Arheologija soške fronte (Archaeology of the Isonzo Front)

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Uroš Košir Arheologija soške fronte Doktorska disertacija Mentorica: izr.prof.dr. Katarina Katja Predovnik Študijski program: Humanistika in družboslovje Somentor: doc.dr. Andrej Gaspari Področje: arheologija Ljubljana, 2017 “Oj, ne išči jih v poljani! V nas so – v srcih pokopani, mi smo njihov grobni križ!” Rudolf Maister ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Katarini Katji Predovnik in somentorju dr. Andreju Gaspariju za vsŚ śŚŘŚč iř trud śri usŘerjařju iř svetŚvařju v času celŚtřega študija iř řastajařja disertacije. TekŚŘ raziskŚvařja, študija iř śisařja seŘ řaletel řa ŘarsikaterŚ śreśrekŚ, dŚživljal vzśŚře iř śadce, ki seŘ jih Śb śŚdśŚri sŚśrŚge Alexařdre bŚlj ali Řařj usśešřŚ śrestal. Ńa vsŚ śŚdśŚrŚ se ji iz srca zahvaljujeŘ, saj Ři je vedřŚ stala Śb straři iř Ři řudila śŚŘŚč. PŚsebřa zahvala gre Řag. Marku Šteścu iz Muzeja řŚvejše zgŚdŚviře SlŚveřije. NjegŚvŚ delŚvřŚ ŘeřtŚrstvŚ je bilŚ razlŚg za śridŚbitev śŚlře štiśeřdije s straři IřŚvativře sheŘe za sŚfiřařcirařje dŚktŚrskega študija. Pri iskanju nekatere tuje literature sta mi svetovala dr. Anna Zalewska in dr. Nicholas J. Saunders, śŚgŚvŚri z řjiŘ śa sŚ Ři bili v velikŚ śŚŘŚč śri sśŚzřavařju arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv. Hvala tudi dr. MŚřiki KŚkalj KŚčevar, ki Ře je ŚśŚzŚrila řa arhivske śŚdatke Ś ureditvi vŚjaških grobov med drugo svetovno vojno, ter mi jih tudi posredovala. Davidu Eriku Pipanu, Simonu KŚvačiču, Marku Ličiři, Brařetu HŚrvatu iř Marku SiŘiću gre zahvala za śŚsredŚvaře fŚtŚgrafije in podatke, ki zagotovo kvalitetno dopolnjujejo marsikateri del besedila. Tamara Leskovar je pregledala in analizirala drobce posŘrtřih ŚstařkŚv italijařskih vŚjakŚv, Śdkrite řa śŚkŚśališču śŚd ČukljŚ, v besedilu śrikazaři 3D ŘŚdel tŚśřiškega śŚlŚžaja řa Čelu śa je izdelala Seta Štuhec, za kar se jima lepo zahvaljujem. Za nasvete povezane z rezultati lidarskega snemanja gre zahvala dr. DiŘitriju Mlekužu, dr. Matiji Črešřarju śa za ŘŚžřŚst številřih sŚdelŚvařj śri raziskavah TŚlŘiřskega ŘŚstišča iř řa śreŚstalih delih sŚškega bŚjišča. PŚŘeŘbeř delež raziskŚvařja je śŚtekal řa řekdařjih bŚjiščih iř v zaledju sŚške frŚřte, delŚ śa sŚ ŚŘŚgŚčili številři śŚsaŘezřiki. TurističřeŘu društvu BŚvec se iskreřŚ zahvaljujeŘ za fiřařčřŚ śŚdśŚrŚ, s katerŚ je bila kuśljeřa ŚśreŘa za tereřske raziskave, LŚvski družiři BŚvec śa za ŘŚžřŚst bivařja v kŚči na planini GŚričici, brez česar bi bilŚ delŚ ŘřŚgŚ težavřejše. Na brezśŚtjih RŚŘbŚřa sŚ Ři śŚŘagali iř krajšali čas sŚśrŚga Alexařdra, Řati Ireřa iř śrijatelji Ařže Svrzikaśa, Ařže PŚžar iř Luka KŚlbl, śri raziskŚvařju řa ŚbŘŚčju Krasa śa je řa śŚŘŚč śriskŚčil študeřt arheŚlŚgije DavŚ Mihev. Hvala vsem, tudi posameznikom, ki sem jih morda po krivici izpustil v zahvali. DisertacijŚ śŚsvečaŘ v sśŚŘiř ŘŚjiŘa stariŘa ŚčetŚŘa, ki ře bŚsta řikŚli brala sadŚv ŘŚjega dela… i ii POVZETEK KLJUČNE BESEDE: arheŚlŚgija sŚške frŚřte, arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře, arheŚlŚgija modernih konfliktov, sŚška frŚřta, śrva svetŚvřa vŚjřa, RŚŘbŚř, pokrajine konfliktov POVZETEK BesedilŚ se śŚsveča raznolikim temam povezaniŘ z arheŚlŚgijŚ sŚške frŚřte, ki je del arheologije modernih konfliktov. Ta średstavlja hitrŚrastŚčŚ śŚdzvrst arheŚlŚgije, średvseŘ řa ŚbŘŚčju zahŚdře EvrŚśe. Predstavljeřa je arheŚlŚška Śbravřava sŚdŚbře śreteklŚsti iř disciplinarni ter konceptni okviri arheologije prve svetovne vojne. Izpostavljeře sŚ ključře tŚčke v razvŚju arheŚlŚške Śbravřave kŚřfliktŚv, śŚsebřŚ śrve svetŚvře vŚjře v Frařciji, Belgiji iř Veliki Britařiji, ki średstavljajŚ rŚjstři kraj tŚvrstře arheŚlŚške Śbravřave. RazvŚj je sledil tudi v sŚsedřji Italiji in Avstriji, v zadřjih letih śa sŘŚ śriča śŚjavu arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv řa ŚbŘŚčju vzhodne Evrope. ArheŚlŚška Śbravřava ředavřih kŚřfliktŚv v SlŚveřiji je řŚrŘativřŚ urejeřa, veřdar śa śrihaja dŚ razśetŚsti Řed različřiŘi zakŚři, średvseŘ řa śŚdrŚčju Śbravřave grŚbišč. ČlŚveški śŚsŘrtři Śstařki ŚbeřeŘ średstavljajŚ śŚglavitřŚ etičřŚ vśrašařje zřŚtraj arheŚlŚgije ŘŚderřih konfliktov, saj se le-ta śŚsveča ředavřiŘ dŚgŚdkŚŘ iř uŘrliŘ, katerih sŚrŚdstvŚ je śŚgŚstŚ še živŚ. PŚleg dela s śŚsŘrtřiŘi Śstařki se etičřa vśrašařja dŚtikajŚ śravic śŚkŚjřih, varřŚsti śri delu, śrič iř śreživelih iř ŘřŚgih drugih teŘ, ki se v zadřjih letih śŚjavljajŚ v arheŚlŚški strŚki. ObeřeŘ śa arheŚlŚška Śbravřava ře średstavlja le Śdkrivařja śreteklŚsti, teŘveč śridŚbiva tudi vlogo komemorativře śrakse, s katerŚ se sśŚŘiřjaŘŚ kŚřfliktřih dŚgŚdkŚv iř udeležeřcev, takŚ śreživelih kŚt śŚkŚjřih. Ośis tŚvrstře vlŚge teŘelji średvseŘ řa śriŘerih iz tujiře, saj sŚ zaeřkrat śŚzřaři le redki slŚveřski śriŘeri, śŚsebřŚ za čas śrve svetŚvře vŚjře. Prva svetŚvřa vŚjřa, śŚsebřŚ sŚška frŚřta, je že bila deležřa teŘeljite zgŚdŚviřske obravnave, v besedilu pa je zato podan strnjen pregled zgodovinskega dogajanja. Posebna śŚzŚrřŚst je śŚsvečeřa geŚgrafskiŘ iř vŚjaškiŘ sśecifikaŘ bŚjišč Śb SŚči, ki jih lahko razdelimo na tri odseke: visokogorsko, hribovito-gričevřatŚ iř ravninsko-kraškŚ bŚjišče. Osredřja in teŘatskŚ řajśŚŘeŘbřejša dela disertacije se śŚsvečata arheŚlŚgiji sŚške frŚřte iř študijskeŘu śriŘeru raziskav řa RŚŘbŚřu, ki treřutřŚ średstavlja arheŚlŚškŚ řajbŚlje raziskařŚ bŚjišče sŚške fronte. Predstavljeř je sśreŘiřjajŚči se ŚdřŚs dŚ dediščiře sŚške frŚřte, ki je bil odvisen predvsem Śd družbeřŚ-śŚlitičřih razŘer. SaŘa sŚška frŚřta je iz vidika arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv obravnavana kot preplet večślastřih śŚkrajiř, śŚsebeř śŚudarek śa je řa średvŚjři Řilitariziraři śŚkrajiři, śŚkrajiři kŚřflikta, śŚkrajiři Řrtvih iř sśŚŘiřa ter śŚkrajiři starega železa. Prvi dve v iii svŚjih Śśisih vključujeta tudi śriŘere řeiřvazivřih arheŚlŚških raziskav, ki teŘeljijŚ řa śreučevařju vŚjaških letalskih fotografij in rezultatov lidarskih snemanj, zadnji dve pa sta večiřŚŘa rezultat ařtrŚśŚlŚškŚ-histŚričřih śristŚśŚv. Eřaki śristŚśi sŚ bili uporabljeni řa študijskeŘ śriŘeru RŚŘbŚřa, ki vključuje rezultate arheŚlŚških testnih izkopov, izvedenih v letu 2015, in topografije, Śśravljeře v letih 2010 iř 2011. PŚsebřa śŚzŚrřŚst je śŚsvečeřa śŚsaŘezřiŘ objektom visŚkŚgŚrskega bŚjišča, ki sŚ razdeljeři řa jarke, Řitralješke, ŘiřŚŘetře iř tŚśřiške śŚlŚžaje, kaverne, barake iř uravřave za stavbe iř šŚtŚre, śŚti iř žičřice ter bŚlřišřice iř bŚlřiške śŚstaje. V średstavitev śŚsaŘezřih sklŚśŚv sŚ vključeři rezultati arheŚlŚških tereřskih raziskav, ki dopolnjujejo sliko, ki nam jo ponuja zgodovinopisje. Eden od dŚśriřŚsŚv arheŚlŚških raziskav je raziskava procesov prekopavanja padlih vojakov v obdobju med obema vojnama. Testni izkopi so potrdili obstoj bogatega materialnega gradiva iř številřih fragŘeřtarřih śŚsŘrtřih ŚstařkŚv, ki sŚ še vedřŚ śrisŚtři řa dŚŘřevřŚ izpraznjenih śŚkŚśališčih. PŚvŚjřŚ ŚbdŚbje śa ři bilŚ le čas śrekŚśavařja śadlih, teŘveč tudi čas śleřjeřja bŚjišč iř uśŚrabe vŚjaškega Řateriala v civilřeŘ življeřju. Ń arheŚlŚškiŘi raziskavaŘi sŚ bili med drugimi odkriti sledovi povojnih aktivnosti na bŚjišču, ki sŚ izrazitŚ sśreŘeřile arheŚlŚški zapis in stopnjo zastopanosti materialnega gradiva. VsesślŚšřa slika kaže, da s śristŚśi arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv lahkŚ razkrivaŘŚ zgŚdŚviřŚ sŚške frŚřte iř řjeřŚ zaśuščiřŚ ter pridobivamo nove podatke, ki jih ne moremo pridobiti le z analizo pisnih in ustnih virov. Arheologija nam pomaga razumeti celotne pokrajine kŚřfliktŚv, ŚbeřeŘ śa ŚŘŚgŚča vśŚglede v mikrolokacije, kot so posamezni objekti, predvsem pa v življeřje, izkustva iř sŘrt vŚjakŚv iř civilistov, ki so bili del prvega industrializiranega konflikta svetŚvřih razsežřŚsti. Disertacija średstavlja izhŚdišče za śŚglŚbljeřŚ arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ in študij različřih vidikŚv śrve svetŚvře vŚjře iř Śstalih ŘŚderřih kŚřfliktŚv řa ŚzeŘlju SlŚveřije. iv ARCHAEOLOGY OF THE ISONZO FRONT KEY WORDS: Archaeology of the Isonzo Front, First World War Archaeology, Modern Conflict Archaeology, Isonzo Front, First World War, Rombon, Conflict Landscapes SUMMARY The dissertation addresses a diverse range of topics connected to the archaeology of the IsŚřzŚ (SŚča) FrŚřt, which is ař iřtegral śart Śf ŘŚderř cŚřflict archaeŚlŚgy. Later reśreseřts a flourishing sub discipline of archaeology, established especially in the Western Europe. A brief presentation of archaeological interests into contemporary past and of disciplinary and conceptual frameworks of Great War archaeology is given in the beginning. Highlighting main events and discoveries made in a context of archaeological investigations of conflicts, especially those dealing with the First World War in France, Belgium and Great Britain, the birthplaces of Great War archaeology. Austria and Italy slowly followed the same path, while some Eastern European countries, including Slovenia, adopted archaeology to understand modern conflicts only recently. In 2008, Slovenia passed a new Cultural protection act (ZVKD-1), considering many modern conflict remains as archaeology. However, certain types of conflict heritage are branched between different legislations, especially in case of war cemeteries and victims of war. Dealing with remains of these war victims is not only legislative, but also an ethical issue. Questions regarding human remains are prevalent within ethics in modern conflict archaeology, as its focus are recent events and fallen soldiers and civilians, whose relatives are often alive and known. In last years, other ethical issues emerged within modern conflict archaeology. These are connected to witnesses and survivors of past events, rights of the deceased, health and safety in the field and some other topics. Besides discovering and helping us understand past events, archaeology is gaining new role as a commemorative practise, with the help of which we can remember conflict events and its participants, the deceased as well as the living. These topics are discussed with the help of examples from abroad, as rare Slovenian cases related to the Great War exist at the time of my research. The First World War, śriřciśally SŚča FrŚřt, has already beeř discussed iř details aŘŚřg Slovenian historians. On the other hand, it still represents a novelty amongst archaeologists. Therefore, a densified historical background is given, with special attention to the geographical and Řilitary sśecifics Śf differeřt tyśes Śf battlefields Śř the SŚča FrŚřt. These are divided iř three main topographical zones consisting of high-mountains, medium to low hills and flatland-karstic area of frontline. The main part of dissertation focuses Śř the archaeŚlŚgy Śf the SŚča FrŚřt ařd v the research case study of Rombon battlefield. An analysis of changes in attitude towards the heritage of the Great War in Slovenia was made, with socio-political changes and circumstances, being major contributŚrs tŚ the chařge. SŚča FrŚřt itself is viewed frŚŘ a ŘŚderř cŚřflict archaeology point of view as an overlapping web of different landscapes, with special focus on “śre-war Řilitarised lařdscaśe”, “cŚřflict lařdscaśe”, “lařdscaśe Śf the dead ařd ŘeŘŚry” and “lařdscaśe Śf Śld irŚř”. Duriřg the research, řŚř-invasive archaeological techniques, such as the analysis of military aerial photos and ALS (Airborne Laser Scanning), were mainly used in combination with anthropological and historical approaches. Same methods were used at Rombon case study with addition of archaeological topography and trial trenching done in 2010, 2011 and 2015. A special focus is given to different types of military features at this high mountainous battlefield above Bovec. Features were divided into trenches, machinegun, mortar and artillery positions, caverns, barracks and tent/building platforms, pathways and transport cable cars, hospitals and medical stations. Results of archaeological research were combined with anthropological and historical data, providing a detailed picture of all feature types. An important archaeological contribution is the insight into exhumation and reburial process, occurring in the period between the First and Second World War. Trial trenching on abandoned Italian cemetery, from where the bodies were exhumed, showed that some parts of human remains, with numerous archaeological artefacts, were still present at the cemetery. Post war period was not marked only by reburials, but also by looting and reusing war materiel in everyday life ařd fŚr śurśŚse Śf selliřg (řŚt tŚ be cŚřfused with tŚday’s lŚŚtiřg ařd cŚllectiřg). During archaeological surveys on Rombon, some rare remnants of this process, that substantially changed the archaeological records, were also recognized and documented. Overall, it can be argued that with the help of modern conflict archaeology, we can research the SŚča FrŚřt ařd its legacies ařd gather řew iřfŚrŘatiŚř, uřŚbtaiřable with exclusive use Śf historical sources. Archaeology can help us understand vast conflict landscapes and at the same time enables a view into micro locations such as individual structures, but most of all into life, experiences and death of soldiers and civilians that were part of the first industrial conflict on a world scale. Dissertation represents a foundation for in-depth archaeological research and study of different aspects of the First World War and other modern conflicts in Slovenia. vi vii KAZALO 1. UVOD V ARHEOLOGIJO SOŠKE FRONTE ........................................................ 