Uvodnik

2012

Eseji v tej knjigi so izšli iz referatov, ki so jih njihovi avtorji predstavili na istoimenskem simpoziju »Likovno / Vizualno«, ki se je 11. in 12. maja 2011 odvijal v Mestnem muzeju v Ljubljani. Globinska inspiracija simpozija je bil podnaslov likovnoteoretske monografije »Slikarsko mišljenje« prof. dr. Milana Butine iz leta 1984, ki se glasi Od vizualnega k likovnemu. Je podnaslov dandanes, ko se je področje umetnosti z uvajanjem novih konceptov, novih umetniških praks in novomedijskih tehnologij močno razširilo, še tako relevanten, kakor se je kazal tri dekade nazaj? Je njegova vektorska usmeritev enako samoumevna kot je bila? Sta vizualno in likovno še vedno povezana na način »baze« in »nadstavbe« ali pa nekdanja samoumevnost namesto prihodnostnih ponuja le še iritacijske potenciale? Bi ne bilo likovne umetnosti danes ustrezneje preimenovati v vizualno? Sta likovna in vizualna umetnost sinonima ali je treba začeti govoriti o likovni in vizualni umetnosti kot o dveh samostojnih i...

ZRC SAZU, Založba ZRC eBooks, 2001

Jezik in slovstvo, 2024

2014

Avtorja se sprašujeta, kakšen je odnos med politično odločitvijo za širitev Evropske unije (EU) in gospodarskimi interesi držav. Politična odločitev se sklicuje na enkratno zgodovinsko priložnost evropske združitve, proces pristopanja pa naj bi pomagal državam v prehodu pri vzpostavljanju tržnega gospodarstva, demokracije, pravne države in zaščite človekovih pravic. To dvojnost političnega in gospodarskega interesa avtorja analizirata glede na pogajanja o pristopu Slovenije k EU. Analizirata pogajalska poglavja, ki se zdijo najznačilnejša, o prostem pretoku kapitala, carinski uniji, prostem pretoku oseb, finančnih in proračunskih določbah, kmetijstvu ter regionalni politiki in koordinaciji strukturnih skladov. V vseh teh poglavjih je opaziti,da ekonomski interes prevladuje nad političnimi deklaracijami, s tem da so gospodarski interesi držav kandidatk in držav članic EU nasprotujoči. V pogajanjih ima EU, ki je združba držav, precej večjo pogajalsko moč in od držav kandidatk zahteva ...

Primerjalna Knjizevnost, 1995

Pričujoča razprava se vpisuje v polje komparativne verzologije. Za cilj si je zastavila primerjavo ritmične strukture izvornega itali janskega ("laškega") enajsterea in njegove slovenske recepcije. Prešeren je odkril optimalne možnosti za ritem slovenskega verza v kombiniranju osnovnega akcentuacijskega principa s stranskim silabičnim principom. Kljub akcentuacijskemu temelju bi lahko rekli, da je slovenski verz silabotoničen. Zato je Prešernova vpeljava jambske ga enajsterca in italijanskega soneta ustrezala naravi našega verza. Čeprav slovenski verz pripada sistemu akcentuacijske verzifikacije, italijanski verz pa silabičnemu sistemu (z močno vlogo naglasov), prav silabotoničnost pomeni skupni imenovalec obeh verzov. V pesmih, napisanih v "laškem" enajstercu, uporablja Prešeren samo ženske klavzule (ital.: piano) ter povsem izključi možnost moških (ital.: tronco) in daktilskih (tekočih-ital.: sdrucciolo) klav zul, ki sicer obstaja v italijanski verzifikaciji. Velikanski vpliv Prešernove poetike na celotno zgodovino slovenske poezije je imel za posledico, da se je ženska varianta enajsterca uveljavila kot zvrstna norma, čeprav so jo mnogi pesniki kršili. Ce upoštevamo dejstvo, da je siceršnja frekvenca moških in daktilskih klavzul pri Prešernu precej višja kakor pri Danteju in Petrarci, se vsiljuje sklep, da je izključna uporaba ženskih klavzul pri jambskih enajstercih zvrstno motivirana in določena: Prešeren je ženske klavzule očitno doživljal kot znamenje "visokega", umetn(išk)ega pesništva, medtem ko je moške in daktilske klavzule rad uporabljal pri narativnem pesništvu in v legah, ki izvirajo iz ljudskega izročila. Cezura, nezgrešljivo znamenje silabične verzifikacije, je v italijan ski poeziji sicer šibkejša kakor v francoski in španski, vendar je kljub temu precej močnejša kakor v slovenski poeziji. Primerjava strukture italijanskega in slovenskega "laškega " enajsterca glede na položaj cezure nas je pripeljala do zanimive ugotovitve: v italijanski poeziji vlada ravnotežje v frekvenci malih enajstercev (ital.: endecasillabo a minore-s cezuro v pr\>i polovici verza) in velikih enajstercev (ital.: endecasillabo a maiore-s cezuro v drugi polovici verza), medtem ko slovenska adaptacija kaže jasno težnjo k prevladi malih enajstercev. To tendenco je mogoče zaslediti v celotni zgodovini slovenske poezije od Prešerna do današnjega dne, od romantike do sodobnega postmodernizma (recimo pri Jesihu). Izvor jambskega endecasillaba Na začetku premisleka o naravi in pomenu jambskega enajsterca za slovensko verzifikacijo moramo natančneje opredeliti obseg pojma. Pogosto namreč uporabljamo tudi skrajšani termin enajsterec ali Pa kar iz italijanščine izposojeni izvirni izraz endecasillabo. Pri tem se je treba zavedati, da sama oznaka enajsterec ni dovolj natančna, saj opredeljuje le število zlogov, ne pa tudi verznega metra. Zato od antike naprej poznamo mnoge različne oblike enajstercev.

