Papers by Matjaz Novsak
Krizisce pri Spodnjih Skofijah, 2019
Razprostranjenost prazgodovinske keramike na ozadju v nadaljevanju izkopanih površin.
The article discusses an intentionally deformed iron umbo that was discovered during rescue excav... more The article discusses an intentionally deformed iron umbo that was discovered during rescue excavations in the area of insula XLIII in Emona (Ljubljana, Slovenia). The round umbo belongs to the group of Late La Tène Eastern Celtic or Balkan type shield bosses, which were individually used by the warriors of the local tribes of the southeastern Alpine region in the auxiliary infantry and cavalry of the Early Imperial Period. The symmetrical deformation of the flange and the concave dome are perhaps indicative of a ritual act by a veteran, who made an offering of his weapons upon returning to civilian life and settlement in the newly constructed city.
Books (AAS) by Matjaz Novsak
Arheologija na avtocestah Slovenije, 2021
Na najdišču Grofovsko 1 so bili odkriti ostanki iz bakrene (horizont keramike z brazdastim vrezom... more Na najdišču Grofovsko 1 so bili odkriti ostanki iz bakrene (horizont keramike z brazdastim vrezom) in bronaste dobe ter zgodnjega srednjega veka. Z izjemo plasti SE 50 in kurišča je šlo za jame in jame za kole v geološki plasti.
Bronastodobno poselitev razdelimo na tri faze. Najstarejša 25.-23. stol. pr. n. št. Sledi najintenzivnejša poselitev (19.-16. stol. pr. n. št.). Večja plast SE 50 je prekrivala nekaj jam, jam za kole in kurišče. Prevladuje zelo groba keramika, izstopajo pa vrči in manjši lonci, izdelani iz fine keramike, ki imajo na vratovih in ročajih okras odtisnjenega pramena, ter skleda z okrasom pramena na ustju. Najmlajšo fazo predstavljata jami, v katerih so bili večinoma odlomki večjega pitosa, podoben dvema iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu in nekaterim z madžarskih najdišč, ki jih datiramo v srednjo, najverjetneje pa v pozno bronasto dobo.
Zgodnjesrednjeveško naselbino (zač. 7.-kon. 8. stol.) dokazujejo ostaline 5 bivalnih objektov – zemljank in pomožni objekti. V 27 objektih in kurišču je bilo odkritih 1573 odlomkov keramike, okrasna plošča konjske opreme, 2 vretenci in 3 steklene jagode.
Keramično gradivo lahko primerjamo z najdbami z bližnjih najdišč Nova tabla, Kotare–Baza, Nedelica, Popava pri Lipovcih I ter z najdbami srednjepodonavske kulturne tradicije južne Moravske (horizont II). Na podlagi tega sklepamo, da gre na najdišču Grofovsko za lončenino, značilno za slovanske naselbine od sred. 6. do kon. 8. stol. (14C datuma iz objektov: leto 664 ± 30 in 660 ± 28). Tloris naselbine (dve koncentraciji objektov) da slutiti, da gre za 2 fazi poselitve. Rezultati analiz tega ne potrjujejo. V isti čas sodi tudi zemljanka z najdišča Grofovsko 2 (konec 7. stoletja). Južno od te zemljanke so na Grofovskem 2 odkrili številne ostanke zgodnjerimskih stavb. Zato sklepamo, da gre za obsežnejše razpotegnjeno naselje, nastalo v neposredni bližini nekaj stoletij pred tem opuščenega rimskega naselja.
Arheologija na avtocestah Slovenije, 2021
Pred izgradnjo avtocestnega odseka Miklavž–Slivnica je bilo leta 1997 raziskano tudi arheološko n... more Pred izgradnjo avtocestnega odseka Miklavž–Slivnica je bilo leta 1997 raziskano tudi arheološko najdišče Spodnje Hoče. Odkrite so bile naselbinske ostaline, ki sodijo v čas prazgodovine, rimskega časa in zgodnjega srednjega veka.
V čas preloma iz 2. v 1. tisočletje sodijo ostaline pravokotne lesene stavbe in pripadajoče jame z večjo hrambeno posodo, ki je bila verjetno prekrita z napuščem.
V rimske času je bilo poseljeno območje današnjega centra Hoč. Ob raziskavah pa je bil na najdišču Spodnje Hoče odkrit številčen opečnat gradbeni material in lončenina. Med lončenino prevladuje kuhinjsko posodje lokalne izdelave. Odkrito je bilo tudi posodje petovionskih lončarskih delavnic.