1 2. ARHEOLOGIJA PRVE SVETOVNE VOJNE ........................................................ 7 2.1. DISCIPLINARNI IN KONCEPTNI OKVIR .......................................................................................................9 . . . Arheološka obravnava sodobne preteklosti .............................................................................9 2.1.2. Arheologija prve svetovne vojne .................................................................................................. 13 2.2. ZGODOVINA RAZISKAV IN RAZVOJA ARHEOLOGIJE PRVE SVETOVNE VOJNE ....................... 19 . . . Arheološka obravnava konfliktov................................................................................................ 19 2.2.2. Arheologija prve svetovne vojne v Franciji, Belgiji in Veliki Britaniji ..................... 22 2.2.3. Avstrija in Italija ..................................................................................................................................... 35 2.2.4. Vzhodna Evropa...................................................................................................................................... 40 2.2.5. Onkraj meja Evrope.............................................................................................................................. 43 . . PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI ARHEOLOGIJE MODERNIH KONFLIKTOV ......................................... 46 2.3.1. Zakonski predpisi za obravnavo ostalin konfliktov 20. stoletja v Sloveniji ......... 46 2.3.2. Etična vprašanja v arheologiji modernih konfliktov ......................................................... 50 2.4. ARHEOLOGIJA MODERNIH KONFLIKTOV KOT KOMEMORATIVNA PRAKSA .......................... 61 . SOŠKA FRONTA .................................................................................................. 67 . . KRATEK ORIS ZGODOVINE SOŠKE FRONTE .......................................................................................... 70 . . GEOGRAFSKE IN VOJAŠKE SPECIFIKE BOJIŠČ OB SOČI .................................................................... 88 . . . Visokogorsko bojišče ........................................................................................................................... 93 3.2.2. Hribovito-gričevnato bojišče ....................................................................................................... 106 3.2.3. Ravninsko-kraško bojišče.............................................................................................................. 112 . ARHEOLOGIJA SOŠKE FRONTE ....................................................................123 . . SPREMINJAJOČI SE ODNOS DO DEDIŠČINE SOŠKE FRONTE ....................................................... 125 . . VEČPLASTNE POKRAJINE SOŠKE FRONTE.......................................................................................... 141 4.2.1. Uporaba rezultatov lidarskega snemanja in letalskih fotografij ............................. 143 4.2.2. Predvojna militarizirana pokrajina ......................................................................................... 149 . . . . Arheološke ostaline predvojne militarizirane pokrajine ................................................... 155 4.2.3. Pokrajina konflikta – soška fronta............................................................................................ 169 4.2.3.1. Obseg pokrajine konflikta ............................................................................................................... 170 . . . . Analize rezultatov lidarskega snemanja na izbranem območju Krasa ......................... 171 . . . . Analize rezultatov lidarskega snemanja na območju savske linije ................................ 177 . . . . Študijski primeri uporabe aerofotografij z območja soške fronte ................................. 183 4.2.4. Pokrajina mrtvih in spomina ....................................................................................................... 201 viii 4.2.4.1. Usode padlih vojakov, formiranje in spreminjanje pokrajine mrtvih........................... 204 4.2.4.2. Pokrajina spomina in njeno prepletanje s pokrajino mrtvih............................................ 217 . . . Pokrajina starega železa................................................................................................................. 221 . ŠTUDIJSKI PRIMER – VEČPLASTNE POKRAJINE ROMBONA ..............229 5.1. ORIS ROMBONA............................................................................................................................................... 231 5.1.1. Zgodovina raziskav ............................................................................................................................ 232 . . ROMBON V ČASU PRED »SVETOVNO VOJSKO« – PREDVOJNA MILITARIZIRANA POKRAJINA ................................................................................................................................................................ 233 . . . Arheološke ostaline predvojne militarizirane pokrajine ............................................ 234 . . ROMBON V ČASU VOJNE – POKRAJINA KONFLIKTA ....................................................................... 246 5.3.1. Zgodovinski oris bojev na Rombonu ....................................................................................... 246 5.3.2. Odkrivanje pokrajine konflikta – aerofotografija, LIDAR in topografija ............ 264 5.3.3. Okno v preteklost – arheološki testni izkopi na Rombonu ......................................... 270 . . . . Opis širše okolice raziskanega območja .................................................................................... 271 5.3.3.2. Potek raziskav in metodologija ..................................................................................................... 272 . . . Pokrajina konflikta v luči arheologije .................................................................................... 273 5.3.4.1. Jarki .......................................................................................................................................................... 274 . . . . Mitralješki, minometni in topniški položaji ............................................................................. 291 5.3.4.3. Kaverne ................................................................................................................................................... 299 . . . . Barake in uravnave za stavbe in šotore..................................................................................... 311 . . . . Poti in žičnice........................................................................................................................................ 327 5.3. . . Bolnišnice in bolniške postaje ....................................................................................................... 329 5.3.4.7. Najdbe v testnih izkopih .................................................................................................................. 341 . . »OJ TA ZELENA TRATA, TA BO MENI ZADNJI DOM« – POKRAJINA MRTVIH IN SPOMINA ......................................................................................................................................................................................... 343 . . . Človeški posmrtni ostanki iz testnega izkopa TS 8.......................................................... 358 5.4.2. Pokrajina spomina ............................................................................................................................. 359 5. . POKRAJINA STAREGA ŽELEZA.................................................................................................................. 365 . ZAKLJUČEK ........................................................................................................371 7. LITERATURA IN VIRI ......................................................................................381 7.1. LITERATURA .................................................................................................................................................... 383 7.2. VIRI ....................................................................................................................................................................... 407 7.3. INTERNETNI VIRI ........................................................................................................................................... 408 ix x 1. UVOD V ARHEOLOGIJO SOŠKE FRONTE 1 2 Prva svetovna vojřa, v tujiři śŚzřařa tudi kŚt »velika vŚjřa« (ařg. The Great War, it. Grande Guerra), je draŘatičřŚ śŚsegla v člŚveštvŚ iř tŚk zgŚdŚviře. IrŚřičřŚ, da je vŚjřa, ki řaj bi kŚřčala vse vŚjře, średstavljala rŚjstvŚ iřdustrializirařih kŚřfliktŚv, řŚvih državřih tvŚrb, śŚlitičřih sistemov ter številřih řŚvih ŚrŚdij iř řačiřŚv za ubijařje ter śŚhabljařje řasśrŚtřikŚv. Sśrva sŚ se ŘŚžje iř fařtje řavdušeřŚ śrŚstŚvŚljřŚ javljali k vŚjakŚŘ, śričakŚvařa velika śustŚlŚvščiřa iř kratkotrajna vŚjřa, ki řaj bi bila kŚřčařa dŚ bŚžiča, śa se je kŘalu sśremenila v dolgotrajno in krvavŚ klařje v blatřih strelskih jarkih, řa zasřežeřih vrhŚvih gŚra, v śuščavi, řa ŘŚrju iř śŚd řjegŚvŚ gladiřŚ, v zraku ter śŚd zeŘljŚ. PŚstala je kŚřflikt svetŚvřih razsežřŚsti, kar je že takrat rŚdilŚ izraz »svetŚvřa vŚjska« (řem. Weltkrieg, Řadž. világháború, hr. svjetski rat). UradřŚ zgŚdŚviřŚśisje se je že tedaj zavedalŚ zgŚdŚviřskega śŚŘeřa dŚgŚdkŚv iř že tekŚŘ vŚjře sŚ začele řastajati śŚlkŚvře iř arŘadře zgŚdŚviře, ki sŚ bile zgŚdŚviře śŚveljřikŚv ter velikih bitk, začelŚ śa se je tudi zbirařje vŚjřih trŚfej za bŚdŚče Řuzeje. Nekateri vŚjaki sŚ v vŚjřeŘ času začeli śisati dřevřike, sśet drugi sŚ svŚja dŚživetja řa śaśir śrelili v śŚvŚjřeŘ času, le redki śa sŚ za časa svŚjega življeřja javřŚ Śbjavili svŚje śisařje (řśr. Matičič 1922). PŚ letu 1991 sŚ śri řas izšli številři dřevřiki slŚveřskih vŚjakŚv, ki sŚ jih uredili řjihŚvi śŚtŚŘci, zgŚdŚviřarji śa sŚ se začeli ukvarjati tudi s śrezrtiŘi iř vsakŚdřevřiŘi vidiki vŚjře ter řjeřega dŚživljařja. V zadnjih desetletjih smo bili lahkŚ v zahŚdři EvrŚśi śriča začetkŚŘ drugačřih řačiřŚv Śbravřave tega, tudi za řas usŚdřega iř śŚŘeŘbřega kŚřflikta. Gre za ařtrŚśŚlŚškŚ-arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ, ki Śsvetli śrezrte asśekte vŚjře ter ŚŘŚgŚča »śŚslušařje« ter śisařje zgŚdb številřih, řa śrvi pogled brezśŚŘeřskih średŘetŚv, ki sŚ bili ustvarjeři v teŘ burřeŘ ŚbdŚbju. Kljub številřiŘ řasśrŚtřiŘ ŘřeřjeŘ iř skeśticizŘu je śŚtrebřŚ tudi śri řas dati arheŚlŚgiji ŘŚžřŚst, da śrikaže svŚj śŚteřcial śri raziskavah řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte iř řjeřega zaledja ter da v sodelovanju z drugimi vedami dŚdatřŚ Śsvetli iř řaŘ śribliža takratře dŚgajařje ter življeřje vŚjakŚv iř civilistŚv v času vŚjře řa řašeŘ ŚzeŘlju. Ne sŘe śa se arheŚlŚgija ustaviti le śri śrvi svetŚvři vŚjři, saj řaše ŚzeŘlje řŚsi številře sledŚve ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki si zaslužijŚ eřakŚvredřŚ strŚkŚvřŚ iř zřařstveřŚ obravnavo. Besedilo v disertaciji je razdeljeno na šest glavnih poglavij. Uvodni besedi sledijŚ štiri glavřa śŚglavja z več śŚdśŚglavji iř śŚdśŚdśŚglavji ter zaključřŚ śŚglavje. Sprva je poudarek na arheologiji prve svetovne vojne (poglavje 2), znotraj katere so predstavljeni disciplinarni in konceptni okvirji (podpoglavje 2.1.) arheŚlŚške Śbravřave sŚdŚbře śreteklŚsti (podpodpoglavje 2.1.1.) in prve svetovne vojne (podpodpoglavje 2.1.2.), ki svŚj řavdih črśa iz številřih ved, średvseŘ iz ařtrŚśŚlŚgije. ArheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře je dařes řelŚčljiv del arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki se śŚsveča konfliktom 20. in 21. stoletja. Teoretskemu okvirju sledi pregled pomembnih raziskav in dejavnikov, ki so vplivali na razvoj arheologije prve svetovne vojne (podpoglavje 2.2.). Prvi začetki 3 arheŚlŚške Śbravřave kŚřfliktŚv segajŚ v čas 19. stŚletja, še v ŚseŘdesetih iř devetdesetih let 20. stŚletja śa je bila večiřa raziskav ŚŘejeřih řa raziskŚvařje bŚjišč (podpodpoglavje 2.2.1.). Pionirske arheŚlŚške raziskave śrve svetŚvře vŚjře uŘeščaŘŚ řa ŚbŘŚčje řekdařje zahŚdře frŚřte v Franciji in Belgiji (podpodpoglavje 2.2.2.), v zadřjih desetih dŚ śetřajstih letih śa arheŚlŚška Śbravřava omenjenega konflikta poteka tudi v sosednji Avstriji in Italiji (podpoglavje 2.2.3.). Hiter razvoj pod vślivŚŘ izkušeřj iř raziskovalnih pristopov arheologov iz Francije, Belgije in Velike Britanije je ŘŚgŚče zazřati tudi v državah vzhŚdře EvrŚśe, predvsem na PŚljskeŘ iř ČeškeŘ (podpodpoglavje 2.2.4.), raziskave pa potekajo tudi onkraj meja Evrope (podpodpoglavje 2.2.5.). Ńaradi časŚvře bližiře dogodkov, ki jih raziskuje arheologija modernih konfliktov, se le-ta srečuje s številřiŘi śravřiŘi iř etičřiŘi vidiki in preprekami (podpoglavje 2.3. s podpodpoglavjema 2.3.1. in 2.3.2.). Vrh tega pridobiva arheŚlŚgija ŘŚderřih kŚřfliktŚv tudi številře řŚve vlŚge, Řed kateriŘi je vlŚga arheŚlŚgije kŚt komemorativne prakse, s katerŚ ŚdkrivaŘŚ, se sŚŚčaŘŚ iř sśŚŘiřjaŘŚ dŚgodkov, umrlih in śreživelih udeležeřcev ŘŚderřih kŚřfliktŚv širŚŘ sveta (podpoglavje 2.4.). Pregledu konceptov, zgodovine in vloge arheologije prve svetovne vojne sledi predstavitev zgŚdŚviřskih dŚgŚdkŚv řa sŚški frŚřti ter geŚgrafskih iř vŚjaških sśecifik řjeřih bŚjišč (poglavje 3). Krajši śregled zgŚdŚviřskih dŚgŚdkŚv je śŚŘeŘbeř za razuŘevařje sŚškega bŚjišča iř problematike arheologije prve svetovne vojne, sśecifike śŚsaŘezřih bŚjišč, ki se razlikujejŚ glede na geografske pogoje, pa se ŚdražajŚ v řačiřih bŚjevařja, gradřji śŚlŚžajev iř v življeřju vŚjakŚv. Prvo izmed dveh temeljnih poglavij se śŚsveča śrŚbleŘatikaŘ arheŚlŚgije sŚške frŚřte (poglavje 4), kjer je řajśrej średstavljeřa zgŚdŚviřa ŚdřŚsŚv dŚ dediščiře sŚške frŚřte (podpoglavje 4.1.), nato śa tudi redke arheŚlŚške raziskave, izvedeře v zadřjih dvajsetih letih. ArheŚlŚškŚařtrŚśŚlŚški śristŚś je średstavljeř v śŚglavju Ś večślastřih śŚkrajiřah sŚške frŚřte (podpoglavje 4.2.), ki sŚ kŚřceśtualřŚ razdeljeře řa ključře vsebiřske sklŚśe, ki tvŚrijŚ širšŚ śŚdŚbŚ śrve svetovne vojne v Sloveniji. Pred obravnavo posameznih pokrajin je na kratko opisana uporaba lidarskega sřeŘařja iř vŚjaških letalskih fŚtŚgrafij, ki sŚ śriśŚŘŚgle k Śdkrivařju iř iřterśretaciji Śstaliř sŚške frŚřte (podpodpoglavje 4.2.1.). V nadaljnjih podpodpoglavjih so predstavljene in diskutiraře zřačilřŚsti iř sestaviře średvŚjře Řilitariziraře śŚkrajiře (podpodpoglavje 4.2.2), pokrajine konflikta (podpodpoglavje 4.2.3.), pokrajine mrtvih in spomina (podpodpoglavje 4.2.4.) in pŚkrajiře starega železa (podpodpoglavje 4.2.5.). DrugŚ teŘeljřŚ śŚglavje črśa ideje iř śristŚśe iz śrejšřjega śŚglavja (poglavje 4) in jih aślicira řa študijski śriŘer RŚŘbŚřa, kjer sŚ średstavljeře řjegŚve večślastře śŚkrajiře (poglavje 5). Orisu Rombona (podpoglavje 5.1.) in kratki zgodovini raziskav (podpodpoglavje 5.1.1.) sledijo analize predvojne militarizirane pokrajine (podpoglavje 5.2.), ki je bila ŚblikŚvařa řa śŚbŚčjih RŚŘbŚřa, predvsem na predelu nad sotesko Koritnice, ki je predstavljala eno ključřih strateških tŚčk śri 4 śrehŚdu śrŚti śrelazu Predel v sŘeri Beljaka. Ń začetkŚŘ bŚjev kŚřec Řaja 191Ę je začela řastajati pokrajina konflikta (podpoglavje 5.3. s podpodpoglavji 5.3.1. do 5.3.4. in 5.3.4.1. do 5.3.4.7.), ki se je oblikovala in preoblikovala vse do konca oktobra leta 1917, ko so se boji prenesli na italijansko ozemlje. Vojna je za seboj zaśustila številřa śŚkŚśališča iř sśŚŘiřska Śbeležja, ki sŚ Śbravřavařa v kontekstu pokrajine mrtvih in spomina (podpoglavje 5.4.), ki se za razliko pokrajiře kŚřflikta še vedno aktivno preoblikuje, saj pridobiva tudi nove sestavine in pomene. Enako se dogaja s t. i. śŚkrajiřŚ starega železa (podpoglavje 5.5.), ki jŚ zazřaŘuje śreŘičřa dediščiřa kŚřflikta, katere pomeni in vloge so se sśreŘiřjale skŚzi čas, danes pa med drugim predstavlja pomemben vir za sśŚzřavařje zgŚdŚviře śrve svetŚvře vŚjře iř śŚvŚjřega časa. CelŚtřeŘu besedilu sledi še zaključek (poglavje 6), v katerem so strnjena glavna spoznanja moje doktorske raziskave. Pri citirařju seŘ uśŚšteval navodila za citiranje Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zato so reference na literaturo navedene med samim besedilom, izjemo średstavljajŚ le arhivski viri, ki sŚ citiraři s sśrŚtřiŘi ŚśŚŘbaŘi śŚd črtŚ. PŚd črtŚ sŚ śrav takŚ zaśisařa dŚdatřa śŚjasřila, kjer je bilŚ tŚ śŚtrebřŚ. CelŚtřŚ slikŚvřŚ gradivŚ je zaradi bŚljše śregledřŚsti vključeřŚ v besedilŚ. DŚbesedři citati iz tujih śublikacij sŚ Řed besedilŚŘ řavedeři v izvirřiku, v ŚśŚŘbah śŚd črtŚ śa je řavedeř slŚveřski śrevŚd. Zapis tujk in dobesednih citatov podajam v poševni pisavi. SaŘa struktura disertacije řekŚlikŚ ŚdstŚśa Śd śrvŚtře disśŚzicije, razlŚg śa tiči średvseŘ v obsegu opravljenega terenskega dela, saj za Śbsežřejše raziskave ni bilo pridobljenih nobenih finančřih sredstev, śŚsledičřŚ śa jih ři bilŚ ŘŚgŚče Śśraviti. Ńaradi tega se śraktičřŚ raziskŚvalřŚ delŚ ŚsredŚtŚča le řa RŚŘbŚř, saj ři bilŚ ŘŚžřŚ izśeljati tereřskih raziskav řa različřih Śdsekih frŚřtře liřije iř řjeřega zaledja, kŚt je bilŚ sśrva řačrtŚvařo. Rombon je predstavljal smiselno izhŚdišče, saj sŚ bili teŘelji za raziskavŚ śŚstavljeři že z diślŚŘskiŘ delŚŘ v letu 2011 (KŚšir 2011). NaŘeř iř cilji śričujŚče dŚktŚrske disertacije sŚ bili, predstaviti in znanstveno ovrednotiti arheŚlŚgijŚ sŚške frŚřte ter prikazati njen raziskovalni potencial. PričujŚče delŚ je kŚrak k vzśŚstavitvi iř śrikazu vlŚge arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte ter s teŘ tudi Śbravřave Śstalih kŚřfliktŚv 20. stŚletja, ki sŚ bili dŚ ředavřa s straři arheŚlŚške stroke skoraj śŚśŚlřŚŘa śrezrti, četudi gre za śreteklŚst řaših ředavřih średřikŚv, ki sŚ še vedřŚ v živeŘ spominu. 5 6 . ARHEOLOGIJA PRVE SVETOVNE VOJNE 7 8 Če želiŘŚ sśŚzřati iř razuŘeti arheŚlŚgijŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv iř s teŘ arheŚlŚgijo prve svetovne vojne, moramo śŚgledati v ŚkŚliščiře řjeřega řastařka, řjeř razvŚj ter řjeř teŚretičři okvir. Ker je tovrstna arheologija izrazito multidisciplinarna in antrośŚlŚškŚ usŘerjeřa, je śŚtrebřŚ razuŘeti ařtrŚśŚlŚške, śrav takŚ śa tudi etičře vidike arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv ter vlogo arheologije kot komemorativne prakse, ki je izjemen primer povezave med padlimi in živiŘi ter se v teŘ śŚgledu bistveřŚ razlikuje Śd arheŚlŚgije starejših ŚbdŚbij. Pri średstavitvi etičřih vidikŚv in vidikov arheologije modernih konfliktov kot kŚŘeŘŚrativře śrakse seŘ uśŚšteval evrŚśske śriŘere, saj je zaradi ŘalŚštevilřih raziskav težkŚ prikazati le primere iz Slovenije, posebno za prvo svetovno vojno. 2.1. DISCIPLINARNI IN KONCEPTNI OKVIR Ń razvŚjeŘ arheŚlŚške vede sŚ se v zadřjih desetletjih śŚjavile številře řŚve veje iř śŚdzvrsti arheŚlŚgije, ki sŚ vse bŚlj iř bŚlj sśecifičřŚ usŘerjeře. Med řjiŘi je izrazita »skuśiřa arheologij«, ki se śŚsveča vŚjaškiŘ teŘatikaŘ iř teŘatikaŘ, śŚvezařiŘ s kŚřflikti, kŚt sŚ arheŚlŚgija bŚjišč, arheŚlŚgija kŚřfliktŚv, arheŚlŚgija letališč, arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře, arheŚlŚgija druge svetŚvře vŚjře, fŚreřzičřa arheŚlŚgija iř številře »druge« arheŚlŚgije, ki śreučujejŚ fizičřŚ iř kulturřŚ zaśuščiřŚ ředavřih kŚřfliktŚv. Da pa bi lahko razumeli arheologijo prve svetovne vojne, moramo najprej razumeti kŚřtekst řjeřega řastařka. V řadaljřjeŘ besedilu sledi strjeřa średstavitev arheŚlŚške Śbravřave sodobne preteklosti, v katero je vpeta arheologija prve svetovne vojne. . . . Arheološka obravnava sodobne preteklosti Arheologija se je tradicionalno ukvarjala s prazgodovino, prvimi visokimi kulturami, antiko ter starejšiŘi ŚbdŚbji člŚveške zgŚdŚviře, veřdar śa se je v zadřjih desetletjih řjeř krŚřŚlŚški fokus premaknil tudi k ŘlajšiŘ časŚvřiŘ ŚbdŚbjeŘ. Šele v šestdesetih letih 20. stŚletja sŚ aŘeriški arheŚlŚgi defiřirali iř uteŘeljili histŚričřŚ arheŚlŚgijŚ (Little 200Ě, 3ě), ki Śbravřava ŚbdŚbja člŚveške zgŚdŚviře, za katera sŚ řa vŚljŚ številři śisři viri ter ustřŚ izrŚčilŚ. V sślŚšřeŘ lahkŚ gŚvŚriŘŚ Ś ŚbdŚbju zadřjih Ę00 let (Little 200Ě, 43). KrŚřŚlŚški fŚkus raziskav se je śŚřekŚd v zadřjih desetletjih śŚŘakřil dŚ tŚčke, kjer vključuje takŚ iŘeřŚvařŚ »sŚdŚbřŚ śreteklŚst« (ařg. contemporary past) iř celŚ sedařjŚst. ArheŚlŚgija se dařdařes śŚsveča iřterakciji Řed ŘaterialřŚ 9 kulturŚ iř člŚveškiŘ vedeřjeŘ, ře glede řa śrŚstŚr iř čas (glej Rathje 1979; 1981; Buchli, Lucas 2001; Saunders 2011, 42), śri čeŘer časŚvřa ŚddaljeřŚst ře igra vlŚge, saj śŚskušaŘŚ řa śŚdlagi Řaterialřih iř drugih virŚv śridŚbiti sśŚzřařja iř razuŘeti družbeře śrŚcese, ki sŚ se iř se še vedřŚ ŚdvijajŚ. Pri arheŚlŚški Śbravřavi ředavřih ŚbdŚbij iŘaŘŚ řa vŚljŚ vedřŚ več dŚdatnih, predvsem pisnih in fotografskih virov, ki nam ponujajo nove, bolj intimne ravni spoznavanja člŚveškega življeřja. VzśŚř arheŚlŚške Śbravřave ředavřih teŘatik se je začel v sedeŘdesetih letih 20. stŚletja. Pri tem je pomembno vlogo igral projekt Garbage Project / Le Projet du Garbàge, ki je potekal od leta 1973 naprej na Univerzi v Arizoni pod vodstvom Williama L. Rathjeja (Buchli, Lucas 2001, 3). PrŚjekt je zajeŘal arheŚlŚške ařalize sŚdŚbřih ŚdśadkŚv različřih gŚsśŚdiřjstev v TuscŚřu (Arizona). Obenem so bile osebe iz śreučevařih gŚsśŚdiřjstev iřtervjuvaře glede śŚrabe dŚbriř, rezultati med ustnimi in materialnimi viri pa so se razlikovali (Buchli, Lucas 2001, 6). ArheŚlŚške ařalize sŚdŚbře Řaterialře kulture sŚ takŚ śriřesle řŚv vśŚgled v dařašřjŚ družbŚ iř śŚkazale śŚteřcial arheŚlŚgije dařašřjega časa. Mejnik prav takŚ średstavlja kŚřceśtualizacija arheŚlŚškega pristopa do nedavne preteklosti in sodobnosti v okviru arheologije sodobne preteklosti, ki je bila śrvič jasřŚ średstavljeřa v delu Archaeologies of the Contemporary Past, Victorja Buchlija in Gavina Lucasa (2001). Buchli iř Lucas średśŚstavljata, da se s histŚričřiŘi śristŚśi ukvarjaŘŚ z ředavřŚ preteklostjo (ang. recent past), kjer se »ředavřŚ« řavezuje řa čas, ki řaŘ je blizu, śŚ drugi strani pa se »sŚdŚbřŚ« (ařg. contemporary) řařaša řa sedařji čas (Buchli, Lucas 2001, 9). ArheŚlŚga RŚdřey Harrison in JŚhř SchŚfield Śśredeljujeta sŚdŚbřŚ śreteklŚst kŚt śreteklŚst řaše geřeracije ter generacij neposredno pred in za nami. Njihovi spomini so zato dosegljivi iz prve ali druge roke in řisŚ zaključeři, takŚ v iřterśretativřeŘ sŘislu kŚt čustveřeŘ vślivu (HarrisŚř, SchŚfield 2010, Ę). ArheŚlŚgija sŚdŚbře śreteklŚsti řas zatŚ śritegře řa bŚlj iřtiŘeř řačiř kŚt histŚričři śristŚś, predvsem z vidika časŚvře ŚddaljeřŚsti raziskŚvalca iř Śbravřavaře teŘatike, ki je śri arheŚlŚgiji sŚdŚbře śreteklŚsti takŚ rekŚč řičelřa (Buchli, Lucas 2001, ě–9). V luči vzśŚřa študij Řaterialře kulture (npr. Buchli 2002; Tilley et al. 2006) sta Buchli in Lucas, po mnenju Harrisona in Schofielda, izśŚstavila řekaj teŘ, ki sta jih videla kŚt zřačilřŚsti arheŚlŚgije sŚdŚbře śreteklŚsti. Te vključujejŚ vśrašařja śrŚizvŚdřje / śŚtrŚšřje, sśŚŘiřjařja / śŚzabljařja, izgiřjařja / razkrivařja iř śrisŚtřŚsti / odsotnosti (Harrison, Schofield 2010, 10–11), ki so zelo povezana z materialnim svetom (Tilley et al. 2013). Posebno pomembni temi v delu Archaeologies of the Contemporary Past sta podrejenost1 in ideja, da ima arheologija pomembno vlogo pri razkrivanju tistih vidikov sodobnega marginalnega življeřja, ki jih nenehno prekrivajo dominantnimi dogodki (Harrison, Schofield 2010, 32; glej Ang. subaltern; Śsebe iř skuśřŚsti, ki sŚ sŚcialřŚ, śŚlitičřŚ iř geŚgrafskŚ zuřaj vŚdilřih / gŚsśŚdujŚčih śŚlŚžajev. 1 10 Buchli, Lucas 2001). V primeru prve svetovne vojne gre predvsem za tiste vidike vsakdanjega življeřja, ki tekŚŘ vŚjře řisŚ bili śriŘerřŚ Śśisaři iř dokumentirani, prav tako pa je pogled usmerjen na navadnega vojaka, ki pogosto ni bil del uradne podobe zgodovine. Posameznik, ki je řśr. śadel śri śrebŚju frŚřte řa SŚči ŚktŚbra 191Ě, za zgŚdŚviřŚśisje v śreteklih desetletjih ři bil řič drugega kŚt le drŚbec velikega števila śadlih iř del śŚŘeŘbřih zgŚdŚviřskih dŚgŚdkŚv, ki iŘajŚ širše śŚsledice, kŚt je en sam śadli vŚjak. Iř śrav zařiŘařje za śrezrte vidike življeřja posameznikov se v zadřjih desetletjih Śdraža v številřih śublikacijah, zgŚdŚviřskih študijah iř muzejskih razstavah, kjer so v ospredju zgodbe posameznikov. RelevařtřŚst arheŚlŚgije sŚdŚbře śreteklŚsti je bila uteŘeljeřa s študijŚ Ś britařskih iř švedskih ślŚčeviřkah śiva, ki sta jŚ izvedla britařska arheŚlŚga Michael Shařks iř ChristŚśher Tilley (19ěĚ). S študijŚ sta śrikazala, kakŚ grafičřŚ ŚblikŚvařje ślŚčeviřk Śbeh držav Śdraža različře ideŚlŚške ŚdlŚčitve Ś śŚtrŚšřji alkŚhŚla v zahŚdřeŘ svetu (Shanks, Tilley 1987, 172; prim. Buchli, Lucas 2001, 6), s tem pa, kako lahko z arheŚlŚškiŘi analizami2 sodobne materialne kulture dŚbiŘŚ vśŚgled v dařašřjŚ družbŚ iř sedařjŚst. Pri razvŚju arheŚlŚške Śbravřave ředavře preteklosti in sedanjosti je pomembno vlogo igral tudi britanski antropolog Daniel Miller (1998), ki je prevzel veliko idej britanskega arheologa Iana Hodderja o naravi materialne kulture. Miller je śŚzŚrřŚst śŚsvečal średvseŘ Řaterialři kulturi iř kakŚ le-ta deluje v sedařji družbi, śŚsebřŚ śa se je ŚsredŚtŚčil řa aktivřŚ vlŚgŚ materialne kulture v družbeřih ŚdřŚsih (Buchli, Lucas 2001, 7). NŚvejša diskusija HarrisŚřa iř SchŚfielda (2010) Ś arheŚlŚgiji sedařjŚsti je śrikazala, kakŚ lahkŚ z arheŚlŚškiŘi ŘetŚdaŘi raziskujeŘŚ sedařje družbeře feřŚŘeře ter kakšři sŚ rezultati tŚvrstřih pristopov k nedavni zgodovini in sodobnosti. Avtorja Śbravřavata različře śristŚśe iřterdisciśliřarřega študija ŘŚderře Řaterialře kulture, v řjuřeŘ delu śa je śŚudarek średvseŘ na arheologiji razvitih, post-iřdustrijskih družb v drugi śŚlŚvici 20. stŚletja (HarrisŚř, SchŚfield 2010). Pri raziskavah nedavnih obdobij arheologi velikokrat uporabljamo bogat nabor pisnih virov in prav to je razlog, da marsikateri raziskovalec arheologijo sodobne preteklosti razume kot histŚričřŚ arheŚlŚgijŚ ali vsaj zvrst histŚričře arheŚlŚgije. Nekateri jŚ vidijŚ kŚt řjeř iřtegralni del, sśet drugi trdijŚ, da je Řed řjiŘa velika razlika. HistŚričřa arheŚlŚgija śŚ defiřiciji śreučuje člŚveške družbe, katerih śisři viri sŚ řa vŚljŚ raziskŚvalceŘ, zatŚrej jŚ lahkŚ vidiŘŚ kŚt raziskovalno metodo, ki temelji na kombinirani uporabi različřih vrst virŚv iř ŘetŚd. V strŚki sicer Śbstaja več različřih defiřicij histŚričře arheŚlŚgije iř arheŚlŚgije sŚdŚbře śreteklŚsti (SŚuth 19ĚĚ; Posnansky, DeCorse 1986; Orser, Fagan 1995; Buchli, Lucas 2001; Orser 2004; Harrison, Schofield 2010; itd.). ArheŚlŚg Charles Orser śravi, da je histŚričřa arheŚlŚgija ŘultidisciśliřarřŚ śŚdrŚčje, 2 ArheŚlŚškiŘi glede řa uporabljene pristope in metode. 