Jezikoslovni zapiski, 2015

Irena Stramljič Breznik, Prispevki iz slovenskega besedoslovja

2005

Studija analizira stanje spletnega mesta Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani (FDV), možnosti njegovega preoblikovanja in odlocnejsega prehoda na visjo razvojno raven lokalnega in globalnega e-poslovanja. V ta namen analizira splosne znacilnosti tovrstnega prehoda v globalnem korporativnem akademskem svetu. Prinasa podrobno analizo dobrih in slabih strani sedanjega spletnega mesta FDV (informacijski sistem, celota, po delih), s poudarkom na uporabniski zaznavi njegovih aktualnih prednosti in slabosti (anketa). Kot koncni rezultat predlaga stiri razvojne scenarije prenove: od (1) manj opaznega postopnega izboljsevanja preko (2) krepitve spletnih uporabnikov in (3) vse vecje decentralizacije tja do (4) korenitejse funkcionalne integracije virtualnega sistema, ki v bistvu sloni na posebni viziji spletnega mesta, kar spreminja sedanjo arhitekturo, urednisko politiko in uvaja precej drugacen organizacijski nadzor nad zaznanimi e-vrednostmi novega spletnega mesta FDV. Podaja s...

Dela

Terensko proučevanje prsti Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1 Slovenske manjšine v sosednjih državah Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji Slovenske srenje kot izročilo in priložnost Mesec prostora 2022 Zaključek projekta na temo potencialno onesnaženih območij v Sloveniji – vzpostavitev baze ter izdelava modela za ocenjevanje potrebe po njihovi prednostni obravnavi CELSA bilateralni raziskovalni projekt s KU Leuven na temo podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo Modra fakulteta: odgovor Univerze v Ljubljani na dolgoživost Trajnostni razvoj turizma – prakse in pristopi v Srbiji in Sloveniji

Rastoči slovarji

Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom »Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici« (L6-0166, 2008-2011) 1 ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001, ki je bila načrtovana v okviru raziskovalnega programa »Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju«, zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje, ki so izhajali iz pravil veljavnega pravopisa. V obliki tipskega prikaza po skupinah jih je predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih, kakor so se kazale v obdobju 2008-2011. Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine in strokovne javnosti za ustanovitev standardizacijskega telesa. Na predlog ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. 2 Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. Ob pravilih nastaja kot njihova gradivska razširitev pravopisni slovar z imenom ePravopis. Osnova za redakcijsko delo pri njem je zbirka normativnih zadreg, pri kateri sodeluje vsa redakcijska skupina, občasno z zunanjimi sodelavci in študentsko pomočjo. Redakcijsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v prejšnjih pravilih, pripomb kritikov obstoječega pravopisa, vprašanj v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 3 in različnega gradiva, predvsem korpusnega. Vsako pravilo je nato preverjeno s pripravo pripadajočih slovarskih sestavkov v ePravopisu, kar daje povratno informacijo in preverbo ustrezne ubeseditve. Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi. 4 Ta ponekod prinaša tudi utemeljitve odstopanj od zasnove, predstavljene v monografiji iz leta 2011, problemske študije pa so zbrane v monografijah, pripravljenih v 1 Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici: <https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/sodobni-pravopisni-priročnik-v-knjižni-elektronski-in-spletni-različici>.