Najbolje so ohranjene ostaline zgodnjesrednjeveške poselitve. Ugotovljene so bile tri večje jame z ostanki predmetov vsakdanje rabe, ki jih interpretiramo kot zemljanke in ognjišče na prostem. Odkrit je bila tudi manjša jama, v kateri so bili najdeni odlomki posod in padli deli konstrukcije, narejene iz vejevja in glinenega premaza. Vse jame so bile pravokotnih oblik, ovalnega preseka in usmerjene v osi vzhod–zahod. V njih so prevladovali odlomki keramičnih loncev prostoročne izdelave z ustji, dodelanimi na vretenu. Značilen okras sta horizontalno žlebičenje in pasovi vodoravnih valovnic. Glede na te značilnosti keramičnega gradiva in absolutni 14C AMS dataciji sodi zgodnjesrednjeveška poselitev po vsej verjetnosti v drugo polovico 7. in 8. stoletje n. št.
Books (Monografije CPA) by Matjaz Novsak
Zbornik je posvečen dosedanjemu strokovnemu delu Bojana Djurića. Zbrani so prispevki, ki obravnav... more Zbornik je posvečen dosedanjemu strokovnemu delu Bojana Djurića. Zbrani so prispevki, ki obravnavajo konservatorsko, kulturnovarstveno, teoretsko in metodološko problematiko ter prispevki s področja prostorske, prazgodovinske in rimske arheologije.
Uploads
Papers by Matjaz Novsak
Books (AAS) by Matjaz Novsak
Bronastodobno poselitev razdelimo na tri faze. Najstarejša 25.-23. stol. pr. n. št. Sledi najintenzivnejša poselitev (19.-16. stol. pr. n. št.). Večja plast SE 50 je prekrivala nekaj jam, jam za kole in kurišče. Prevladuje zelo groba keramika, izstopajo pa vrči in manjši lonci, izdelani iz fine keramike, ki imajo na vratovih in ročajih okras odtisnjenega pramena, ter skleda z okrasom pramena na ustju. Najmlajšo fazo predstavljata jami, v katerih so bili večinoma odlomki večjega pitosa, podoben dvema iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu in nekaterim z madžarskih najdišč, ki jih datiramo v srednjo, najverjetneje pa v pozno bronasto dobo.
Zgodnjesrednjeveško naselbino (zač. 7.-kon. 8. stol.) dokazujejo ostaline 5 bivalnih objektov – zemljank in pomožni objekti. V 27 objektih in kurišču je bilo odkritih 1573 odlomkov keramike, okrasna plošča konjske opreme, 2 vretenci in 3 steklene jagode.
Keramično gradivo lahko primerjamo z najdbami z bližnjih najdišč Nova tabla, Kotare–Baza, Nedelica, Popava pri Lipovcih I ter z najdbami srednjepodonavske kulturne tradicije južne Moravske (horizont II). Na podlagi tega sklepamo, da gre na najdišču Grofovsko za lončenino, značilno za slovanske naselbine od sred. 6. do kon. 8. stol. (14C datuma iz objektov: leto 664 ± 30 in 660 ± 28). Tloris naselbine (dve koncentraciji objektov) da slutiti, da gre za 2 fazi poselitve. Rezultati analiz tega ne potrjujejo. V isti čas sodi tudi zemljanka z najdišča Grofovsko 2 (konec 7. stoletja). Južno od te zemljanke so na Grofovskem 2 odkrili številne ostanke zgodnjerimskih stavb. Zato sklepamo, da gre za obsežnejše razpotegnjeno naselje, nastalo v neposredni bližini nekaj stoletij pred tem opuščenega rimskega naselja.
V čas preloma iz 2. v 1. tisočletje sodijo ostaline pravokotne lesene stavbe in pripadajoče jame z večjo hrambeno posodo, ki je bila verjetno prekrita z napuščem.
V rimske času je bilo poseljeno območje današnjega centra Hoč. Ob raziskavah pa je bil na najdišču Spodnje Hoče odkrit številčen opečnat gradbeni material in lončenina. Med lončenino prevladuje kuhinjsko posodje lokalne izdelave. Odkrito je bilo tudi posodje petovionskih lončarskih delavnic.