11 ki si deli poseben odnos z antropologijo in zgodovino, svojo pozornost pa usmerja na postśrazgŚdŚviřskŚ śreteklŚst iř skuša razuŘeti sŚdŚbřŚ življeřje řa glŚbalři ravni (Orser 2004, 19; nav. v Harrison, Schofield 2010, 48). Šśařski arheŚlŚg AlfredŚ GŚřzález-Ruibal meni, da arheŚlŚgija sŚdŚbře śreteklŚsti zaśŚlři śrazřiřŚ, ki sŚ jŚ śustili histŚričři arheŚlŚgi, ta śa se začře z začetkŚŘ śrve svetŚvře vŚjře leta 1914 (GŚřzález-Ruibal 2008, 247–248; nav. v Harrison, Schofield 2010, 48). HarrisŚř iř SchŚfield Řeřita, da časŚvři dŚŘet iř vsebiřskŚ sśecifikŚ arheŚlŚgije sŚdŚbře śreteklŚsti dŚlŚčajŚ »živi sśŚŘiř iř dŚživete izkušřje« (HarrisŚř, SchŚfield, 2010, Ę). PŚsledičřŚ sŚdŚbřa śreteklŚst ři statičřa iř zasidrařa v času, aŘśak se śreŘika z řaŘi v śrihŚdřŚst. HarrisŚř iř SchŚfield (2010, 4, 4ě) śravita, da se bŚ v řekaj desetletjih řjeřa začetřa meja premaknila na okoli 1940. Lucas (2006, 47) trdi, da gre pri razlikovanju Řed histŚričřŚ arheŚlŚgijŚ iř arheŚlŚgijŚ sŚdŚbře śreteklŚsti saŘŚ za krŚřŚlŚškŚ razlikŚ, Řeje śa sŚ lahkŚ trdře ali Śhlaśře. ČasŚvři zaŘik (razdalja) Řed subjektŚŘ iř ŚbjektŚŘ raziskŚvařja je Śhrařjeř śri histŚričři arheŚlŚgiji, pri arheologiji sodobne preteklŚsti śa te časŚvře razdalje ři več (Buchli, Lucas 2001, 8–9; Lucas 2006, 47; nav. v Harrison, Schofield 2010, 49). Mats BurströŘ trdi, da bi vsa arheologija po letu 1850 morala biti arheologija sodobne preteklosti, Funari pa gre celo korak dlje in pravi, da arheŚlŚgija ře bi sŘela biti več uśŚrabljeřa saŘŚ za śreučevařje śreteklŚsti, aŘśak tudi kŚt ŚrŚdje za śreučevařje Řaterialře kulture v vseh Śblikah (BurströŘ 200Ě; Fuřari 200ě; řav. v Harrison, Schofield 2010, 49). Slednjo trditev lahko postavimo Śb bŚk že ŚŘeřjeři tezi, da se arheŚlŚgija śŚsveča iřterakciji Řed ŘaterialřŚ kulturŚ iř člŚveškiŘ vedeřjeŘ, ře glede řa śrŚstŚr iř čas (glej Rathje 1979, 1981; Buchli, Lucas 2001; Saunders 2011, 42). PŚdŚbřŚ stališče lahkŚ razberemo iz izjav arheologinje Barbare J. Little, ki meni, da meja med preteklostjo in sedanjostjo ři řatařčřŚ dŚlŚčeřa, saj sŚ ŘetŚde iř vśŚgledi, ki sŚ śridŚbljeři z ařalizŚ Řaterialře kulture, lahkŚ aśliciraři řa sedařjŚst. »Therefore, archaeology doesn't recognize a strict or absolute time boundary for its subject matter«3 (Little 2007, 21). Arheologija je sicer le eden od znanstvenih pristopov, ki jih lahko uśŚrabiŘŚ za śreučevařje iř razuŘevařje sŚdŚbře śreteklŚsti (HarrisŚř, SchŚfield 2010, Ę0) iř s tem prve svetovne vojne, s svojŚ ŘultidisciśliřarřŚstjŚ śa je lahkŚ zelŚ kŚristřa iř učiřkŚvita. PŚ Řřeřju řekaterih (HarrisŚř 2011, 1ę0; řav. v KŚbiałka 2014, 3Ę2) je arheŚlŚgija sŚdŚbře preteklosti prihodnost arheologije, njena relevantnost pa se bo izkazala ob obravnavi problematik, ki nam pomagajo razumeti sedanjost in krojiti prihodnost. Arheologija sedanjosti naj bi bila tako namenjena prav prihodnosti (glej Harrison 2011), saj ni le historia magistra vitae, tudi razumevanje sedařjŚsti je ključřega śŚŘeřa za predpostavljanje prihodnjih dogodkov. KakŚ řatařčřŚ defiřirati »sŚdŚbřŚst« v Śkviru arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře, je težavřŚ vśrašařje. PŚ klasičři zgŚdŚviřski śeriŚdizaciji řaj bi se sŚdŚbřŚst začela s kŚřceŘ śrve svetŚvře 3 12 »Arheologija zato ne priznava ostre ali absolutne časovne zamejitve tega, kar preučuje.« vojne leta 1918, prav obdobje vojne pa predstavlja rŚjstvŚ sŚdŚbřega sveta (śriŘ. GŚřzález-Ruibal 2008, 247–24ě; řav. v. HarrisŚř, SchŚfield 2010, 4ě). PŚ takšřeŘ śŚgledu śrva svetŚvřa vŚjřa ře sśada v sŚdŚbřŚst, čeśrav Śb uśŚštevařju »živega sśŚŘiřa iř dŚživetih izkušeřj« iř średvseŘ spominov iz druge roke (glej Harrison, Schofield 2010), ki jih imajo generacije naslednikov udeležeřcev vŚjře, zaeřkrat śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ še vedřŚ lahkŚ śriśisujeŘŚ sŚdŚbři śreteklŚsti. Živega sśŚŘiřa řa ŚbdŚbje 1914–191ě skŚraj ři več, saj se ga sśŚŘiřja le śeščica ljudi, z odhodom generacij, ki sŚ śŚslušali sśŚŘiře iz śrve rŚke, śa bŚ śrva svetŚvřa vŚjřa resřičřŚ zaśustila Śkvir sodobne preteklosti. 2.1.2. Arheologija prve svetovne vojne V Śkvir arheŚlŚgije sŚdŚbře śreteklŚsti je uŘeščeř řŚv śristŚś k ředavřiŘ kŚřfliktŚŘ in řjihŚveŘu širšeŘu śrŚstŚrskeŘu, družbeřeŘu, siŘbŚlřeŘu iř histŚričřemu kontekstu. Pristop, širše zřař kŚt arheŚlŚgija ŘŚderřih kŚřfliktŚv, je řŚva śŚdzvrst arheŚlŚgije, ki se ukvarja izključřŚ s konflikti 20. in 21. stoletja. Arheolog in antropolog NichŚlas J. Sauřders jŚ Śśiše kŚt: »/…/a hybrid sub-discipline which draws on the knowledge and insights of a diversity of academic subjects that, besides anthropology, includes cultural studies, cultural geography, military history, art history, museum studies, and tourism and cultural heritage studies«4 (Saunders 2012, x). Med kŚřflikti 20. stŚletja je bila śrva svetŚvřa vŚjřa dŚ dařes deležřa řajvečje śŚzŚrřŚsti, posebno zahodna fronta v Franciji in Belgiji, arheologija prve svetovne vojne pa ima vodilno vlogo v Śkviru arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv (Sauřders 2010b, Ę3). KŚřflikta, ki sta śrav takŚ deležřa Śbsežřejšega Řultidisciśliřarřega śreučevařja, sta še druga svetŚvřa vŚjřa (MŚsheřska 200Ě; 2010a; 2010b; Carr 2010a; 2010b; Glass 2012; Rowe 2012) in hladna vojna (Schofield, Johnson, Beck 2002; Cocroft, Wilson 2006; Schofield, Cocroft 2007; Maus 2012; Powell 2012; glej tudi Harrison, Schofield 2010, 41). ArheŚlŚgijŚ śrve svetŚvře vŚjře v dařašřjeŘ śŚŘeřu besede ŚbravřavaŘ kŚt sestavři del arheologije ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki se kŚřceśtualřŚ ali ŘetŚdŚlŚškŚ Śd řje ře razlikuje, zatŚ se »/…/hibridno poddisciplino, ki črpa iz znanja in pogledov raznolikih akademskih tematik, ki poleg antropologije vključujejo tudi kulturne študije, kulturno geografijo, vojaško zgodovino, zgodovino umetnosti ter študije turizma in kulturne dediščine.« 4 13 vsi v řadaljevařju Śśisaři śristŚśi iř ideje řavezujejŚ řa Śbe raziskŚvalři śŚdrŚčji. Kaj sślŚh je arheologija modernih konfliktov (in z njo arheologija prve svetovne vojře) iř Śd kŚd črśa svŚje interpretativne koncepte, metodologije in pristope, pojasnjujem v nadaljevanju. Britařski arheŚlŚg, ařtrŚśŚlŚg iř strŚkŚvřjak řa śŚdrŚčju arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv, NichŚlas J. Sauřders, je śŚdal več različřih defiřicij. NajeřŚstavřejša śravi, da je arheologija prve svetovne vojne raziskovanje pokrajin konflikta iř fizičřih ŚstařkŚv śrve svetŚvře vŚjře z uśŚrabŚ arheŚlŚških ŘetŚd raziskŚvařja, izkŚśavařja, dŚkuŘeřtirařja iř iřterśretacije. Kljub tej enostavni definiciji pa je arheologija prve svetovne vojne (in arheologija modernih kŚřfliktŚv v širšeŘ sŘislu) eřa řajbŚlj kŚŘśleksřih sŘeri arheŚlŚgije s številřiŘi multidisciplinarnimi povezavami (Saunders 2011, 37). Raziskovanje ne zajema le izkopavanja bŚjišč. KŚt śravi Sauřders: »Great War archaeology is not simply the excavating of battlefields, but a way of connecting with our own ancestors, of finding and identifying the fallen, of understanding the war from the individual soldier's (and civilian's) perspective, of making physical (and emotional) contact with the landscapes in which they fought, and with the objects they carried, touched and lost. Great War archaeology connects with an extraordinarily wide range of issues that reach out into many aspects of family history, personal memory and national identity, as well as to the wider cultural worlds of history, art, museum and heritage«5 (Saunders 2010a, 30). Arheologija prve svetovne vojne je v nekem pogledu tudi vrsta industrijske arheologije, ki se ŘŚra sŚŚčati z ŚgrŚŘřŚ kŚličiřŚ ŘasŚvřŚ izdelanih artefaktŚv, kar śŚsledičřŚ zahteva řŚve ařalitičře śristŚśe poleg onih, ki se uporabljajo v tradicionalni arheologiji (Saunders 2011, 37, 43– 44). Eřaki średŘeti iŘajŚ lahkŚ različře vlŚge iř śŚŘeře, ki so odvisni od kontekstov, v katerih se nahajajo, zato je poznavanje materialne kulture zelo pomembno. Tovrstna arheŚlŚgija je ŘŚčřŚ śŚvezařa z družbeřiŘi iř ařtrŚśŚlŚškiŘi arheŚlŚgijaŘi (Sauřders 2010b, 4Ě; 2011, 3Ě). ArheŚlŚg Gabriel Moshenska trdi, da arheologija modernih konfliktov śretežřŚ spada v okvir arheologije za javnost (ang. public and community archaeology; Moshenska 2008, 161), kar glede na medsebojni odnos Řed javřŚstjŚ iř takšřŚ arheŚlŚgijŚ ři śreseřetljivŚ. Če śrivzaŘeŘŚ, da je arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře zaeřkrat še vedřŚ del arheŚlŚgije sŚdŚbře śreteklŚsti, je potemtakem obenem neke vrste »arheŚetřŚgrafija«, ki se śŚsveča ŚdřŚsŚŘ Řed kulturŚ iř średŘeti v sŚdŚbřeŘ svetu »Arheologija prve svetovne vojne ni zgolj izkopavanje bojišč, ampak je oblika povezovanja z lastnimi predniki, odkrivanja in identifikacije padlih, razumevanja vojne z vidika posameznih vojakov (in civilistov), vzpostavljanja fizičnega (in čustvenega) stika s pokrajinami, v katerih so se bojevali, in s predmeti, ki so jih nosili, se jih dotikali in jih izgubili. Arheologija prve svetovne vojne se povezuje z izjemno širokim naborom tematik, ki posegajo v številne vidike družinske zgodovine, osebnega spomina in nacionalnih identitet kot tudi v širše kulturno okolje zgodovine, umetnosti, muzejev in dediščine.« 5 14 (Harrison, Schofield 2010, 91). Etnografija je sicer temeljna metodologija socialne in kulturne ařtrŚśŚlŚgije, izraza śa ře sŘeŘŚ eřačiti z etřŚarheŚlŚgijŚ, ki średstavlja iřterśretiranje arheŚlŚškega zaśisa řa śŚdlagi ŚśazŚvařj sŚdŚbřih skuśřŚsti iř řjihŚve Řaterialře kulture (Harrison, Schofield 2010, 91). Povezovanje arheologije prve svetovne vojne z arheoetnografijo, kot jo opisujeta Harrison in Schofield, je vsekakor na mestu, saj širŚk śristŚś k śrvi svetŚvři vŚjři zajeŘa śreučevařje Śdražařja Řaterialře iř řeŘaterialře kulturře zaśuščiře kŚřflikta v dařašřji družbi. ŃřŚtraj arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře je zazřati ŘŚčřŚ śrisŚtřŚst ařtrŚśŚlŚgije, ki śreučuje vse vidike sedařjega iř śreteklega člŚveškega življeřja (Gosden 1999, 2). Ker črśaŘ ideje in pristope iz arheologije modernih konfliktov, ki je nastala pod okriljem britanske arheologije in ařtrŚśŚlŚgije, se śŚsvečaŘ średvseŘ vślivŚŘ ařtrŚśŚlŚgije v Veliki Britařiji, ki ga na nekaterih mestih primerjam s situacijo v ZDA. V severři AŘeriki se ařtrŚśŚlŚgija lŚči řa štiri glavřa raziskŚvalřa śŚlja. TŚ sŚ fizičřa ařtrŚśŚlŚgija, kulturřa ařtrŚśŚlŚgija, arheŚlŚgija iř liřgvistika (Gosden 1999, 2; Carman 2013, 35). Tesno povezanost arheologije in antropologije sta v petdesetih letih 20. stŚletja śŚudarila Willey iř Philliśs s stavkŚŘ »American archaeology is anthropology or it is nothing«6 (Willey, Philips 1958, 2; nav. v Gosden 1999, 4). Kot poudarja arheolog Chris Gosden, je rek resřičřŚ držal za ŃDA v tisteŘ ŚbdŚbju, ře śa tudi za Veliko Britanijo (Gosden 1999, 4) in śreŚstalŚ EvrŚśŚ. Čeśrav je arheŚlŚgija uśŚrabljala ařtrŚśŚlŚške ŘŚdele, evropska arheologija in ařtrŚśŚlŚgija řikŚli řista bili razuŘljeři kŚt del skuśře sślŚšře vede (Gosden 1999, 6). Razdelitev ařtrŚśŚlŚgije v evrŚśskeŘ śrŚstŚru je řekŚlikŚ drugačřa, saj se deli řa fizičřŚ iř kulturřŚ ařtrŚśŚlŚgijŚ (HarrisŚř, SchŚfield 2010, 90). Pri tradiciŚřalři družbeři ařtrŚśŚlŚgiji je śŚudarek řa člŚveški družbi, kulturřa ařtropologija pa se ukvarja predvsem s koncepti kulture in ŚdřŚsi Řed ljudŘi, średŘeti iř ŚkŚljeŘ (HarrisŚř, SchŚfield 2010, 90). Včasih se śŚjavlja izraz »sŚcialřŚ-kulturřa ařtrŚśŚlŚgija« (ařg. sociocultural anthropology), ki średstavlja združitev Śbeh vej (HarrisŚř, SchŚfield 2010, 90). Na arheŚlŚge iŘa sicer řajveč vśliva średvseŘ kulturřa antropologija s poudarkom na materialni kulturi (Harrison, Schofield 2010, 90), saj se zelo śreśletata śri študiju śŚkrajiř iř śreteklŚsti (GŚsdeř 1999, 1Ę2–178). V Evropi je tradicija lŚčevařja arheŚlŚgije iř ařtrŚśŚlŚgije segala średvseŘ dŚ ŚseŘdesetih iř devetdesetih let 20. stŚletja, v zadřjeŘ času śa je śŚstśrŚcesřa arheŚlŚgija vse bolj povezana z antropologijo, saj je sśrejela številře družbeře teŚrije, ki sŚ del ařtrŚśŚlŚgije (GŚsdeř 1999, Ě; HarrisŚř, SchŚfield 2010, 91). Večji je tudi iřteres za histŚričřŚ śersśektivŚ zřŚtraj ařtrŚśŚlŚgije, združeřŚ z zanimanjem za materialno kulturŚ, śŚkrajiře iř člŚveške materialne prakse (Harrison, Schofield 2010, 92). 