Grobišče Romov v Iški

Arheoloski Vestnik, 2012

Predstavljeni so rezultati predhodnih arheoloških raziskav in zaščitnega arheološkega izkopavanja na najdišču Grublje pri Vipavi, ki so potekale leta 2008. Upoštevane so ugotovitve starejših raziskav, najdbe so podrobno analizirane. Izkopavanja so zajela zahodni rob rimskodobnega naselbinskega območja, ki je bilo verjetno poseljeno od konca 1. do konca 4. stoletja. Glede na odkrite strukture domnevamo, da je na Grubljah v tem času stalo manjše podeželsko naselje, zgrajeno ob robu Vipavskega polja, v bližini itinerarske ceste Akvileja-Emona. Zbir drobnih najdb je pester in podoben tistemu, ki ga najdemo v sočasnih naselbinskih plasteh na najdiščih zahodne Slovenije. Odlomki uvožene namizne keramike in amfor za vino nakazujejo določeno blaginjo prebivalcev raziskane naselbine. Ključne besede: rimska doba, akvilejski ager, Vipava, Grublje, naselbina, lončenina, zgodnji srednji vek, pasni okov LEGA NAJDIŠČA IN ZGODOVINA RAZISKAV Najdišče leži na severnem obrobju Vipave, na poljih, ki jih od vzpetine Stari grad loči današnja struga hudournika Bela (sl. 1-3). Območje ob hudourniku se imenuje Ob Beli, prostor zahodno od ceste Vipava-Vrhpolje pa je bil nekoč poimenovan Grublje. Čeprav se toponim, ki je bil v rabi še na začetku 19. stoletja (prim. Franciscejski kataster za Kranjsko, sl. 2), ni ohranil, so ga na novo potrdile arheološke raziskave. Ledini Bela in Grublje 1 sta bili kot rimsko naselbinsko območje prepoznani že leta 1984, ko

Dela, 2015

Romska naselja in njihovi prebivalci so bili v zadnjih dveh desetletjih pogosto v središču pozornosti širše jav nosti, redkeje pa so se znašli v središču strokovnih raz iskav. Knjiga Jerneja Zupančiča tako predstavlja prvo znanstveno delo, ki celostno obravnava problematiko romskih naselij v Sloveniji. Delo je razdeljeno na šest poglavij in številna podpoglavja. Besedilo dopolnjuje raz noliko kartografsko, statistično in slikovno gradivo (v knjigi je 14 preglednic, 25 zemlje vidov in shem, 11 grafikonov in 13 fotografij). Uvodno poglavje je namenjeno kratki predstavitvi ključnih teoretskih in metodološ kih izhodišč, ki so vodila avtorja pri preučevanju romskih naselij. Avtor opozarja, da so romska naselja poseben prostorski, socialni in kulturni pojav v slovenskem prostoru, s specifičnim nastankom, strukturo in razvojem. Obenem izpostavlja njihovo dinamičnost, zaradi katere romska naselja intenzivno spreminjajo svojo zunanjo podobo, strukturo in funkcijo. Uvodno poglavje se zaključi s kratkim pregledom oblikovanja romskih skup nosti po svetu. Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi Romov v Sloveniji, v prvi vrsti zgodovini naselitve in podatkom o njihovi številčnosti. Posebno podpoglavje je posvečeno vpraša nju njihove teritorialnosti in avtohtonosti. V njem avtor argumentira tezo, da so Romi v določenih delih Slovenije zgodovinsko prisotni in zato predstavljajo avtohtono skupnost. Romska naselja so v središču tretjega poglavja. Osnovni predstavitvi vseh romskih na selij v Sloveniji sledi opredelitev in opis glavnih značilnosti (lokacije, oblike in strukture) ter razvojnih dejavnikov. Hkrati so predstavljene glavne razvojne faze v njihovem obliko vanju. Poglavje se zaključi s kratko predstavitvijo ključnih problemov, s katerimi se soočajo romska naselja in njihovi prebivalci ter lokalne skupnosti, v katerih se nahajajo. V četrtem poglavju avtor obravnava infrastrukturno opremljenost naselij. Predstavlje ni so podatki o oskrbi s pitno vodo in elektriko, priključenosti na kanalizacijsko omrežje, urejenosti odvoza smeti ter prometni dostopnosti naselij. Zelo natančen popis infrastruk turne opremljenosti je nastal v okviru dveh raziskav, ki jih je pod avtorjevim vodstvom v letih 2007 in 2010 opravila Strokovna skupina za reševanje prostorske problematike romskih naselij v Sloveniji. Predzadnje poglavje je namenjeno predstavitvi dobrih praks s področja urejanja rom skih naselij. Pri primerih dobrih praks avtor izpostavlja nujnost oblikovanja partnerskega

