Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici

Slovene Linguistic Studies, 2001

Arheoloski Vestnik, 2012

Predstavljeni so rezultati predhodnih arheoloških raziskav in zaščitnega arheološkega izkopavanja na najdišču Grublje pri Vipavi, ki so potekale leta 2008. Upoštevane so ugotovitve starejših raziskav, najdbe so podrobno analizirane. Izkopavanja so zajela zahodni rob rimskodobnega naselbinskega območja, ki je bilo verjetno poseljeno od konca 1. do konca 4. stoletja. Glede na odkrite strukture domnevamo, da je na Grubljah v tem času stalo manjše podeželsko naselje, zgrajeno ob robu Vipavskega polja, v bližini itinerarske ceste Akvileja-Emona. Zbir drobnih najdb je pester in podoben tistemu, ki ga najdemo v sočasnih naselbinskih plasteh na najdiščih zahodne Slovenije. Odlomki uvožene namizne keramike in amfor za vino nakazujejo določeno blaginjo prebivalcev raziskane naselbine. Ključne besede: rimska doba, akvilejski ager, Vipava, Grublje, naselbina, lončenina, zgodnji srednji vek, pasni okov LEGA NAJDIŠČA IN ZGODOVINA RAZISKAV Najdišče leži na severnem obrobju Vipave, na poljih, ki jih od vzpetine Stari grad loči današnja struga hudournika Bela (sl. 1-3). Območje ob hudourniku se imenuje Ob Beli, prostor zahodno od ceste Vipava-Vrhpolje pa je bil nekoč poimenovan Grublje. Čeprav se toponim, ki je bil v rabi še na začetku 19. stoletja (prim. Franciscejski kataster za Kranjsko, sl. 2), ni ohranil, so ga na novo potrdile arheološke raziskave. Ledini Bela in Grublje 1 sta bili kot rimsko naselbinsko območje prepoznani že leta 1984, ko

2015

Lokalni naravni viri kraškega okolja Banjške planote in njihovo vrednotenje V magistrskem delu so na podlagi fizično in družbeno geografskih značilnosti Banjške planote študije posameznih primerov rabe lokalnih naravnih virov v preteklosti in v današnjem času, ovrednotene rabe lokalnih naravnih virov v različnih časovnih obdobjih (prvi polovici 19. in drugi polovici 20. stoletja) z vidika domačinov oziroma lokalnih prebivalcev. Raba tal izraža vrednotenje lokalnih naravnih virov, saj so ljudje uporabili, kar jim je okolje ponujalo. Največje spremembe so se zgodile v zadnjih 20-ih letih, saj raba naravnih virov izkazuje vrednotenje lokalnih naravnih virov, ki je pogojeno s spremenjenim načinom življenja, družbenimi, političnimi ter ekonomskimi spremembami. Glavni naravni omejitveni dejavnik Banjške planote v preteklosti je bila prst oziroma površine primerne za obdelovanje, danes pa je glavni omejitveni dejavnik prometna dostopnost, bližina gravitacijskih, zaposlitvenih in oskrbovalnih središč ter udobnost življenja. Z uporabo scenarijev smo poskušali predvideti prihodnji razvoj planote, ki je v največji meri odvisen od zainteresiranosti ljudi, torej socialnega kapitala in človeških virov. Z ohranitvijo poselitve ter ustreznim upravljanjem območja bi se ohranila tudi privlačna kulturna pokrajina, kar bi lahko pripomoglo k razvoju planote.

Zbornik Lovranšćine, 2023

Predstavljena so tri bronastodobna najdišča iz okolice vasi Pasjak in Šapjane. Okvirno so uvrščena v čas s tipološko-slogovno in tehnološko analizo odkrite materialne kulture. Prvič je na enem mestu zbrano in analizirano dostopno arheološko gradivo vseh treh sosednjih najdišč Gradina Pasjak, Gradina Šapjane in jamsko najdišče Loza II. To območje je zaradi pomanjkanja načrtnih arheoloških raziskav arheološko slabo prepoznavno. Sinteza arheoloških najdb, strnjenih v med seboj primerljive skupine, in njihova tipološka primerjava s podobnimi, dobro datiranimi ostanki materialne kulture so ustvarili jasnejšo sliko obravnavanega območja v okvirnem časovnem razponu. Predstavljeni rezultati analize materialne kulture nakazujejo na obstoj najdišč najmanj od srednje in pozne bronaste dobe do mlajšega obdobja. Poleg odkritih ostankov domnevno lokalnega izvora so prepoznani tudi odlomki vnesenih ostankov s širšega, nadregionalnega območja. Kljub ohlapni časovni opredelitvi je bil izveden manjši premik v načinu interpretacije najdene materialne kulture z omenjenih najdišč.