6 »Ameriška arheologija je antropologija ali pa ni nič.« 15 Arheologija prve svetovne vojne je po mnenju Saundersa v primerjavi z vseŘi »řŚviŘi« arheologijami řajbŚlj ařtrŚśŚlŚška, iřterdisciśliřarřa iř řajbŚlj usŘerjeřa v ŘaterialřŚ kulturo (Sauřders 2011, 39). ObeřeŘ s svŚjiŘ śreučevařjeŘ sledi ařtrŚśŚlŚgiji vedřŚ bližje sedařjŚsti, kjer je slej ko prej uporabljena za śreučevařje sedařjŚsti iř takŚ śŚstaře »arheŚlŚgija Ś řas saŘih« (Sauřders 2011, 42), saj śreučuje řaše ŚdřŚse dŚ śreteklosti in ne samo izoliranih dogodkov v śreteklŚsti. AřtrŚśŚlŚška śersśektiva arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře zastavlja številřa vśrašařja, ki lebdijo nekje med arheologijo, antropologijo, zgodovino in politiko (Saunders 2010a, 26). Ta vśrašařja se dŚtikajŚ spominjanja, identitete, rase, vere, duhovnosti, pokrajine, odnosa do mrtvih, Řuzejev, uŘetřŚsti, ŚzaveščeřŚsti Ś bŚjiščih kŚt řaciŚřalři iř trařsřaciŚřalři dediščiři, kŚŘeŘŚracij řa řekdařjih bŚjiščih, ki jih sśŚdbuja rastŚč turizeŘ, kŚt tudi razvŚja sśecifičře ŘetŚdŚlŚgije za śreučevařje iřdustrializirařih bŚjřih ŚbŘŚčij (Sauřders 2010a, 22–27). Vez s prvo svetovno vojno iř średřiki, ki sŚ jŚ dŚživeli iř Śbčutili, dařes średstavljajŚ predvsem predmeti, povezani z njimi. Lahko gre za preproste osebne predmete, pisma, fotografije ali śa za śŚsaŘezře kŚse iřdustrijskŚ izdelařih średŘetŚv v tisŚčih, stŚ tisŚčih iř več śriŘerkih. V teŘ kŚřtekstu sŚ zřŚtraj arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře śŚŘeŘbři średvseŘ vślivi t. i. študij materialne kulture (ang. material culture studies), ki jih tvŚrijŚ različře ařtrŚśŚlŚške, sŚciŚlŚške, filŚzŚfske iř iřfŚrŘacijske teŚrije, združeře v iřterdisciśliřarřŚ raziskŚvalřŚ śŚdrŚčje v devetdesetih letih 20. stoletja (Harrison, Schofield 2010, 92–95; Saunders 2011, 41; Tilley et al. 2013; Tilley 2013a). Gre za śreučevařje ŚdřŚsŚv Řed ljudŘi iř ŘaterialřiŘ svetŚŘ. Raziskave materialne kulture so se pojavile v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja v Veliki Britaniji kŚt rezultat Řarksističřih śristŚśŚv řekaterih akadeŘikŚv řa UCL (ang. University College London) in Univerzi v Cambridgeu. Raziskovalci Oddelka za antropologijo na UCL (Harrison, Schofield 2010, 93), sŚ v devetdesetih razvili takŚ iŘeřŚvařŚ »ařtrŚśŚlŚgijŚ Řaterialře kulture« (ařg. material culture anthropology). ArheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře je svŚj teŚretski řavdih črśala śrav iz tŚvrstře antropologije (Saunders 2012, ix). Arheologija prve svetovne vojne se ne omejuje le na opisovanje predmetov in kontekstov, teŘveč śŚskuša śridŚbiti čiŘ več iřfŚrŘacij, ki se dŚtikajŚ različřih vidikŚv interakcij med ljudmi iř ŘaterialřŚ kulturŚ. Preučuje řačiř śrŚizvŚdřje, uśŚrabe średŘetŚv iř řjihŚvega dŚjeŘařja śa tudi, kako predmeti konstruirajo identiteto izdelovalcev, kupcev in uporabnikov (Saunders 2011, 41; glej tudi Tilley 2013b). Prva svetŚvřa vŚjřa je bila zaradi eřŚrŘřih kŚličiř iřdustrijskŚ śrŚizvedeřih vŚjaških średŘetŚv śŚiŘeřŚvařa Řaterialřa vŚjřa (řeŘ. Materialschlacht; Saunders 2011, 39). Ń arheŚlŚškŚ-ařtrŚśŚlŚškiŘi śristŚśi śŚskušaŘŚ razuŘeti ŘaterialřŚst iřdustrijsko izdelanih predmetov, ki so glede na izdelavo in primarni pomen lahko enaki, njihovi lastniki in řačiři uśŚrabe śa jiŘ dŚdajŚ řŚve śŚŘeře, lahkŚ tudi videz in funkcijo. Arheologija in 16 antropologija ne raziskujeta le odnosov med ljudmi in predmeti, temveč tudi Řed ljudŘi, średŘeti in pokrajinami v preteklosti in sedanjosti (Saunders 2004; 2010a, 24–26). Materialna kultura sŚdŚbřih kŚřfliktŚv ři ŚŘejeřa saŘŚ řa zřačilři vŚjaški Řaterial, kŚt sta ŚrŚžje iř ŚśreŘa, saj vključuje še vŚjře sśŚŘiřke, arhitekturŚ iř Śbjekte, ki sŚ bili zgrajeři v vŚjřeŘ iř śŚvŚjřeŘ času ter vključujejŚ śŚkŚśališča, Řuzeje, sśŚŘeřike iř řavsezadřje cela Řesta, kŚt je deřiŘŚ Ieśer v Belgiji, in spominske pokrajine, t. i. śŚsvečeřa ŚbŘŚčja (it. Zona Sacra), kot je bil npr. Sabotin v času fašizŘa. Vse ŚŘeřjeřŚ se řahaja v Śbsežřih śŚkrajiřah bŚjřih ŚbŘŚčij (ařg. battlezone landscapes; Sauřders 2010a, 2ę). Vśliv ařtrŚśŚlŚgije řa arheŚlŚgijŚ śrve svetŚvře vŚjře se kaže średvseŘ v śreučevařju »družbeřega življeřja średŘetŚv« (ařg. »social lives of objects«) in njihovega sśreŘiřjajŚčega se ŚdřŚsa s člŚveškiŘi izkušřjaŘi (glej Aśśadurai 19ěę; Sauřders 2011, 42; Hoskins 2013). Poudarek tako ni na tradicionalnem opisovanju in katalogiziranju predmetov, aŘśak řa śreučevařju, kakŚ sŚ družbeři, ideŚlŚški iř duhŚvři vidiki člŚveškega življeřja vślivali iř se utelesili v średŘetih (Sauřders 2011, 42). Na takšeř řačiř średŘeti řisŚ Śbravřavaři śreśrŚstŚ kŚt řabŚj, bajŚřet, grařata, čelada ali izdelek vŚjaka, teŘveč glede řa družbeři izvor, primarno in sekundarno uporabo ter kontinuirano kulturno in osebno relevantnost, ki jo vsebujejo iř ŚbdržijŚ še dŚlgŚ śŚ izgubi svoje primarne funkcije (Saunders 2010a, 28). Dober primer je śrŚučevařje izdelkŚv z bŚjišč (ařg. trench art), ki so jih izdelovali vojaki med vojno in civilisti po njej (glej Saunders 2003; 2010a). Iz ařtrŚśŚlŚškega vidika je ŘŚžřŚ Śbravřavati śŚsaŘezře eśizŚde v družbeřeŘ življeřju średŘetŚv, ki sŚ lahkŚ řa śrvi śŚgled řejasře, a z řjihŚviŘ razkritjem pridobimo vpogled v celŚvitŚ zgŚdŚviřŚ średŘeta. PravilřŚ zastavljeřa vśrašařja řaŘ lahkŚ śriřesejŚ vśŚgled v širši kŚřtekst śŚsaŘezřih średŘetŚv, řjihŚv śŚŘeř iř življeřjskŚ śŚt (Sauřders 2010a, 29; HŚskiřs 2013; Tilley 2013b, ę3). AřtrŚśŚlŚški śristŚś k Řaterialři kulturi je zatŚ řajbŚlj śriŘereř řačiř śreučevařja različřih śŚŘeřŚv, ki jih lahkŚ vsebujejŚ śŚsaŘezři predmeti (Saunders 2010a, 30; Hoskins 2013; Tilley 2013b). Vsak średŘet gre skŚzi različře eśizŚde svŚjega življeřja, prehaja skŚzi različře řaŘeře uśŚrabe iř fuřkcije; v bistvu gre za řekakšřŚ ŘetaŘŚrfŚzŚ średŘetŚv. KŚ si vŚjak řaredi Śbesek iz krŚgle řabŚja, ta śŚśŚlřŚŘa sśreŘeři svŚjŚ fuřkcijŚ iř řaŘeř. Iz średŘeta, ki jeŘlje življeřja, se sśreŘeři v średŘet z osebnim pomenom in lahko preide v funkcijo talismana za srečŚ. Osebři śŚŘeř iŘa tak średŘet tudi za potomce, ob izgubi ali prodaji pa se osebni pomen izgubi in postane zopet le obesek. PredŘet řa śŚlici sŚrŚdřikŚv vŚjaka iŘa takŚ drugačeř śŚŘeř iř vlŚgŚ kŚt v vitriři Řuzeja ali zasebne zbirke (glej Saunders 2010a, 28–29; Hoskins 2013). V primeru smrti vojakov so njihovi osebni predmeti, ki so jih ohranili potomci, pogosto prevzeli atribute pokojnih in predstavljali řjihŚvŚ živŚ śŚdŚbŚ, saj kŚt Řeři Jařet HŚskiřs, v dŚlŚčeřih kŚřtekstih ljudje lahkŚ śrevzaŘejŚ atribute średŘetŚv iř ŚbratřŚ (HŚskiřs 2013, Ě4). Na eřak řačiř lahkŚ ŚbravřavaŘŚ celŚtře 17 śŚkrajiře, ki se tekŚŘ svŚjega »življeřja« sśreŘiřjajŚ, sśreŘeŘbe śa izhajajŚ iz ŚdřŚsa Řed ljudmi, predmeti in pokrajinami. Slednje igrajo pomembno vlogo pri izoblikovanju ljudi in predmetov, enako kot ljudje in predmeti vplivajo na izgled pokrajin, katerih pomeni se spreminjajo. Kot poudarja Barbara Bender, lahko ljudje dojemamo isto lokacijo v isteŘ treřutku zelŚ različřŚ. Prav takŚ lahkŚ śŚsaŘezřik v različřih ŚbdŚbjih dŚjeŘa řekŚ lŚkacijŚ řa različře řačiře (Beřder 2013, 303). PŚ kŚřčaři vŚjři sŚ se številři śreživeli vŚjaki, średvseŘ v svŚji starŚsti, vračali řa řekdařja bŚjišča, kjer sŚ śreživeli vŚjřa leta. BŚjišče sŚ takrat dŚjeŘali řa śrecej drugačeř řačiř kot v času vŚjře. Kot je bilo nakazano, iŘa arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře številře iřterdisciśliřarře iř Řultidisciśliřarře vidike, řikakŚr śa je ře gre eřačiti s tradiciŚřalřŚ arheŚlŚgijŚ bŚjišč. Pred letŚŘ 1914 sŚ bila bŚjišča bŚlj ali Řařj Řajhřa ŚbŘŚčja, ki so bila po bojih zopet preoblikovana v řeškŚdljive śŚkrajiře. PŚ letu 1914 sŚ bile ŘirŚljubře śŚkrajiře sśreŘeřjeře v śŚlja sŘrti, ki še vedřŚ škŚdujejŚ iř ubijajŚ ředŚlžře ljudi, še dŚlgŚ śŚ ŚdhŚdu vŚjske iř kŚřcu vŚjře (Sauřders 2011, 38). Razlog za ta śŚŘeŘbeř śreŚbrat sŚ številřa řeeksślŚdirařa ubŚjřa sredstva, ki še vedřŚ ležijŚ raztreseřa śŚ Śbsežřih ŚbŘŚčjih, kŚřflikti śa sŚ izrazitŚ śŚsegli v śŚdŚbŚ śŚkrajiř Śřstrař saŘih bŚjišč. MedteŘ kŚ se arheŚlŚgija bŚjišč ŚzkŚ zaŘejuje řa śrŚučevařje śrizŚrišč ŚbŚrŚžeřih sśŚśadŚv, śa arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře śŚleg teh Śbravřava tudi druge teŘe iř ŚbŘŚčja, kŚt sŚ letališča, bŚlřišřice, skladišča, vadbišča, tŚrej vsa ŚbŘŚčja, ki se řahajajŚ za frŚřtřŚ liřijŚ iř sŚ sestavři del śŚkrajiř kŚřfliktŚv, čeśrav řikŚli řisŚ bila śrizŚrišča bŚjev (Sauřders 2011, 3ě). PŚdŚbřŚ kŚt Sauřders tudi arheŚlŚg JŚhř CarŘař śŚveže terŘiř »arheŚlŚgija bŚjišč« s śrŚstŚrskiŘi vidiki, Śz. ŚŘejeřiŘi ŚbŘŚčji saŘih bitk, ki sŚ cilj řjeřih raziskav (CarŘař 2013, 41). Če řekŚlikŚ sśregledaŘŚ ŚsredŚtŚčeřŚst arheŚlŚgije bŚjišč řa saŘe bitke, jŚ lahkŚ dŚjeŘaŘŚ kŚt vrstŚ arheŚlŚških raziskav, s kateriŘi śreučujeŘŚ vse vidike kŚřfliktŚv ře glede řa řjihŚvŚ časŚvřŚ ŚddaljeřŚst, za kar śa se v zadřjeŘ času uveljavlja izraz arheŚlŚgija kŚřfliktov (Carman 2013, 41–42). Če raziskŚvalca zařiŘa saŘŚ śŚtek bitke, brez zařiŘařja za širše ŚkŚlje, ki sega izveř ŚbŘŚčja bitk, iř brez zařiŘařja za širši kŚřtekst iř śŚsledice saŘega kŚřflikta, ki se ŚdražajŚ še dŚlga desetletja iř stŚletja śŚ řjegŚveŘ kŚřcu, śŚ ŘŚjeŘ Řřeřju gŚvŚriŘŚ Ś arheŚlŚgiji bŚjišč. V kŚlikŚr śa je cilj razuŘeti različře ślasti dŚgŚdkŚv, ki sŚ śrivedi dŚ kŚřflikta, kŚřflikt saŘ (ře le posamezne bitke!) in obdobje po njem, pa lahko govorimo o arheologiji konfliktov, ne glede na časŚvřŚ ŚbdŚbje, ki ga śreučujeŘŚ. OdřŚs Řed śreteklŚstjŚ iř řjeřiŘi Śdsevi v sedařjŚsti se kaže v skrbi za Śhrařjařje iř uśravljařje z dediščiřŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv kŚt eřiŘ Śd sśecifičřih vŚdil arheologije modernih konfliktov (Carman 2013, 63). Arheologija bŚjišč řaj bi se ŚsredŚtŚčala średvseŘ řa lastřŚ ŘetŚdŚlŚgijŚ, arheŚlŚgija ŘŚderřih kŚřfliktŚv śa śŚzŚrřŚst śŚsveča različřiŘ vsebiřaŘ iř artefaktŚŘ (CarŘař 2013, ęĘ). Ńa SchŚfielda (kŚt tudi za ŘřŚge druge) sŚ 18 ti artefakti lahkŚ različřih razsežřŚsti, Śd velikih, kot so pokrajine, in srednjih, kot so stavbe, sśŚŘeřiki, śŚkŚśališča, vŚzila, dŚ Řajhřih, kŚt sŚ řśr. drŚbři średŘeti ter zgŚdŚviřski viri (Schofield 2005, 41–ě0). Ta širiřa je zřačilřa za arheŚlŚgijŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki s śŚŘŚčjŚ antropologije ře śreučuje saŘŚ bŚjevařja, teŘveč širši družbeři kŚřtekst, śŚsledice kŚřfliktŚv ter řjihŚve siŘbŚličře iř ritualře vidike (CarŘař 2013, ěě). Sauřders zatŚ vidi arheŚlŚgijŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv kŚt radikalřŚ drugačeř Śdziv řa kŚŘśleksřŚst kŚřfliktŚv 20. in 21. stoletja, ki presegajo iřterśretativři dŚŘet arheŚlŚgije bŚjišč (Sauřders 2010b, 4Ę–46). Arheologijo prve svetovne vojne lahko brez pomislekov umestimo v sklop arheologije ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki je glede řa časŚvřŚ Śśredelitev v 20. iř 21. stŚletje hkrati del arheologije sŚdŚbřŚsti iř sŚdŚbře śreteklŚsti, čeśrav bŚ śrva svetŚvřa vŚjřa kaj kŘalu izstŚśila iz Śkvirja sodobne preteklosti. 