Arheološki vestnik 34,, 1983

P ro ti koncu p re te k le g a sto letja so na p o d ročju K ran ja pričeli o d krivati prazgodovinske p re d m e te .2 Ob širje n ju m esta so vedno znova n aleteli n a po sam ične n a jd b e ali n a m a n jše skupine grobov, ki so se razp ro stirale po robovih s ta rih rečnih te ra s na sev ern em delu d an a šn je g a naselja, k je r se sk a ln a ti pomol m ed Savo in K okro ra z širi in p reide v ra v n in o (sl. 1). N ajdišča so vila P ra h (ob križišču S tošičeve ulice in K oroške ceste),3 Ž upančičeva vila (Stošičeva ulica l),4 stikališče ceste S ta n e ta Ž ag arja in ceste JLA (n ek d an je Jezerske in G olniške ceste),5 S trita rje v a ulica 5 (nekdaj m estna sirotišnica, M arijanišče, m ladin sk i dom),6 občinske stavbe,7 S trita rje v a ulica 8,8 M ayerjeva k le t (Mla d in sk a ulica 2),9 soseščina n ek d an jeg a pokopališča sv. K riž (danes P rešern o v gaj),10 ulica 31. d ivizije,11 Jah ačev p relaz.12 D ruga sku p in a prazgodovinskih p red m e to v je bila n a jd e n a v L a jh u ,13 blizu sotočja Save in K okre, k je r je sta re jše grobove uničilo pokopališče iz časa p reseljev an ja lju d stev ,14 in v strugi S av e pri to v a rn i P la n ik a .15 Šm id dom neva, da je bila okoli cerkvice sv. B ošt ja n a na P u n g a rtu , n a d sotočjem Save in K okre, naselbina, ki ji p rip ad ajo grobovi v L ajhu, k sev ern im skupinam g ro b o v pa naj bi sodilo nek o bližje naselje, mogoče pri d a n a šn je m m ostu čez K o k ro proti Prim skovem u, k a r pa je še vedno sam o do m n ev a.16 V bližini K ra n ja , n a desnem bregu Save, je bila n a jugovzhodnem v r h u Š m a rje tn e gore (592 m n. m.)17 še ena prazgodovinska naselb in a, na vznožju h rib a pa so gom ile.173 Pečnik je v bližini, p ri Stražišču in B itn jah , izkopal n e k a j rev n ih žganih g robov iz h alštatsk e dobe.18 T rin a jst p la n ih žganih grobov so o d krili v S tražišču (v Šm artinu) pri g ra d n ji šole le ta 1898,19 z G o ren je S a v e pa poznam o železno sulico.20 P rv e sledove p razgodovinske n aselb in e so v K ran ju odkrili le ta 1953 ob razisk o v a n ju staro slo v an sk eg a pokopališča ju žn o od fa rn e cerkve. Izbor gradiva je objavil S. G abrovec.203 V članku obdelujem prazgodovinske n a jd b e z iz k o p av an j v le tih 1969, 1972 in 1973. Vodil jih je kustos G orenjskega m uzeja A. Valič. T a k ra t so razisk ali področje vzhodno, zahodno in severno od farne cerkve (sl. 2). P razgo d o v in sk i o stan k i so bili m očno prem ešani in uničeni za ra d i staroslovanskega in k asnejšega pokopališča. Severno od cerkve je bilo 13 poškodovanih žganih grobov. Š irijo se n a sever, pod sosednjo hišo.21 Severno od cerkve, n a nekoliko širšem področju, je bila tu d i večina n aselbinskih najdb (k v ad ra n ti 14-22, 24; T. 1-5; 7-26: 1-14), ki številčno daleč p rekašajo 1 Članek je p rire je n a sem inarska naloga iz prazgodovinske arheologije n a Filo zofski fakulteti v L jubljani. Naloga je bila zaključen a konec leta 1981, zato v glav n em ni upoštevana novejša literatu ra. K ustos G orenjskega m uzeja v K ran ju A ndrej Valič mi je p rijazn o omogočil risan je, delo na gradivu in objavo. Za strokovno pomoč se zahvaljujem m entorjem a asist. mag. Bibi T eržan in prof. dr. S tanetu G abrovcu ter k n jižn ičarju In štitu ta za arheologijo ZRC SAZU D raganu Božiču. D ragica K nific-L under je izdelala načrte in delom a popravila tabele. Sl. 2: Iz k o p a v a n je ob fa rn i cerkvi v K ra n ju le ta 1969, 1972 in 1973. Lega k v a d ra n to v in položaj grobov. M 1 : 400. Abb. 2: A usgrabungen an der P fa rrk irch e in K ra n j in den Ja h re n 1969, 1972 und 1973. Lage der Q u ad ran ten u nd S ituation der G räber. M. 1 :400. n a jd b e iz vzhodne (k v a d ra n ti 30, 32, 36; T. 6: 24-29) in zahodne okolice cerkve (k v a d ra n ta 3, 4; T. 6: 1-23). V k ljučila sem tu d i nekaj predm etov, n a jd e n ih le ta 1953 (T. 26: 15-17), k i so že bili o b jav ljen i.20a P la s t s prazg o d o v in sk im i o stan k i je bila ta k o poškodovana, da sem se pri časovni določitvi in p ri tem , k aj sodi k n aselb in i in kaj h grobovom , lahko n a slo n ila le n a p rim e rja v o z dru g im i najdišči. ZN A ČILN O STI K ER A M IČ N IH NAJDB Oblike-L atvice in sklede so poleg loncev n ajp o gostejša oblika. Sklede z n av zn o te r zap o g n jen im u stje m im en u jem la tv ice.22 V glavnem so dobro iz delane, iz dokaj p rečiščene g lin e in pogosto z zglajeno površino. B arv e so različn e : od o ra n ž n o ru m e n e p re k rja v ih to n o v do bleščeče črne. P r a v tak o so razn o lik ih oblik. L atv ice z u stje m (T. 9, 10: 1-13, 17), ki je bolj izrazito zapognjeno n av zn o ter, so la h k o globoke ali nizke. Redko so o k rašen e: z b ra