2017

Jezikoslovni zapiski, 2015

Glasoslovje govora Krope na Gorenjskem (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 202) je predstavljeno v oblikifonološkega opisa, kakršna se je pri nas uveljavila po izdaji fonoloških opisov govorov, zajetih v mrežo za OLA (Fonološki opisi, Sarajevo 1981). Tako je v prvem delu predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucijskih omejitev fonemov in njihovih položajnih različic/alofonov ter prozodemov, v tretjem delu je prikazan izvor fonemov in prozodemov, in sicer glede na izhodiščni splošnoslovenski fonološki opis v omenjenem delu.

Geodetski vestnik, 2014

Les, 2022

Izvleček: Na 16 koliščih na Ljubljanskem barju v Sloveniji je bilo med leti 1995 in 2021 z arheološkimi izkopavanji zbranih več kot 8.800 vzorcev z vodo napojenega arheološkega lesa. Večina vzorcev je bilo odvzetih iz pilotov, zabitih v zemljo, na katerih so bila zgrajena bivališča. Približno 20 % vzorcev je bilo iz lesa hrasta (Quercus sp.) in jesena (Fraxinus sp.), z več kot 45 branikami, ki jih je bilo mogoče vključiti v dendrokronološke analize in sestaviti kronologije širin branik za večino najdišč. Datiranje z uporabo dendrokronologije, radiokarbonskega datiranja in metode wiggle matching ter telekonekcije z nemško-švicarsko referenčno kronologijo so omogočili na leto natančno absolutno datiranje hrasta v časovnem okviru 3771-3330 pr. Kr. (kronologija BAR-3330), medtem ko so bili natančni radiokarbonski datumi pridobljeni za kronologije, ki pokrivajo obdobji 3285-3109 ± 14 kal. pr. Kr. (SG-VO) in 2659-2417 ± 18 kal. pr. Kr. (ZA-QUSP1). Potencial kronologij jesena, zlasti tistih iz 3. tisočletja pr. Kr., kjer ta vrsta prevladuje, še ni bil v celoti izkoriščen.