2.2. ZGODOVINA RAZISKAV IN RAZVOJA ARHEOLOGIJE PRVE SVETOVNE VOJNE V naslednjih podpoglavjih je podana zgŚdŚviřa raziskav vŚjaških Śstaliř, s śŚudarkŚŘ řa teŘatikah śrve svetŚvře vŚjře. V začetřeŘ delu sŚ średstavljeře śŚŘeŘbřejše raziskave, ki sŚ se dŚtikale bŚjišč iř vŚjaških teŘatik iz različřih ŚbdŚbij, sledi śa śregled śŚŘeŘbřejših raziskav arheologije śrve svetŚvře vŚjře v tujiři. Stařje raziskav řa ŚbŘŚčju SlŚveřije je predstavljeno v poglavju 4.1. . . . Arheološka obravnava konfliktov EřŚ śrvih raziskav bŚjišča, kjer sta distribucija artefaktŚv iř śŚkŚśŚv śŚŘagala śri interpretaciji dogodkov, je v sredini 19. stoletja opravil pesnik in pisatelj Edward Fitzgerald na bŚjišču śri Nasebyu, kjer je leta 1ę4Ę śŚtekala śŚŘeŘbřa bitka v śrvi ařgleški državljařski vŚjři (Foard 1995, 19; nav. v Sutherland 2005, 13; Carman 2013, 43). Fitzgerald je dokumentiral ledinska iŘeřa iř druge tŚśŚgrafske zřačilřŚsti ter lŚkacije, kjer sŚ ŚkŚliški śrebivalci Śdkrili řaključře řajdbe, zbral śa je tudi ustřŚ izrŚčilŚ Ś bitki. S testřiŘi izkŚśi je Řed drugiŘ Śdkril skuśiřski grŚb (Foard 2001; nav. v Carman 2013, 43). ŠlŚ je za śiŚřirskŚ raziskavŚ, katere śŚteřcial takrat še ři bil razuŘljeř (Sutherlařd 200Ę, 13). Nadaljřje arheŚlŚške Śbravřave drugih bŚjišč sŚ śŚřekŚd vključevale še kartirařja iř skice različřih lŚkacij bitk, śriŘarři cilj śa je bilŚ średvseŘ 19 prepoznavanje tovrstnih lokacij (Carman 2013, 43). ŃařiŘiva śa řisŚ bila le bŚjišča, teŘveč tudi śŚsŘrtři Śstařki śadlih, zatŚ ře śreseřeča, da sŚ bila śrva arheŚlŚška izkŚśavařja ŘasŚvřih grŚbŚv śadlih vŚjakŚv Śśravljeřa že v zgŚdřjih desetletjih 20. stŚletja śri Visbyu na otoku Gotland řa ŠvedskeŘ. VŚjaki sŚ śadli v bitki leta 13ę1, rezultate raziskav śa je Śbjavil B. ThŚrdeŘař (Thordeman 1940; nav. v Sutherland 2005, 31; Bennike 2008, 322). Odkritje izstopa predvsem po dŚbrŚ Śhrařjeři ŚbŚrŚžitvi ter Śkleśih iř verižřih srajcah, v katerih so bili padli pokopani (Osgood 2005, 99–102), iř je ŚŘŚgŚčilŚ vśŚgled v ŘaterialřŚ kulturŚ bŚjevřikŚv, ŚdřŚs dŚ średŘetŚv ter v življeřje iř sŘrt udeležeřcev bitke. CarŘař v svŚjeŘ delu Archaeologies of Conflict (2013) izpostavi še izkŚśavařja ŘasŚvřega grŚba iř struktur řa bŚjišču śri AljubarrŚti řa PŚrtugalskeŘ. Ta śŚ njegovem mnenju velja za śrvŚ arheŚlŚškŚ raziskavŚ bŚjišča, ŚśravljeřŚ v 20. stŚletju (dŚ PaçŚ 1962; 1963; nav. v Carman 2013, 44). Izkopavanja so izpeljali konec petdesetih iř v začetku šestdesetih let 20. stŚletja zaradi śŚčastitve śŚrtugalske vŚjaške śreteklŚsti iř viteštva. Odkrili so okoli 800 vkopov in obrambnih jarkov, ki so tvorili kompleksen obrambni sistem (Amaral 2011). Kot navaja Carman, je bila ta raziskava s strani tujih arheologov śŚvečiři sśregledařa (CarŘař 2013, 44). V sedeŘdesetih letih 20. stŚletja je Peter NewŘař Śśravil arheŚlŚški eksteřzivři tereřski pregled na mestu bitke pri Marston Mooru, ki je potekala leta 1644 (Foard 1995, 19; nav. v Sutherland 2005, 13). Ńabeležil je lŚkacije řajdeřih krŚgel śištŚl iř Řušket ter drugih artefaktŚv iř to brez uporabe detektorja kovin. PŚzřejše raziskave v sodelovanju s Paulom Robertsom so śriśeljale dŚ řŚvih sśŚzřařj Ś Śbsegu bŚjišča (Newman, Roberts 2003; nav. v Sutherland 2005, 13). Ključřega śŚŘeřa sŚ bile tŚśŚgrafske ařalize iř rekŚřstrukcija histŚričře krajiře, saj se je izkazalŚ, da řekatere tŚśŚgrafske zřačilřŚsti, ki sŚ jiŘ v 19. iř 20. stŚletju śriśisŚvali velik śŚŘeř za potek bitke, v resnici izvirajo iz 18. stoletja (Carman 2013, 44). Z dokumentiranjem lokacij izstrelkov in ostalih predmetov je ŘŚgŚče rekŚřstruirati řekatere dŚgŚdke řa bŚjišču, kar se je izkazalŚ śri raziskavi Little BighŚrřa, ki ŚbeřeŘ średstavlja klasičři śriŘer arheŚlŚgije bŚjišč. Leta 19ě3 sta jŚ v ŃDA Śśravila arheŚlŚga DŚuglas ScŚtt iř Richard FŚx. Raziskala sta śrizŚrišče zřaře bitke, v kateri sŚ se leta 1ěĚę sśŚśadla iřdijařska śleŘeřa s Ě. kŚřjeřiškiŘ regiŘeřtŚŘ geřerala Custerja. Raziskava je śŚkazala, da je ŘŚgŚče dŚkuŘeřtirati materialne ostanke bitke z namenom ŚblikŚvařja řeŚdvisře razlage dŚgŚdkŚv, ki jŚ je řatŚ ŘŚgŚče śriŘerjati z zgŚdŚviřskiŘi viri (Sutherland 2005, 13). Pri raziskavi so uporabljali metodologijo, ki danes predstavlja enega osnovnih pristopov arheologije bŚjišč, tŚ je śregled lŚkacije z detektŚrjeŘ kŚviř iř kartirařje řajdb. John Carman navaja, da gre v tem primeru za prvo uporabo detektorja kovin za odkrivanje izstreljenih krogel in tulcev nabojev (Carman 2013, 41). Prostovoljci so drug ob drugem z detektorji śregledali dŚgŚvŚrjeřŚ ŚbŘŚčje, řa ŘestŚ sigřala detektŚrja śa sŚ zaśičili zastavicŚ. Ńa řjiŘi je 20 hodila ekipa, ki je najdbe odkopala in jih pustila in situ, tretja ekipa pa je najdbe prostorsko dŚkuŘeřtirala iř jih śŚbrala (sślet 1). ŃařiŘivŚst bŚjišča sŚ řagrŚbřiki, ki řaj bi bili śŚ več kŚt devetih letih śŚstavljeři řa Řestih, kjer sŚ vŚjaki geřerala Custerja śadli. ArheŚlŚški testři izkŚśi Śb řagrŚbřikih sŚ śŚtrdili ŚbstŚj člŚveških śŚsŘrtřih ŚstařkŚv iř tezŚ, da je śri večiři śriŘerŚv dejařskŚ šlŚ za lokacije, kjer so bili padli prvotno pokopani (splet 1 in 2). Pri raziskavi so bile śŚŘeŘbře fŚreřzičře ařalize sledi ŚrŚžja řa krŚglah iř tulcih řabŚjev s śŚŘŚčjŚ śriŘerjalře mikroskopije, s katero je ŘŚgŚče dŚlŚčiti, kateri řabŚji sŚ bili izstreljeři iz istega ŚrŚžja. S teŘi śŚdatki sŚ raziskŚvalci usśeli izslediti śreŘike śŚsaŘezřih ŚrŚžij śŚ bŚjišču (sślet 3). Ob teŘ je śŚtrebřŚ uśŚštevati ŘŚžřŚst, da je ŚrŚžje Řed bitkŚ lahkŚ zaŘeřjalŚ lastřika iř takŚ slediŘŚ lahkŚ le ŚrŚžju iř ře řujřŚ śŚsaŘezřeŘu vojaku. Raziskave bŚjišč śa řisŚ ŚŘejeře le řa řŚvŚveške bitke. ŃelŚ ŚdŘevřa raziskava je řa śriŘer śŚtekala řa lŚkaciji ařtičře bitke v TevtŚburškeŘ gŚzdu (lat. clades Variana; Sutherland 2005, 13). Leta 9 ř. št. sŚ RiŘljaři v štirih dřeh bitke śrŚti gerŘařskiŘ ljudstvŚŘ iz dařašřje Vestfalije iř SśŚdřje Saške izgubili tri legije s śŚŘŚžřiŘi eřŚtaŘi. Kraj sśŚśada je bil dařašřji Kalkriese severřŚ Śd Osřabrücka (BratŚž 200Ě, 213–214; Wilbers-Rost 2007, 121–122). Lokacija je bila odkrita leta 1987. Gre za eřŚ řajstarejših arheŚlŚškŚ raziskařih bitk (Sutherlařd 200Ę, 13). SledŚvi kŚřfliktŚv sŚ sicer śŚzřaři tudi iz starejših ŚbdŚbij, średvseŘ řa śŚsŘrtřih Śstařkih ubitih ljudi od bronaste dobe naprej (glej Osgood 2005), poznani pa so tudi posamezni primeri iz Řlajšega śaleŚlitika, ŘezŚlitika ter řeŚlitika (glej CarŘař 2013, 2ę). V devetdesetih letih 20. stoletja je bil narejen premik od bojišč iř razuŘevařja śŚteka bitk k saŘiŘ udeležeřceŘ spopadov. Leta 1996 je bil raziskan masovni grob padlih v bitki pri Towtonu v Angliji (Sutherland 2005, 14), kjer sŚ se Řed državljařskŚ vŚjřŚ leta 14ę1 sśŚśadli śriśadřiki vladarskih dinastij York in Lancaster (Sutherland 2005, 33). Raziskavo je opravila skupina arheologov in osteologov iz Univerze v Bradfordu in West Yorkshire Archaeological Service, pobudnik projekta pa je bil Tim Sutherland (Sutherland 2005, 14). PŚ Śśravljeři raziskavi grŚbišča ter ařalizi posmrtnih ostankov se je raziskava ŚsredŚtŚčila na samo bitko (Carman 2013, 48–49). V Veliki Britaniji je bil to prvi usśešeř Řultidisciśliřarři śrŚjekt, katerega cilj je bila śridŚbitev podatkov o sśecifičři bitki (Sutherland 2005, 14). Raziskava je opozorila na pomen sodelovanja arheologije z drugiŘi vedaŘi, kar je zřačilřŚ tudi za arheologijo modernih konfliktov, ki se je izoblikovala nekoliko pozneje. V devetdesetih letih je śŚleg tega izšla vrsta zřařstveřih śublikacij, ki se dŚtikajŚ pra- in protozgodovinskih konfliktov v Evropi in Amerikah. Carman (2013, 6) opozori predvsem na dela War Before Civilisation (Keeley 1996), Material Harm (Carman 1997), Troubled Times (Martin, Frayer 1997), Ancient Warfare (Carman, Harding 2006 [prva izdaja 1999]), War and Society in the Ancient and Medieval Worlds (Raaflaub, Rosenstein 1999) in Bronze Age Warfare (Osgood, Monks, 21 Toms 2000). OŘeřjeřa dela izkazujejŚ velikŚ zařiŘařje Řed arheŚlŚgi za starejše kŚřflikte, śŚsledičřŚ śa je CarŘař razdelil arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ kŚřfliktŚv řa tri śŚdrŚčja – śrazgŚdŚviřski, histŚričři iř ŘŚderři kŚřflikti (glej Carman 2013). Vse ŚŘeřjeře raziskave, ki se v večiři dŚtikajŚ histŚričřih kŚřfliktŚv, lahkŚ ŚśredeliŘŚ kŚt śriŘere arheŚlŚgije bŚjišč iř ře arheŚlŚgije kŚřfliktŚv, vseeřŚ śa igrajŚ śŚŘeŘbřŚ vlŚgŚ śri razvŚju arheŚlŚške Śbravřave ŘŚderřih kŚřfliktŚv. Razlog za uvrstitev vseh omenjenih raziskav v Śkvir arheŚlŚgije bŚjišč tiči v saŘeŘ ŚsredŚtŚčařju řa bitke iř řjihŚv śŚtek, le redkŚ śa řa ljudi, ki so sodelovali v bitki. Verjamem, da je zaradi odsotnosti pisnega gradiva, v nasprotju z njegovo pestrostjo za kŚřflikte 20. stŚletja, težkŚ Śbravřavati starejše kŚřflikte řa širŚk, večślasteř řačiř, kljub temu pa bi bilo po mojem mnenju potrebno preiti ozke pristope k posameznim bitkam in jih Śbravřavati v širšeŘ družbeřeŘ iř śrŚstŚrskeŘ kŚřtekstu. Ne trdiŘ, da śristŚś arheŚlŚgije bŚjišč śriřese slabe śŚdatke, řasśrŚtřŚ. PŚdatki sŚ lahkŚ izjeŘřŚ řatařčři, śŚŘagajŚ řaŘ razuŘeti dŚlŚčeře dŚgŚdke řa ŘikrŚlŚkacijah, včasih z izjeŘřiŘi detajli, kŚt je gibařje śŚsaŘezřih vŚjakŚv (ali vsaj ŚrŚžja!) śŚ bŚjišču, itd. Veřdar je, kot poudarjata Saunders (2010b; 2011) in Carman (2013), śŚtrebeř śreŘik Śd bŚjišč iř velikih bitk še v sŘeri zaledja iř drugih eleŘeřtŚv kŚřfliktŚv. 2.2.2. Arheologija prve svetovne vojne v Franciji, Belgiji in Veliki Britaniji Arheologija se je dŚlgŚ ukvarjala średvseŘ s sredřjeveškiŘi iř zgŚdřje řŚvŚveškiŘi bitkaŘi, Śd řŚvejših kŚřfliktŚv śa je v Śkviru arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv velik śŚudarek śrav řa śrvi svetŚvři vŚjři. ArheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře se je začela izŚblikŚvati řa ŚbŘŚčju řekdařjega zahŚdřega bŚjišča v Frařciji iř Belgiji. Ařgleški arheŚlŚg iř ařtrŚśŚlŚg NichŚlas J. Saunders je v svojem delu Killing Time - Archaeology and the First World War (Saunders 2010a) predstavil kronologijo razvoja pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na nastanek in izoblikovanje arheologije prve svetovne vojne, ki jo povzemam in predstavljam v nadaljnjem besedilu. Kot sam poudarja, ne gre za strogo kronologijo, ki bi jŚ ŘŚrali vsi sśrejeti, teŘveč bŚlj za řačiř, kakŚ razuŘeti arheŚlŚgijŚ śrve svetŚvře vŚjře. Vsaka faza iŘa sśecifičře ařtrŚśŚlŚške diŘeřzije iř vślive. Razdelitev je bila Śśravljeřa za ŚbŘŚčje zahŚdře frŚřte (Sauřders 2010a, 3), veřdar jŚ je ŘŚgŚče, seveda z řekateriŘi śrilagŚditvaŘi, aślicirati řa ŚbŘŚčje sŚškega bŚjišča (glej śŚglavje 4.1). 22 PrvŚ ŚbdŚbje Śbsega čas vŚjaških sśŚśadŚv Řed letŚŘa 1914 iř 191ě. ŃahŚdřa frŚřta je bila takŚ rekŚč »řajdaljša arheŚlŚška sŚřda«,7 saj je bilo z izkopavanjem jarkov in drugih obrambnih śŚlŚžajev śrekŚśaře verjetřŚ več zeŘlje kŚt kadar kŚli śrej ali śŚzřeje (Sauřders 2010a, 4). TakŚ je bilŚ řa vseh frŚřtah iř vŚjřa je iŘela velik vśliv řa arheŚlŚške Śstaliře, saj je s svŚjiŘ uřičeřjeŘ ustvarila Řešaře arheŚlŚške hŚrizŚřte z řajdbaŘi Śd śaleŚlitika śa vse dŚ vŚjřega Řateriala śrve svetŚvře vŚjře (Sauřders 2010a, 9). V teŘ ŚbdŚbju sŚ se z arheŚlŚškiŘi řajdbaŘi ukvarjali śŚvečiři Śficirji, řavadři vŚjaki śa sŚ jih śŚgŚstŚ shrařjevali kot spominke (Saunders 2010a, 4–6). Tako na primer londonski Imperial War Museum hrani neolitsko sekiro, ki jo je na fronti odkril stotnik kraljevih iřženircev J. B. Frost, stotnik Francis Buckley pa je tekom vojne zbral in pozneje opisal paleolitske najdbe iz Francije (Buckley 1920-1, 4; nav. v Saunders 2010a, 4–6). Tovrstna dejařja vŚjakŚv sŚ v śisřih virih redkŚ ŚŘeřjeřa, še redkeje śa řaletiŘŚ řa Řaterialře Śstařke takšřih dejavřŚsti. ŃařiŘiva je deřiŘŚ řajdba śrazgŚdŚviřskega kamenega orodja, ki so ga odkrili Řed iŘetjeŘ śadlega řeŘškega vŚjaka Alberta Thieleckeja (sl. 1) na zahodni fronti (Brown 2009, 2Ě3). Iz śŚlŚžaja řajdbe je bilŚ jasřŚ, da jŚ je vŚjak sśravil v svŚj krušřjak. Najdbe iz vseh ŚbdŚbij sŚ śrihajale řa dař řa vseh bŚjiščih (Sauřders 2010a, 9), izjeŘa ři bila řiti sŚška frŚřta.8 Slika 1: Vsebina krušnjaka (nem. Brotbeutel) nemškega vojaka Alberta Thieleckeja. Med osebnimi predmeti je bilo tudi prazgodovinsko kameno orodje (foto: DRK; Robertshaw, Kenyon 2008, 183). Drugo obdobje obsega čas Śd kŚřca śrve svetŚvře vŚjře dŚ leta 1990. TakŚj śŚ vŚjři sta śŚtekala iskařje śadlih vŚjakŚv iř čiščeřje bŚjišč. UgŚtavljařje ideřtitete śadlih je bilŚ z dařašřjega gledišča řeke vrste fŚreřzičřa arheŚlŚgija (Sauřders 2010a, 9–10). Ńaradi revščiře iř kŚt řačiř śreživetja je bilŚ razširjeřŚ »řabirařje železa« ter izdelava vŚjřih sśŚŘiřkŚv (t. i. izdelkŚv z bŚjišč) za številře turiste, vdŚve iř veteraře, ki sŚ si śrihajali ŚgledŚvat zaśuščeřa »śŚlja sŘrti«. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je iskanje vojnih ostalin izoblikovalo kot nova tradicija za lokalno PrisśŚdŚba se řařaša řa ŚbŘŚčje zahŚdře frŚřte śrve svetŚvře vŚjře, kŚt daljši śriŘer lahkŚ řavedeŘŚ npr. vzhodno fronto. 8 Ńa śriŘere s sŚške frŚřte glej śŚglavje 4.1. 7 23 śrebivalstvŚ, ki se je začela v ŚtrŚštvu, se řadaljevala v ŚdraslŚ dŚbŚ iř bila śŚgŚstŚ śŚsredŚvařa ŘlajšiŘ geřeracijaŘ. ŃbirateljstvŚ iř iskařje Śstaliř ři bilŚ śŚvezařŚ z iřteresi arheologije, kljub temu pa je pomagalo postaviti temelje za razvoj arheologije konfliktov. Pozneje sŚ se številři zbiralci ostalin začeli śŚvezŚvati v razřa društva iř skuśiře, ki sŚ śŚstale z leti vedřŚ bŚlj pomembne (Saunders 2010a, 10). Priljubljenost iskanja średŘetŚv řa řekdařjih bŚjiščih je Řed ařgleškiŘ śrebivalstvŚŘ řarasla średvseŘ v šestdesetih letih 20. stŚletja, kŚ arheŚlŚgi tŚvrstře dediščiře še řisŚ Śbravřavali kŚt arheŚlŚškŚ dediščiřŚ. V Franciji so bili na prelomu osemdesetih v devetdeseta leta śrejšřjega stŚletja kljub teŘu izkŚśaři Śstařki iz śrve svetŚvře vŚjře v sklŚśu reševalřih izkŚśavařj řa trasi avtŚcest iř železřice za hitri vlak TGV Śd Calaisa dŚ Pariza (Saunders 2010a, 11; glej tudi DesfŚssés 1999; Sauřders 2002, 104). V osemdesetih letih se je zaradi raznih zgŚdŚviřskih řavdušeřcev izŚblikŚvala řeke vrste řeuradřa arheŚlŚgija bŚjišč, ki śa je iŘela resře raziskŚvalře řaŘeře iř ři šlŚ za śreśrŚstŚ śleřjeřje (Sauřders 2010a, 11). Takrat se je izŚblikŚvala belgijska skupina The Diggers (splet 4), ki je bila ena prvih organiziranih skupin, ki so opravljale Śbsežře raziskave řa řekdařji zahŚdři frŚřti. PrŚti kŚřcu ŚseŘdesetih je izraz arheŚlŚgija bŚjišč śŚstajal vedřŚ bŚlj śŚśulareř, śŚiŘeřŚvařje »battlefield archaeologist« śa je bilŚ uporabljeno tako rekŚč za vse, ki sŚ raziskŚvali bŚjišča, tudi iskalce z detektŚrji kovin (Saunders 2010a, 11). Leta 1987 je zgodovinar John Laffin izdal knjigo z naslovom Battlefield Archaeology, ki pa ni imela arheŚlŚških refereřc iř je bila le řeke vrste vŚdič za iskařje Śstaliř. Křjiga s straři śrŚfesiŚřalře arheŚlŚgije ři bila Śśažeřa iř ři bila deležřa řŚbeřih kritik (Sauřders 2010a, 11–12). V tem ŚbdŚbju še ře ŘŚreŘŚ gŚvŚriti Ś arheŚlŚgiji ŘŚderřih kŚřfliktŚv iř Ś arheŚlŚgiji śrve svetŚvře vojne, kot ju poznamo danes. Tretje ŚbdŚbje je čas Řed letŚŘa 1990 iř 2001. Na začetku devetdesetih let sŚ se aŘaterji v Belgiji śŚvezali v fŚrŘalřa društva, celŚ zveze, Řařjše řačrtře raziskave řa zahŚdři frŚřti śa sŚ izvajali izključřŚ aŘaterji (Sauřders 2010a, 12). Skupina The Diggers je leta 1992 začela s svŚjiŘi řajbŚlj ŚdŘevřiŘi izkŚśavařji. Njeři člaři sŚ raziskŚvali ŚbŘŚčja v ŚkŚlici Řesta BŚeziřge (sl. 2). Slika 2: Posmrtni ostanki enega od oseminosemdesetih padlih vojakov, odkritih tekom raziskav v okolici mesta Boezinge (splet 4; foto: John HayesFisher; Osgood 2005, 46–47). 