srl.si

Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca, prispevek razčleni razlike med prvo (1932) in drugo (1957) knjižno izdajo romana Gornje mesto Bogomira Magajne. Osvetljuje tudi zgradbo dela ter pisateljevo razumevanje poslanstva umetnika, tako da se pokažejo osnovne značilnosti pisateljeve poetike. Druga izdaja je hote ali nehote premaknila temeljno sporočilo iz območja generacijskega romana v sfero individualnega (avto)biografskega. Taking into account the previous analyses, among which Franc Zadravec's studies occupy a particularly prominent place, the article analyzes the differences between the fi rst (1932) and the second (1957) editions of Bogomir Magajna's novel Gornje mesto. It is also illuminates the structure of the novel and the author's understanding of the artist's mission, which reveals the basic characteristics of the author's poetics. The second edition, whether intentionally or not, moved the basic message from the area of a generational novel into the sphere of an individualistic (auto)biographical novel.

2021

Milavići: zgoraj-nekropola oz. pokopališče z območji raziskav; območje 1000 s stečki po odmiku ruše. Spodaj-grob 4, pokrov grobne kamre z apnečevimi naravno-lomljenimi ploščami; grob 5, grobna kamra z apnenčevo ploščo, položeno na prsa pokojnika; grob 6, grobna kamra iz apnenčevih plošč in skeletom; grob 7, izpraznjena grobna kamra iz apnenčevih blokov (foto: arhiv SOLMUS).