2010

Arheološki vestnik 34,, 1983

P ro ti koncu p re te k le g a sto letja so na p o d ročju K ran ja pričeli o d krivati prazgodovinske p re d m e te .2 Ob širje n ju m esta so vedno znova n aleteli n a po sam ične n a jd b e ali n a m a n jše skupine grobov, ki so se razp ro stirale po robovih s ta rih rečnih te ra s na sev ern em delu d an a šn je g a naselja, k je r se sk a ln a ti pomol m ed Savo in K okro ra z širi in p reide v ra v n in o (sl. 1). N ajdišča so vila P ra h (ob križišču S tošičeve ulice in K oroške ceste),3 Ž upančičeva vila (Stošičeva ulica l),4 stikališče ceste S ta n e ta Ž ag arja in ceste JLA (n ek d an je Jezerske in G olniške ceste),5 S trita rje v a ulica 5 (nekdaj m estna sirotišnica, M arijanišče, m ladin sk i dom),6 občinske stavbe,7 S trita rje v a ulica 8,8 M ayerjeva k le t (Mla d in sk a ulica 2),9 soseščina n ek d an jeg a pokopališča sv. K riž (danes P rešern o v gaj),10 ulica 31. d ivizije,11 Jah ačev p relaz.12 D ruga sku p in a prazgodovinskih p red m e to v je bila n a jd e n a v L a jh u ,13 blizu sotočja Save in K okre, k je r je sta re jše grobove uničilo pokopališče iz časa p reseljev an ja lju d stev ,14 in v strugi S av e pri to v a rn i P la n ik a .15 Šm id dom neva, da je bila okoli cerkvice sv. B ošt ja n a na P u n g a rtu , n a d sotočjem Save in K okre, naselbina, ki ji p rip ad ajo grobovi v L ajhu, k sev ern im skupinam g ro b o v pa naj bi sodilo nek o bližje naselje, mogoče pri d a n a šn je m m ostu čez K o k ro proti Prim skovem u, k a r pa je še vedno sam o do m n ev a.16 V bližini K ra n ja , n a desnem bregu Save, je bila n a jugovzhodnem v r h u Š m a rje tn e gore (592 m n. m.)17 še ena prazgodovinska naselb in a, na vznožju h rib a pa so gom ile.173 Pečnik je v bližini, p ri Stražišču in B itn jah , izkopal n e k a j rev n ih žganih g robov iz h alštatsk e dobe.18 T rin a jst p la n ih žganih grobov so o d krili v S tražišču (v Šm artinu) pri g ra d n ji šole le ta 1898,19 z G o ren je S a v e pa poznam o železno sulico.20 P rv e sledove p razgodovinske n aselb in e so v K ran ju odkrili le ta 1953 ob razisk o v a n ju staro slo v an sk eg a pokopališča ju žn o od fa rn e cerkve. Izbor gradiva je objavil S. G abrovec.203 V članku obdelujem prazgodovinske n a jd b e z iz k o p av an j v le tih 1969, 1972 in 1973. Vodil jih je kustos G orenjskega m uzeja A. Valič. T a k ra t so razisk ali področje vzhodno, zahodno in severno od farne cerkve (sl. 2). P razgo d o v in sk i o stan k i so bili m očno prem ešani in uničeni za ra d i staroslovanskega in k asnejšega pokopališča. Severno od cerkve je bilo 13 poškodovanih žganih grobov. Š irijo se n a sever, pod sosednjo hišo.21 Severno od cerkve, n a nekoliko širšem področju, je bila tu d i večina n aselbinskih najdb (k v ad ra n ti 14-22, 24; T. 1-5; 7-26: 1-14), ki številčno daleč p rekašajo 1 Članek je p rire je n a sem inarska naloga iz prazgodovinske arheologije n a Filo zofski fakulteti v L jubljani. Naloga je bila zaključen a konec leta 1981, zato v glav n em ni upoštevana novejša literatu ra. K ustos G orenjskega m uzeja v K ran ju A ndrej Valič mi je p rijazn o omogočil risan je, delo na gradivu in objavo. Za strokovno pomoč se zahvaljujem m entorjem a asist. mag. Bibi T eržan in prof. dr. S tanetu G abrovcu ter k n jižn ičarju In štitu ta za arheologijo ZRC SAZU D raganu Božiču. D ragica K nific-L under je izdelala načrte in delom a popravila tabele. Sl. 2: Iz k o p a v a n je ob fa rn i cerkvi v K ra n ju le ta 1969, 1972 in 1973. Lega k v a d ra n to v in položaj grobov. M 1 : 400. Abb. 2: A usgrabungen an der P fa rrk irch e in K ra n j in den Ja h re n 1969, 1972 und 1973. Lage der Q u ad ran ten u nd S ituation der G räber. M. 1 :400. n a jd b e iz vzhodne (k v a d ra n ti 30, 32, 36; T. 6: 24-29) in zahodne okolice cerkve (k v a d ra n ta 3, 4; T. 6: 1-23). V k ljučila sem tu d i nekaj predm etov, n a jd e n ih le ta 1953 (T. 26: 15-17), k i so že bili o b jav ljen i.20a P la s t s prazg o d o v in sk im i o stan k i je bila ta k o poškodovana, da sem se pri časovni določitvi in p ri tem , k aj sodi k n aselb in i in kaj h grobovom , lahko n a slo n ila le n a p rim e rja v o z dru g im i najdišči. ZN A ČILN O STI K ER A M IČ N IH NAJDB Oblike-L atvice in sklede so poleg loncev n ajp o gostejša oblika. Sklede z n av zn o te r zap o g n jen im u stje m im en u jem la tv ice.22 V glavnem so dobro iz delane, iz dokaj p rečiščene g lin e in pogosto z zglajeno površino. B arv e so različn e : od o ra n ž n o ru m e n e p re k rja v ih to n o v do bleščeče črne. P r a v tak o so razn o lik ih oblik. L atv ice z u stje m (T. 9, 10: 1-13, 17), ki je bolj izrazito zapognjeno n av zn o ter, so la h k o globoke ali nizke. Redko so o k rašen e: z b ra