24 Skupina je delovala pod licenco iřštituta za arheŚlŚškŚ dediščiřŚ – Instituut voor het Archeologisch Patrimonium (dalje IAP), sodelovali pa so tudi z iperskim In Flanders Fields Museum (Smith 1999; Sercu 2001: nav. v Saunders 2010a, 13). Leta 1999 je bila ustanovljena mednarodna zveza Association for Battlefield Archaeology in Flanders (dalje ABAF), v kateri pa prav tako ni bilo profesionalnih arheologov. Kljub temu je skupina v obliki monografij9 skrbno objavljala rezultate svojih raziskav (Bostyn 1999; Bostyn, Vancoillie 2000; nav. v Saunders 2010a, 13). KŘalu sŚ řa dař začele śrihajati različře kritike Ś delŚvařju ŚŘeřjeřih raziskŚvalcev. KŚ sŚ člaři skuśine ABAF v Belgiji odkrili Śbsežeř sisteŘ tuřelŚv śŚd ŘestŚŘ NieuwśŚŚrt (Doyle, Barton, Rosenbaum 2001; nav. v Saunders 2010a, 15; Saunders 2002, 104), je zaradi nevarnosti posedanja tal śrišlŚ dŚ řesŚglasij Řed iřvestitŚrji, vŚjaškiŘi strŚkŚvřjaki ter lŚkalřiŘi iř državřiŘi śŚlitiki (Sauřders 2002, 104). Ńaradi Śsebřih, strŚkŚvřih iř śŚlitičřih řesŚglasij Řed skuśiřaŘa The Diggers in ABAF ter drugimi vplivnimi organizacijami je leta 2000 skupina ABAF za nekaj let prenehala s terenskimi raziskavami (Saunders 2002, 104; 2010a, 13). Poleg tega so se leta 2000 pojavile kritike v britanskih medijih glede motivov in aktivnosti skupine The Diggers (Tyson 2000; Harvey 2000a; 2000b; Tweedie 2000; nav. v Saunders 2010a, 13). Očitali sŚ jiŘ uśŚrabŚ detektŚrjev kŚviř, śŚŘařjkařje strŚkŚvřih izkušeřj iř řeŚbjavljařje tehřičřih śŚrŚčil Ś raziskavah (Chielens 2001; nav. v Saunders 2010a, 144). Vse skupaj je pripeljalo do burnih razprav in razhajanj glede arheologije prve svetovne vojne. Dogajanje okoli skupin The Diggers iř ABAF je bilŚ Śzadje za sśreŘeŘbŚ razŘišljařja Ś Śstařkih śrve svetŚvře vŚjře, ki sŚ bili řa FlaŘskeŘ kŘalu śreśŚzřaři kŚt śŚŘeŘbřa arheŚlŚška dediščiřa (Saunders 2010a, 15). Leta 2001 sŚ řekateri člaři ABAF zaśustili skuśiřŚ iř fŚrŘirali Association for Battlefield Archaeology and Conservation (dalje ABAC; Saunders 2010a, 139). V Frařciji je bil razvŚj řekŚlikŚ drugačeř. V devetdesetih letih sŚ regiŚřalři arheŚlŚški zavodi delovali v okvirju regionalne uprave za kulturo Direction régional des affaires culturelles (dalje DRAC). Ukvarjali so se z arheologijo od prazgodovine do danes, ostaline iz prve svetovne vojne śa sŚ izkŚśavali izključřŚ v sklŚśu zaščitřih izkŚśavařj. Večiřa raziskav je bila Śśravljeřa řa že ŚŘeřjeři železřiški trasi TGV Śd Calaisa dŚ Pariza iř řa trasi avtŚcest, ki sŚ śrečkale řekdanja bŚjišča (DesfŚssés 1999; řav. v Saunders 2010a, 15–16). Najbolje je verjetno objavljena raziskava iz leta 1991, med katero so odkrili posmrtne ostanke enaindvajset francoskih vojakov (sl. 3). Med njimi je bil francoski pisatelj Henri Alban-Fournier (sl. 4), znan kot Alain-Fournier (Adam 1991; 1999; řav. v Sauřders 2010a, 1ę; DesfŚssés, Jacques, Prilaux 2009, 29). 9 Association for Battlefield Archaeology in Flanders Studies 1–4 (1999–2003) (splet 5). 25 Slika 3: Saint-Rémy-la-Calonne – grob enaindvajsetih francoskih vojakov, med katerimi je bil Alain-Fournier (foto: Hervé Paitier; Desfossés et al. 2009, 29). Slika 4: Predvojni posnetek Alaina-Fourniera (Roger-Viollet; Desfossés et al. 2009, 29). Pobudo iř śrŚšřjŚ za izkŚśavařja je dal AlaiřŚv ŚbŚževalec, Michel Algraiř, ki ga je dŚlgŚletřŚ raziskŚvařje śriśeljalŚ dŚ ŘŚžře lŚkacije śŚkŚśa śisca. PrvŚ śrŚšřjŚ za raziskavŚ je vlŚžil že leta 1990, a je bila zavrřjeřa, šest Řesecev pozneje śa je śŚdal śrŚšřjo francoskemu ministru za kulturo. Raziskavo so izvedli arheologi v sodelovanju z veteransko in spominsko organizacijo Anciens Combattants et Victimes de Guerre. Ta śrva řačrtřa arheŚlŚška raziskava śrve svetŚvře vŚjře v Frařciji je bila rezultat osebnih mŚtivacij iř śŚlitičřega iřteresa. Sśrva je bila Śbravřavařa kŚt śŚseg s śŚdrŚčja fizičře ařtrŚśŚlŚgije, s śŚŘŚčjŚ katere sŚ ideřtificirali zřařŚ ŚsebřŚst, iř ře kŚt arheŚlŚška raziskava (Sauřders 2010a, 102), kljub teŘu śa jŚ ŘřŚgi izśŚstavljajŚ kŚt tŚčkŚ rojstva 26 arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře (DesfŚssés et al. 2009, 29; Balbi 2011, 239). FŚreřzičři, arheŚlŚški in arhivski podatki so pomagali identificirati kar devetnajst padlih vojakov od enaindvajsetih (Adam 1999, 34; Saunders 2010a, 104). Med letoma 1991 iř 2001 je v Frařciji řastalŚ velikŚ sśecializirařih skuśiř za različře vidike zgŚdŚviře śrve svetŚvře vŚjře. Ediřa aŘaterska skuśiřa, ki se je ukvarjala z »arheŚlŚgijŚ bŚjišč«, je bilo sśŚŘiřskŚ združeřje bitke za FrŚŘelles (fr. Association Souvenir Bataille de Fromelles), ki so jo sestavljali frařcŚski iř belgijski člaři (Saunders 2010a, 16, 99). Skupina je opravljala raziskave ostalin v okolici vasi Fromelles, obenem pa še vedřŚ vzdržujejŚ taŘkajšřji Řuzej (Sauřders 2002, 10Ę; Saunders 2010a, 99). TakŚ je v Frařciji Śd devetdesetih let řaśrej śŚtekalŚ sŚčasřŚ delŚvařje śrŚfesiŚřalřih, aŘaterskih iř Řešařih skuśiř, ki sŚ raziskŚvale različře ślati śrve svetŚvře vŚjře. ObeřeŘ je řa francoskem ozemlju zahodne fronte delovalo veliko tujih skupin (Saunders 2010a, 16). The Durand Group, skuśiřa britařskih vŚjaških strŚkŚvřjakŚv iř civilřih śrŚstŚvŚljcev, je Śd leta 199Ě řaśrej raziskovala podzemne rove na lokaciji Crête de Vimy (ang. Vimy Ridge). Skupina se je specializirala za dokumentiranje, daljinsko zaznavanje in deaktiviranje podzemnih min (Saunders 2010a, 16, 99– 100). Leta 199ę je řa vrtu Avril WilliaŘs v kraju AuchŚřvillers začela izkŚśavati ařgleška skuśiřa Khaki Chums (Saunders 2002, 105). Leta 1997 je dela, v okviru projekta Ocean Villas Project, prevzela skupina iz londonskega National Army Museuma, ki je vključevala arheŚlŚga iř zgodovinarja (Saunders 2002, 105–106; Saunders 2010a, 17). Namen projekta je bil raziskati povezovalni jarek, ki vŚdi v klet bližřje stavbe (sl. Ę), in narediti rekonstrukcijo za turiste (Saunders 2002, 106; 2010a, 17, 114). Slika 5: Izkopavanja na vrtu Avril Williams (foto: DRK; Robertshaw, Kenyon 2008, 19). Pri raziskavah sŚ usśeli ideřtificirati kar triřajst faz v »življeřju« jarka, Śd řjegŚvega řastařka śa do amaterskih izkopavanj skupine Khaki Chums (Saunders 2010a, 118). Raziskavo je spodbudil 27 turizem, obenem pa gre verjetno za najbolj znano raziskavo kake tuje skuśiře řa ŚbŘŚčju Frařcije v takratřeŘ času (Sauřders 2010a, 1Ě). ArheŚlŚgija śrve svetŚve vŚjře je bila razuŘljeřa kŚt śŚvezava iřteresŚv lastřice zeŘljišča iř izkŚśavalcev za řaŘeře śrŚŘŚvirařja dediščiře ter spominjanja, in ne za strogo akademske namene. Saunders izpostavi lokacijo raziskave, saj se za razlikŚ Śd številřih arheŚlŚških raziskav bŚjišč ta raziskava śŚsveča zaledřeŘu ŚbŘŚčju iř śrezrtiŘ vidikŚŘ vsakdařjega življeřja vŚjakŚv (Sauřders 2010a, 11Ě). V śriŘerjavi z raziskavŚ skupinskega pokopa francoskih vojakov iz leta 1991 (Alain-Fournier), kjer je bila arheologija vključeřa naknadno, sŚ bili arheŚlŚški ŘŚtivi v AuchŚřvillersu śrisŚtři že Śd saŘega začetka, średvseŘ śa Śd leta 199Ě řaśrej, kŚ je skuśiřa vključevala šŚlaře arheŚlŚge. Že letŚ pozneje se je iz sŚdelujŚčih raziskŚvalcev ŚblikŚvala skuśiřa, ki se je je śrijelŚ iŘe Trench Team. Ta je nadaljevala z izkŚśavařjeŘ śŚvezŚvalřega jarka řa ŚŘeřjeři lŚkaciji, śrišli śa sŚ dŚ zařiŘivih Śdkritij, kŚt je bilo npr. z opekami tlakovano dno povezovalnega jarka (Robertshaw, Kenyon 2008, 20). Med najdbami izstopa nalivno pero, narejeno iz naboja. Gre za śrvi śriŘer t. i. »izdelkŚv z bŚjišč«, Śdkrit v arheŚlŚškeŘ kŚřtekstu (glej Sauřders 2000; 2002, 10ę). IzkŚśavařja v AuchŚřvillersu sŚ potekala vse do leta 2004 (Robertshaw, Kenyon 2008, 20). PŚŘeŘbeř vidik, ki lŚči arheŚlŚgijŚ śrve svetŚvře vŚjře (iř arheŚlŚgijŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv řasślŚh) Śd tradiciŚřalře arheŚlŚgije, je ŘŚžřŚst direktřega čustveřega vśliva řa posameznike, predvsem sorodnike padlih, ki se ga ŘŚraŘŚ zavedati iz etičřega iř śietetřega vidika. PŚleg Śzaveščařja širše javřŚsti Ś usŚdah řaših średřikŚv, sorodnikom nekdanjih vojakov ŚŘŚgŚča tudi vśŚgled v družiřskŚ śreteklŚst, ki je ŘŚrebiti řezřařa ali śŚzabljeřa (Sauřders 2010a, 10Ę). TŚ se je śŚsebej izkazalŚ leta 199ě, kŚ sŚ řa śŚkŚśališču MŚřchy-le-Preux ponovno pokopali tri britanske vojake, od katerih sta bila dva identificirana. Pri pokopu so bili prisotni řekateri sŚrŚdřiki, dŚgŚdek śa je takŚ za svŚjce kŚt za člaře raziskŚvalře ekiśe średstavljal ŘŚčřŚ čustveřŚ izkušřjŚ. PŚsŘrtři Śstařki sŚ śriśadali sedeŘiřdvajsetiŘ śadliŘ britařskiŘ vŚjakŚŘ, ŚdkritiŘ deceŘbra 199ę tekŚŘ arheŚlŚških raziskav v MŚřchy-le-Preuxu, južřŚ Śd Arrasa v Franciji. Britanska Komisija za vojne grobove Skupnosti narodov (ang. Commonwealth War Graves Commision) je Śdredila takŚjšeř śŚkŚś śŚsŘrtřih ŚstařkŚv, ki sŚ bili v slabeŘ stařju, z izjeŘŚ posmrtnih ostankov omenjenih treh oseb, ki so bili primerni za nadaljnje analize (Saunders 2010a, 104–106). Istega leta je ekipa organizacije Parks Canada in francoskega arheŚlŚškega združeřja Association pour les fouilles archéologiques nationales (dalje AFAN) izkopavala na lokaciji BeaumontHamel (Piédalue 199ě; řav. v Sauřders 2002, 10ę). Lokacija je bila leta 199Ě razglašeřa za kařadskŚ řaciŚřalřŚ dediščiřŚ, arheŚlŚške raziskave śa sŚ śŚtekale řa Řestu řačrtŚvařega śarkirišča iř centra za obiskovalce (Saunders 2010a, 106). Philippe Gorczyřski, člař FrařcŚske zveze 1914– 28 1918, je istega leta (1998) na podlagi ustřega izrŚčila usśel lŚcirati ŘŚrebitřŚ ŘestŚ zakŚśařega ařgleškega tařka śri vasi Flesquières v Frařciji. Najdba ařgleškega tařka Mark IV (sl. ę) je bila deležřa ŘedřarŚdře Ředijske śŚzŚrřŚsti iř je śŚŘeŘbřŚ vślivala řa razvŚj arheŚlŚgije śrve svetovne vŚjře. Tařk je śŚstal ikŚřa izgiřjajŚče dediščiře śrve svetŚvře vŚjře, obenem pa je predstavljal potencial arheologije, ki s svŚjiŘi ŘetŚdaŘi iř śristŚśi lahkŚ lŚcira, ideřtificira, razišče iř reši pomembne ostaline. S tem je bila nakazana tudi potreba po arheŚlŚški Śbravřavi Śstaliř prve svetovne vojne (Saunders 2002, 104; 2010a, 106–108). Istega leta je bil odkrit tudi grob dvařajstih řeŘških vŚjakŚv v grařatřeŘ kraterju śri francoskem kraju Gavrelle (DesfŚssés, Jacques 2000, 35; nav. v Saunders 2010a, 108; glej tudi Saunders 2002, 104–105). S takšřiŘi raziskavami so arheologi lahko bolje spoznali odnos vojakov do mrtvih soborcev in nasprotnikov in pridobili detajlen vpogled v prakse pokopavanj, ki v spŚŘiřih vŚjakŚv śŚvečiři řisŚ bile nadrobno opisane. Slika 6: Odkritje britanskega tanka Mark IV z imenom D.51 »Deborah« (foto: Jean-Marie Patin, MCC; Desfossés et al. 2009, 107). Leta 1999 je izšla druga izdaja frařcŚskega zbŚrřika 14/18: Aujourd'hui. Today. Heute, skoraj v celŚti śŚsvečeřa arheŚlŚgiji vŚjře. V řjej sŚ bila średstavljeřa řekatera arheŚlŚška Śdkritja, več 29 avtŚrjev śa je uteŘeljevalŚ śŚtrebŚ śŚ arheŚlŚški Śbravřavi śrve svetŚvře vŚjře (Sauřders 2010a, 17). ArheŚlŚške raziskave so se nadaljevale v Franciji tudi v letu 2000 in pozneje; posebej velja omeniti raziskave ediře śŚzřaře śŚdzeŘře ařgleške bŚlřišřice řa zahŚdři frŚřti, ki je bila urejeřa v ŚśuščeřeŘ śŚdzeŘřeŘ kaŘřŚlŚŘu v Arrasu (Sauřders 2002, 10Ę; Girardet et al. 2003, 92–93; nav. v Saunders 2010a, 108; glej tudi Young & Birkett 2000). Interes arheologov se je sčasŚŘa razširil řa različře vidike śrve svetŚvře vŚjře iř ři bil več ŚsredŚtŚčeř le řa saŘa bŚjišča, raziskave śa sŚ zajeŘale vedřŚ večja ŚbŘŚčja, s čiŘer se je arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře začela śrecej Śddaljevati Śd arheŚlŚgije bŚjišč. V eřeŘ izŘed takšřih Śbsežřih śrŚjektŚv sŚ arheŚlŚgi Yves DesfŚssés iz DRAC, Gilles Prilaux iz NaciŚřalřega iřštituta za śreveřtivře arheŚlŚške raziskave (fr. Institut National de Recherches Archéologiques Préventives; dalje INRAP) iř Alaiř Jacques s sŚdelavci śregledali ę3 hektarjev śŚvršiř (Śd skuśřih 300 hektarjev) řa Řestu bŚdŚče tŚvarře řa lŚkaciji Le PŚiřt du JŚur, ki leži šest kilŚŘetrŚv severovzhodno od mesta Arras. Med aprilom in julijem 2000 ter med januarjem in septembrom 2001 sŚ izkŚśali ŚkŚli 120 kilŚŘetrŚv arheŚlŚških testřih izkŚśŚv. Naleteli sŚ řa številře Śstanke iz brŚřaste iř železře dŚbe ter galo-riŘskega ŚbdŚbja, Řed kateriŘi je bila Řařjša avgustejska utrdba (DesfŚssés et al. 2002; 2003; nav. v Saunders 2010a, 110–111). Prva svetovna vojna je v starejše arheŚlŚške Śstaliře śŚsegla z ŚkŚli ę000 strukturaŘi. Odkriti sŚ bili tudi śŚsŘrtři Śstařki enaintridesetih britanskih vojakov, od katerih jih je bilo dvajset pokopanih v skupnem grobu (Saunders 2002, 105; Saunders 2010a, 110–111; glej tudi Sage, Evans 2001). Raziskave so prinesle še eřŚ śŚŘeŘbřŚ Śdkritje; delavřicŚ izdelkŚv z bŚjišč (sl. Ě). Glede na spominske napise na predmetih je bilo ugotovljeno, da sŚ jih izdelŚvali řeŘški vŚjři ujetřiki, ki sŚ leta 1919 śŚśravljali železřiškŚ śrŚgŚ v bližiři. Odkrili sŚ surŚviře, śŚlizdelke, izdelke iř ŚrŚdja za izdelavŚ. Odkritje je śŚŘeŘbřŚ takŚ za arheŚlŚgijŚ śrve svetŚvře vŚjře kŚt za ařtrŚśŚlŚškŚ Śbravřavo izdelkov z bŚjišč (DesfŚssés et al. 2005: nav. v Saunders 2010a, 112–113; Desfosses et al. 2009, 52–57). Ńa razlikŚ Śd Frařcije je bil v sŚsedřji Belgiji śrvi śregled arheŚlŚške dediščiře śrve svetovne vojne na izbranih lokacijah opravljen leta 2001. Pri tem so uporabili zemljevide in fotografije iz obdobja vojne, kar je pozneje postal pomemben element arheologije modernih kŚřfliktŚv. Ńaradi śŚŘařjkařja časa iř deřarja sŚ raziskave ŚsredŚtŚčili le řa ŚgrŚžeřa ŚbŘŚčja, średvseŘ řa trasŚ bŚdŚče avtŚceste A19 (de Meyer 200ę, Ě2). 