2018

Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja POVZETEK V disertaciji so predstavljeni izbrani govori kostelskega nareĉja, ki se uvrńĉa v dolenjsko nareĉno skupino slovenskega jezika, in govori zahodno goranskega podnareĉja goranskega nareĉja na Hrvańkem, ki ga tradicionalna hrvańka dialektologija uvrńĉa v kajkavsko nareĉno skupino hrvańkega jezika. Z metodami sinhronega in diahronega jezikoslovja so govori obravnavani na treh razliĉnih jezikovnih ravneh, in sicer na fonolońki, morfonolońki in morfolońki ravni. Z geolingvistiĉno metodo so predstavljene izofone in izomorfe, ki loĉujejo oz. zdruņujejo doloĉene govore. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema in s predstavitvijo starejńih jezikovnih pojavov, ki so sluņili kot definicijski kriteriji, se je skuńalo dokazati dve hipotezi, in sicer avtohtonost obravnavanih govorov ter da je del govorov, ki se tradicionalno uvrńĉajo v zahodno goransko podnareĉje goranskega nareĉja, genetolingvistiĉno gledano, del slovenskega jezikovnega sistema in ne kajkavskega. Vse obravnavane govore se je poskuńalo uvrstiti v dolenjsko nareĉno ploskev. Prav tako pa se je poskuńalo ugotoviti, do katere mere so lahko izomorfe relevantne kot (pomoņni) definicijski kriteriji. Kot dopolnitev in predstavitev metodolońkega modela za netonemske govore so bile sinhrono predstavljene samoglasnińke premene v krajevnem govoru Ravnic. Kvaliteta in kvantiteta samoglasnika namreĉ priĉata o nekdanjih naglasnih mestih in (lahko) tonemu pa tudi o kasnejńih naglasnih premikih. Starejńi jezikovni pojavi so bili vzeti za kriterij pripadnosti doloĉeni nareĉni ploskvi, tj. dolenjski nareĉni ploskvi. Mlajńi jezikovni pojavi pa so bili vzeti predvsem kot kriterij za loĉitev od ostalih okolińkih nareĉij dolenjske nareĉne ploskve in za nadaljnjo razvrstitev znotraj obravnavanih govorov. Mlajńi naglasni premiki so vsem govorom skupni, z upońtevanjem ostalih treh kriterijev pa se obravnavno obmoĉje deli na dva dela, in sicer na svoj SZ del (z govorom Delnic) in JV del. Izkazalo se je, da se z nańtetimi samoglasnińkimi in naglasnimi izofonami pokrivajo tudi nekatere soglasnińke izofone, ki so se zato izkazale za relevantne pri ĉlenitvi govorov oz. za potrditev loĉevanja na SZ in JV del. Poskuńalo se je najti tudi izomorfe, ki med seboj loĉujejo oz. povezujejo obravnavane krajevne govore. Prikazani so bili samostalnińki sklanjatveni vzorci izbranih krajevnih govorov ter obravnava posameznih sklonskih konĉnic. Zakljuĉimo lahko, da so obravnavani govori sistemski in ne izkazujejo meńanosti, zato jih lahko imamo za avtohtone govore. Dalje lahko zakljuĉimo, da obravnavani govori na obeh straneh drņavne meje glede na starejńe jezikovne pojave spadajo v dolenjsko nareĉno ploskev in da se obravnavani govori glede na nekatere mlajńe jezikovne pojave loĉujejo na dva dela, in sicer na SZ in JV del. Znotraj SZ dela pa se po istih kriterijih izloĉata govora Ĉabra in Pleńc ter Drage. Morfolońke znaĉilnosti se niso izkazale za relevantne pri loĉevanju obravnavanih govorov med seboj. Predlaga se, da se v kostelsko nareĉje vkljuĉi tudi govore na Hrvańkem, in sicer obravnavane govore Ravnic, Gerova, Ĉabra, Zamosta, Pleńc, Hrvatskega, Delnic, Gornjih Turnov, Broda na Kolpi in Ravne gore. Prav tako se predlaga, da se SZ in JV del kostelskega nareĉja loĉi na dve nareĉji, saj so govori obravnavanega obmoĉja zajeti v eno nareĉje bolj zaradi tradicije kot na podlagi natanĉne jezikoslovne analize. Tako za govore JV dela predlagam poimenovanje kostelsko narečje, za govore SZ dela pa čabransko narečje, saj poimenovanje po reki Ĉabranki najbolje zaobjema govore tega obmoĉja na obeh straneh reke. JV del, t. i. kostelsko narečje, se ņe po sluńnem vtisu loĉuje od ĉabranskega. Znotraj SZ dela je nato potrebno zamejiti ńe dragarsko obmoĉje (podnareĉje?), ki zajema krajevne govore Ĉabra in Drage. Kljuĉne besede: kostelsko nareĉje, goransko nareĉje, dolenjska nareĉna skupina, kajkavsko nareĉje, fonologija, naglas, morfonologija, morfologija Isoglosses on the contact of the Slovene dialect of Kostel and the kajkavian goranski dialect ABSTRACT The dissertation presents the selected local speeches of the Kostel dialect, which belongs to the the Lower Carniolan dialect group, and the local speeches of the Western goranski sub dialect group of the Gorski kotar dialect which the traditional Croatian dialectology places within the Kajkavian dialect. The treated speeches are the speeches of the following villages: Babno Polje, Lazec,