Najbolje so ohranjene ostaline zgodnjesrednjeveške poselitve. Ugotovljene so bile tri večje jame z ostanki predmetov vsakdanje rabe, ki jih interpretiramo kot zemljanke in ognjišče na prostem. Odkrit je bila tudi manjša jama, v kateri so bili najdeni odlomki posod in padli deli konstrukcije, narejene iz vejevja in glinenega premaza. Vse jame so bile pravokotnih oblik, ovalnega preseka in usmerjene v osi vzhod–zahod. V njih so prevladovali odlomki keramičnih loncev prostoročne izdelave z ustji, dodelanimi na vretenu. Značilen okras sta horizontalno žlebičenje in pasovi vodoravnih valovnic. Glede na te značilnosti keramičnega gradiva in absolutni 14C AMS dataciji sodi zgodnjesrednjeveška poselitev po vsej verjetnosti v drugo polovico 7. in 8. stoletje n. št.
Books (Monografije CPA) by Matjaz Novsak
Bronastodobno poselitev razdelimo na tri faze. Najstarejša 25.-23. stol. pr. n. št. Sledi najintenzivnejša poselitev (19.-16. stol. pr. n. št.). Večja plast SE 50 je prekrivala nekaj jam, jam za kole in kurišče. Prevladuje zelo groba keramika, izstopajo pa vrči in manjši lonci, izdelani iz fine keramike, ki imajo na vratovih in ročajih okras odtisnjenega pramena, ter skleda z okrasom pramena na ustju. Najmlajšo fazo predstavljata jami, v katerih so bili večinoma odlomki večjega pitosa, podoben dvema iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu in nekaterim z madžarskih najdišč, ki jih datiramo v srednjo, najverjetneje pa v pozno bronasto dobo.
Zgodnjesrednjeveško naselbino (zač. 7.-kon. 8. stol.) dokazujejo ostaline 5 bivalnih objektov – zemljank in pomožni objekti. V 27 objektih in kurišču je bilo odkritih 1573 odlomkov keramike, okrasna plošča konjske opreme, 2 vretenci in 3 steklene jagode.
Keramično gradivo lahko primerjamo z najdbami z bližnjih najdišč Nova tabla, Kotare–Baza, Nedelica, Popava pri Lipovcih I ter z najdbami srednjepodonavske kulturne tradicije južne Moravske (horizont II). Na podlagi tega sklepamo, da gre na najdišču Grofovsko za lončenino, značilno za slovanske naselbine od sred. 6. do kon. 8. stol. (14C datuma iz objektov: leto 664 ± 30 in 660 ± 28). Tloris naselbine (dve koncentraciji objektov) da slutiti, da gre za 2 fazi poselitve. Rezultati analiz tega ne potrjujejo. V isti čas sodi tudi zemljanka z najdišča Grofovsko 2 (konec 7. stoletja). Južno od te zemljanke so na Grofovskem 2 odkrili številne ostanke zgodnjerimskih stavb. Zato sklepamo, da gre za obsežnejše razpotegnjeno naselje, nastalo v neposredni bližini nekaj stoletij pred tem opuščenega rimskega naselja.
V čas preloma iz 2. v 1. tisočletje sodijo ostaline pravokotne lesene stavbe in pripadajoče jame z večjo hrambeno posodo, ki je bila verjetno prekrita z napuščem.
V rimske času je bilo poseljeno območje današnjega centra Hoč. Ob raziskavah pa je bil na najdišču Spodnje Hoče odkrit številčen opečnat gradbeni material in lončenina. Med lončenino prevladuje kuhinjsko posodje lokalne izdelave. Odkrito je bilo tudi posodje petovionskih lončarskih delavnic.
Najbolje so ohranjene ostaline zgodnjesrednjeveške poselitve. Ugotovljene so bile tri večje jame z ostanki predmetov vsakdanje rabe, ki jih interpretiramo kot zemljanke in ognjišče na prostem. Odkrit je bila tudi manjša jama, v kateri so bili najdeni odlomki posod in padli deli konstrukcije, narejene iz vejevja in glinenega premaza. Vse jame so bile pravokotnih oblik, ovalnega preseka in usmerjene v osi vzhod–zahod. V njih so prevladovali odlomki keramičnih loncev prostoročne izdelave z ustji, dodelanimi na vretenu. Značilen okras sta horizontalno žlebičenje in pasovi vodoravnih valovnic. Glede na te značilnosti keramičnega gradiva in absolutni 14C AMS dataciji sodi zgodnjesrednjeveška poselitev po vsej verjetnosti v drugo polovico 7. in 8. stoletje n. št.