Academia.eduAcademia.edu

Arheološka izkopavanja na Panorami na Ptuju

2021, Arheologija v letu 2020: dediščina za javnost

ARHEOLOGIJA 2020 v letu dediščina za javnost Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva na spletni videokonferenci 10. decembra 2021 SLOVENSK O ARHEOLOŠK O DRUŠTV O Arheološka izkopavanja na Panorami na Ptuju Jana Horvat, Tina Berden, Ana Kovačič Koda raziskave: 20-0142 Na Panorami na Ptuju, zadnjem velikem nepozidanem območju antične Petovione, so georadarske raziskave pokazale več dolgih linij močnih zidov, ki bi lahko bile sled enega ali več obzidij (J. Horvat, B. Mušič, A. Dolenc Vičič, A. Ragolič, Arheološka najdišča Ptuja, Panorama, 2020). V okviru raziskovalnega projekta Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Colonia Ulpia Traiana Poetovio – nastanek in razvoj mesta (L6-1846) smo želeli preveriti hipotezo o obzidju in njegovo kronologijo. Pri izkopavanjih (od 10. 8. do 10. 10. 2020) sta sodelovala še podjetje Terarhis, d. o. o., in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, vodila pa jih je Jana Horvat iz ZRC SAZU. Sondo velikosti 10 x 6 m smo umestili na rob severovzhodnega pobočja Panorame, kjer smo domnevali obzidje in nanj prislonjen stolp. Ugotovili smo sedem faz rabe prostora, med katerimi štiri zanesljivo sodijo v rimsko dobo. Faza 1a: Na robu pobočja smo odkrili dvojno vrsto jam za lesene kole ter za njimi zemljen nasip, v katerem so se ohranili odtisi vodoravnih lesenih brun, ki so se pravokotno križala. Vzporedno z jamami je nižje po pobočju potekal približno 1 m globok jarek V-preseka. Po primerjavah sodeč gre verjetno za leseno obzidje s prislonjenim zemljenim nasipom, ki je bil utrjen z lesenimi tramovi. Skupaj z jarkom verjetno predstavlja ostanke obrambnih struktur rimskega vojaškega tabora. Maloštevilne drobne najdbe iz nasipa kažejo na čas druge polovice 1. ali na prvo polovico 2. stoletja. Panorama na Ptuju. Obzidje s stolpom (faza 1b), desno nasip (faza 1), levo jame za kole (faza 1a) in zapolnjen jarek (faza 1). Pogled proti jugovzhodu. (foto: L. Pukšič, arhiv IZA ZRC SAZU) 12 Faza 1b: Leseno obzidje je bilo odstranjeno. Na njegovem mestu je bilo postavljeno 1,15 m široko kamnito obzidje, ki je imelo na notranji strani prislonjen stolp velikosti 4,3 x 3,5 m. Temelji obzidja in stolpa so bili grajeni iz prodnikov, zalitih z malto, smer in lega novega obzidja pa sta se rahlo razlikovali od poteka starejšega. Nasip iz faze 1a se je z notranje strani naslanjal na novo obzidje, tudi stari obrambni jarek je bil morda še vedno v rabi. Prenova lesenih obzidij z zidano zunanjo fronto je značilna za porenske in podonavske vojaške utrdbe 1. in 2. stoletja. Natančno datacijo gradnje ptujskega kamnitega obzidja puščamo odprto; po materialu iz drugih faz sodeč in po zgodovinskih okoliščinah se zdi najverjetnejša datacija v drugo polovico ali konec 1. stoletja. Faza 2: Obrambni jarek je bil zasut in s tem prostor pod obzidjem poravnan v široko polico. Faza 3: Na polici pod obzidjem, ki je še stalo, smo odkrili ostanke kurišča in treh hodnih površin (plitvi jarki nakazujejo lesena tla). Po številnih najdbah izdelkov in polizdelkov iz kosti in rogovja (lasnice, igle) domnevamo, da smo odkrili del delavnice koščenih predmetov, ki jo preliminarno datiramo v 2.–3. stoletje. Faza 4: Območje opuščene delavnice koščenih izdelkov je bilo izravnano, sledila sta sloja hodnih površin. Polizdelki iz brona, železno orodje, livarski lonček in kipec Vulkana kažejo, da je bila tu metalurška delavnica. Debela plast žganine priča, da je verjetno pogorela v drugi polovici 4. ali na začetku 5. stoletja. Faza 5: Obzidje se je razrušilo po pobočju navzdol. Ruševina je pokrila starejše ostanke na spodnjem delu izkopnega polja. Faza 6: Zidove in arheološke plasti so močno poškodovali globoki vkopi, s katerimi so pridobivali gradbeni material. Zidovi so bili odstranjeni do temeljev, na nekaterih mestih pa so bili odstranjeni tudi temelji. Do teh posegov je prišlo po antičnem obdobju. Faza 7: Sodobno površje in ornica s sledmi globokega oranja. Na notranji strani obzidja so bile z ropanjem zidov (faza 6) in globokim oranjem (faza 7) močno poškodovane oziroma uničene vse plasti, ki bi lahko sodile v faze 2–5. Spletna videokonferenca, 10. december 2011