Zbornik Lovranšćine, 2023

Predstavljena so tri bronastodobna najdišča iz okolice vasi Pasjak in Šapjane. Okvirno so uvrščena v čas s tipološko-slogovno in tehnološko analizo odkrite materialne kulture. Prvič je na enem mestu zbrano in analizirano dostopno arheološko gradivo vseh treh sosednjih najdišč Gradina Pasjak, Gradina Šapjane in jamsko najdišče Loza II. To območje je zaradi pomanjkanja načrtnih arheoloških raziskav arheološko slabo prepoznavno. Sinteza arheoloških najdb, strnjenih v med seboj primerljive skupine, in njihova tipološka primerjava s podobnimi, dobro datiranimi ostanki materialne kulture so ustvarili jasnejšo sliko obravnavanega območja v okvirnem časovnem razponu. Predstavljeni rezultati analize materialne kulture nakazujejo na obstoj najdišč najmanj od srednje in pozne bronaste dobe do mlajšega obdobja. Poleg odkritih ostankov domnevno lokalnega izvora so prepoznani tudi odlomki vnesenih ostankov s širšega, nadregionalnega območja. Kljub ohlapni časovni opredelitvi je bil izveden manjši premik v načinu interpretacije najdene materialne kulture z omenjenih najdišč.

2016

The paper describes festivities in Jesenice as were once held and how they are remembered by inhabitants of various places in the municipality. In describing life-cycle customs and traditions, it primarily focuses on birth, marriage and death, and in regard to calendar ones on Shrovetide, Easter and the time from Advent to Epiphany. Although customs and traditions associated with the farming cycle seem to disappear at the fastest rate, one can still find a few that are still observed in farming activities. Finally, the paper also describes festive dishes and attire. Within the framework of festivities as are known throughout Slovenia or even beyond, one can also find certain customs and traditions that are typical only of the Gorenjska region or, more specifically, the Jesenice area. Said city has, especially in relation to its six centuries long ironmaking tradition, developed its own unique traditions that are also reflected in certain festivities, characteristic only of the afore...

Zgodovinski časopis, 1991

Acta silvae et ligni, 2013

Opravili smo raziskave lesa in dendrokronološko datiranje brun iz zunanjih sten stare Banove hiše iz vasi Artiče pri Brežicah. Bruna so bila iz lesa različnih hrastov-gradna (Quercus petraea), doba (Quercus robur) in cera (Quercus cerris), domačega kostanja (Castanea sativa) in navadne smreke (Picea abies). Z dendrokronološkim datiranjem smo bruna razvrstili v skupine z leti zadnje branike 1535 (2 bruni-cer in dob/graden), 1563-1592 (8 brun-5 cer in 3 dob/graden), 1613-1720 (3 brunadob/graden), 1779-1792 (7 brun-4 dob/graden in 3 kostanj) in ≥ 1913 (10 brun smreke). Les različnih lesnih vrst in datumov poseka je bil premešan po celotnem ostenju, kar nakazuje, da je bila hiša večkrat predelana, pri predelavah pa so ponovno uporabili les iz iste hiše ali drugih objektov. Ugotovitve o starosti in vrsti lesa smo dopolnili s podatki iz gozdarskih virov, ki kažejo, da je vgrajeni les najverjetneje lokalnega izvora.