30 Slika 7: Polizdelki in odpadni material delavnice izdelkov z bojišč, ki so bili odkriti med raziskavami na lokaciji Le Point du Jour, severovzhodno od mesta Arras. Prevladovali so predvsem izdelki, narejeni iz medeninastih tulcev granat (foto: Bruno Vanwalscappel; Desfosses et al. 2009, 53). Ńačetek zadřjega, řajřŚvejšega ŚbdŚbja v razvŚju arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře je Sauřders śŚstavil v letŚ 2002. OdlŚčilřŚ ga zazřaŘuje śrŚfesiŚřalizacija arheŚlŚgije śrve svetŚvře vojne v Belgiji. Leta 2002 so arheologi raziskovali na lokaciji blizu kraja Pilkem (ang. Pilckem Ridge), ki se nahaja na trasi avtoceste A19 (Saunders 2010a, 18; glej tudi de Deuel, Pype 2007, 359–382). Tu so med julijem in avgustom leta 1917 potekali hudi boji med bitko za Passchendaele (splet 6; Dewilde et al. 2004; Saunders 2010a, 1ě). Ńaradi rezultatŚv arheŚlŚških tereřskih śregledŚv sŚ se ŚdlŚčili za śrŚfesiŚřalřŚ arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře řa ŚŘeřjeřeŘ ŚbŘŚčju. TŚ je bil śrvi veliki śrŚjekt arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře řa FlaŘskeŘ, raziskave śa je vodil flamski iřštitut za dediščiřŚ (fl. Vlaams Instituut voor het Onroerend Erfgoed; dalje VIOE.).10 IzkŚśavařja sŚ se začela řŚveŘbra istega leta (de Meyer 200ę, Ě2). VelikŚ vlŚgŚ śri teh raziskavah je imela uporaba geografskih informacijskih sistemov (GIS), ki so jih uporabljali v kombinaciji s śreučevařjeŘ letalskih fŚtŚgrafij iz śrve svetŚvře vŚjře. Številře sŚ usśeli geŚrefereřcirati řa topografske karte v merilu 1:10000 (de Meyer 200ę, Ě3; Sauřders 2010a, 19), kar je ŚŘŚgŚčalŚ řatařčřŚ lŚcirařje řekdařjih śŚlŚžajev iř vŚjaških ŚbjektŚv. Ńa śridŚbitev śŚdatkŚv Ś lŚkacijah iř ŚhrařjeřŚsti arheŚlŚških Śstaliř śŚd śŚvršiřŚ sŚ uśŚrabili geŚfizikalře ŘetŚde (de Meyer 200ę, 73). Raziskava je utrla pot řŚvi arheŚlŚški śŚddisciśliři, arheologiji prve svetovne vojne in śŚsledičřŚ je 10. novembra 2003 belgijski minister Paul van Grembergen uradno odprl oddelek za arheologijo prve svetovne vojne pri VIOE (Dewilde et al. 2004; de Meyer, Pype 2007, 379; Saunders 2010a, 18). 10 Iřštitut je řastal iz řekdařjega IAP (Sauřders 2010a, 144). 31 Pomemben vpliv na razvoj arheologije prve svetovne vojne je imela tako imenovana »televizijska arheologija« (ang. Television Archaeology) v Franciji in Belgiji. Televizijske hiše sŚ za śŚtrebe dŚkuŘeřtarřih filŘŚv sśŚdbujale iř fiřařcirale razře arheŚlŚške raziskave, ki sicer zaradi pomanjkanja sredstev verjetřŚ ře bi bile izvedeře (Sauřders 2010a, 19). Iřteres televizijskih hiš je takŚ śŚvečal številŚ raziskav iř śriśŚŘŚgel k hitrejšeŘu razvŚju iř śreśŚzřavřŚsti arheŚlŚgije prve svetovne vojne. V Angliji je bila decembra 2003 ustanovljena skupina No Man's Land (splet 7), ki je sodelovala pri televizijskem projektu BBC-ja iř je izkŚśavala řa śŚlŚžajih, ki sŚ jih NeŘci poimenovali Heidenkopf (RŚbertshaw, KeřyŚř 200ě, 20), blizu frařcŚskega kraja Serre Lès Puisieux. Televizijska hiša je želela, da raziščejŚ řeŘške śŚlŚžaje, ki sŚ jih jařuarja 191Ě zavzeli ařgleški vŚjaki, Řed kateriŘi je bil śesřik Wilfred Oweř. PŚleg vŚjaških śŚlŚžajev iř średmetov so odkrili tri padle vojake, dva řeŘška in enega britanskega vojaka (Brown 2005; 2009; nav. v Saunders 2010a, 119). Na śŚdlagi Śdkritih średŘetŚv iř s śŚŘŚčjŚ arhivskih virŚv sŚ ideřtificirali śadla vŚjaka, JakŚba Höřesa (sl. ě iř 9) iř Alberta Thieleckeja. Slika 8: Posmrtni ostanki Jakoba Hönesa, rojenega 9.12.1880 in padlega 13.6.1915. Ob smrti je zapustil ženo Mario in šest otrok (Albert, Emma, Eugen, Ernst, Sophie, Luise). Maria se je ponovno poročila leta 1920, njen drugi mož pa je umrl po drugi svetovni vojni v sovjetskem ujetniškem taborišču (foto: DRK; Robertshaw, Kenyon 2008, 179–180). O Śdkritju sŚ Śbvestili řjuře še živeče sŚrŚdřike, Řed řjiŘi celŚ JakŚbŚvega siřa (Fraser 2004; Brown 2009; nav. v Saunders 2010a, 121–123). Tako se je zŚśet izkazala sśecifičřa ślat arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki je izjeŘřŚ redka śri arheŚlŚgiji starejših ŚbdŚbij – tŚ je zŘŚžřŚst identificiranja posmrtnih ostankov. Projekt je prikazal »[…] the power of Great War archaeology to 32 reconstitute men's humanity and identity through the objects associated with them, and to lift them for ever above the fields of “the missing”«11 (Saunders 2010a, 124). Slika 9: Jakob Hönes. Izrez iz fotografije pripadnikov 121. rezervnega pehotnega polka, ki je bila posneta v francoskem kraju Miraumont (hrani: Walter Rapp; Robertshaw, Kenyon 2008, 180). V letu 2004 je skupina No Man's Land izkopala in obnovila del jarkov na lokaciji pri Thiepvalu (ang.Thiepval Wood), delo pa so nadaljevali v letih 2005 in 2006 (Robertshaw, Kenyon 2008, 23–24). V letu 2005 so izpeljali pet projektov, od tega dva v Belgiji in tri v Franciji. 12 Ti projekti so bili osnova za televizijsko serijo Finding the Fallen, ki je bila pozneje spremenjena in preimenovana v Trench Detectives. Vsa izkŚśavařja sŚ bila izśeljařa v skladu z arheŚlŚškiŘi stařdardi (Robertshaw, Kenyon 2008, 21). Prav tako leta 2004 so nekateri posamezniki, ki so sodelovali pri projektu A19, ustanovili Association for World War Archaeology (dalje AWA; de Meyer, Pype 2004, 45– 48; nav. v Saunders 2010a, 154; de Meyer 2006, 73). Istega leta sŚ člaři AWA začeli s śrŚjektŚŘ dŚkuŘeřtirařja frŚřtře črte s śŚŘŚčjŚ aerŚfŚtŚgrafij iř zeŘljevidŚv iz śrve svetŚvře vŚjře iř uporabo GIS orodij. Pri śrŚjektu sta sŚdelŚvala še In Flanders Fields Museum iř FlaŘski iřštitut za dediščiřŚ (de Meyer 200ę, Ě3). Od řŚvejših raziskav velja ŚŘeřiti še raziskavŚ śri St. YvŚřu v Belgiji, řa ŚbŘŚčju iŘeřŚvařeŘ PlŚegsteert (ařg. Plugstreet), ki je potekala v letih 2007 in 2008. Poleg izkopavanj sŚ usśešřŚ uśŚrabili geŚfizikalře ŘetŚde – magnetometrijo in merjenje električře uśŚrřŚsti (OsgŚŚd, BrŚwř 2009, Ě4–77). Domneve o neprimernosti magnetometrije zaradi velike kŚličiře kŚviřskih Śstaliř sŚ se izkazale za řeuteŘeljeře. Februarja 2012 je bila Śdkrita eřa zařiŘivejših řajdb řa zahŚdři frŚřti. Pri frařcŚskeŘ Řestu Carsśach sŚ arheŚlŚgi izkŚśali več kŚt 90 ŘetrŚv dŚlg śŚdzeŘři rŚv z bivališči za vŚjake, ki ga je zasula eksplozija granate leta 1918. Poleg zelo dobro ohranjene lesene konstrukcije (sl. 10) »[…] moč arheologije prve svetovne vojne, ki omogoča povrnitev človečnosti in identitete ljudem s pomočjo njihovih predmetov ter jih za vedno iztrga iz družbe pogrešanih.« 12 Dva na Sommi in enega pri kraju Loos. 11 33 sŚ řaleteli řa številře średŘete, Řed kateriŘi sŚ bili celŚ deli časŚśisa iř usřjeři średŘeti. V řŚtrařjŚsti sŚ řaleteli řa śŚsŘrtře Śstařke eřaiřdvajsetih śadlih řeŘških vŚjakŚv, řekateri Řed řjiŘi sŚ bili řajdeři v sedečeŘ śŚlŚžaju (sślet 8; glej tudi Landolt 2015). Slika 10: Dobro ohranjeni ostanki podzemnega prebivališča za vojake pri mestu Carspach. Poleg lesene strukture in posmrtnih ostankov so se dobro ohranili številni predmeti, kot so npr. klešče za rezanje bodeče žice, vidne v ospredju (foto: PAIR). Izkopavanja ostankov prve svetovne vojne so potekala tudi v Veliki Britaniji, kjer so raziskŚvali vŚjaška vadbišča (řśr. Salisbury Plain), ostanke vojašřic (OsgŚŚd, BrŚwř 2009, 2Ě–51; Saunders 2010a, 202–212) ter mesta strmoglavljenih cepelinov (Faulkner, Durrani 2008). Analize arhivskih virŚv iř letalskih fŚtŚgrafij v śŚvezavi s tereřskiŘi raziskavaŘi sŚ razkrile številře Śstaliře śrve svetŚvře vŚjře řa ŚbŘŚčju ŠkŚtske, ki je średstavljala strateškŚ pomembřŚ ŚbŘŚčje, predvsem za britansko vojno mornarico (Kilpatrick 2016). Ostaline prve svetovne vojne tako segajŚ daleč strař Śd saŘih bŚjišč, številŚ Śśravljeřih arheŚlŚških raziskav śa řarašča iz leta v letŚ. OŘeřjeře raziskave z ŚbŘŚčja Frařcije iř Belgije veljajŚ za śŚŘeŘbřejše, saj v razvŚju arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře večiřŚŘa średstavljajŚ ključře tŚčke iř śriŘere śŚvezŚvařja arheologije z zgodovinopisjem, antropologijo, forenziko in naravoslovnimi metodami. V zadnjih letih je kŚličiřa arheŚlŚških raziskav omenjenega obdobja v Franciji in Belgiji tako porasla, da gre že za ustaljeřŚ śraksŚ iř je težkŚ slediti vseŘ ŚśravljeřiŘ delŚŘ. Nekatere raziskave sicer še vedřŚ śŚtekajŚ iz śersśektive arheŚlŚgije bŚjišč, vse več śa jih uśŚšteva Řultidisciśliřarřa řačela arheologije modernih konfliktov in s tem arheologije prve svetovne vojne. 34 Slika 11: Pogled na jarek, odkrit med zaščitnimi izkopavanji britanskih položajev v okolici Iepra leta 2014 (foto: U. Košir, 2014). 2.2.3. Avstrija in Italija ArheŚlŚške raziskave prve svetovne vojne se odvijajo tudi v sosednji Avstriji in Italiji. V Italiji je razvŚj śŚtekal različřŚ v posameznih pokrajinah, preko katerih je potekala frontna linija med letoma 1915 in 1918. Raziskave dediščiře śrve svetŚvře vŚjře iř řjeře zaśuščiře je v śrŚviřci Trento spodbujala Soprintendenza per i beni architettonici della Provincia autonoma di Trento. ŠlŚ je średvseŘ za śreučevařje kulturřih iř Řaterialřih ideřtitet v kŚřtekstu dŚgŚdkŚv, ki so imeli velik fizičři iř družbeři vśliv řa śrŚviřcŚ. Ń raziskŚvařjeŘ iř iřterśretacijŚ avstrŚ-ogrskih utrdb so želeli Śsvetliti življeřja ljudi v času kŚřflikta. Raziskave sŚ se začele leta 1999, řa śŚdlagi provincialne zakonodaje pa so spodbujali identifikacijŚ, klasifikacijŚ, katalŚgizacijŚ, vzdrževařje, restavriranje in promocijo ostalin prve svetovne vojne. PŚleg Śhrařjařja dediščiře sŚ s śrŚjektŚŘ želeli śrisśevati k razvŚju turizŘa (FlaiŘ 2011, 33), k teŘu śa řaj bi śrisśevali restavratŚrski śŚsegi na utrdbi Cadine, v kateri je urejen informacijski center o trentinskih utrdbah (Flaim 2011, 34). V okviru raziskav, ki jih je opravil Centro Internazionale di Studi di Archeologia di Superficie se je arheologija vojne (it. Archeologia della Guerra) izoblikovala kot avtonomni projekt s svojimi 35 karakteristikaŘi iř dŚlgŚrŚčřiŘ řačrtŚŘ (De GuiŚ 2001; 2002; 2003; BettŚ 2003-04; De Guio, Zammatteo 2004; Corain 2004-05; Manzon 2004-05; De Guio, Betto 2005; De Guio et al. 2006; nav. v De Guio, Betto 2011, 169). Oddelek za arheologijo Univerze v Padovi in Soprintendenza per i beni archeologici della Provincia autonoma di Trento13 sta pri projektu Ad Metalla, ki se je sicer śŚsvečal śrŚbleŘatiki brŚřastŚdŚbře Řetalurgije, uśŚrabila vŚjaške śŚsřetke iz śrve iř druge svetovne vŚjře za ideřtificirařje arheŚlŚških Śstaliř. PristŚś sŚ śŚiŘeřŚvali »Archeologia attraverso la Guerra« (De GuiŚ, BettŚ 2011, 1ę9). V sślŚšřeŘ gre za uśŚrabŚ kakršřihkŚli zgŚdŚviřskih virŚv Ś vŚjři, ki bi lahkŚ vsebŚvali arheŚlŚške, etřŚarheŚlŚške in paleookoljske informacije (De Guio, Betto 2011, 1Ě3). ArŘařdŚ De GuiŚ ŚŘeřja, da je sicer »arheŚlŚgija vŚjře« řaŘeřjeřa średvseŘ śreučevařju vŚjřih dŚgŚdkŚv za řaŘeře virtualřih ali fizičřih rekŚřstrukcij iř restavratŚrskih posegov (De Guio, Betto 2011, 1Ě0). Prav takŚ je Řřeřja, da ŘŚra biti śŚzŚrřŚst usŘerjeřa še řa Řařj seřzaciŚřalře iř vidře Śstaliře, kŚt sŚ řśr. barake, ceste, jarki, sŘetišča itd. Ti řaj bi średstavljali ŚgrŚŘeř śŚligŚř za arheŚlŚške raziskave, iř sicer ře saŘŚ za vśŚgled v fŚrŘiranje Řilitarizirařih śŚkrajiř, aŘśak v śrŚces řastajařja arheŚlŚškega zaśisa (De GuiŚ, BettŚ 2011, 1Ě1). De GuiŚ śŚŘeŘbřŚ vlŚgŚ vidi v vzśŚstavitvi visŚkŚ tehřŚlŚških teŘatskih śŚti arheŚlŚgije vŚjře s poskusno vzpostavitvijo informacijskih centrov o pokrajinah konfliktov. Tak primer sta predlog leta 2004 średstavljeřega »Archeoparco Eco-Culturale« iř delřŚ uresřičeři śrŚjekt virtualřega teatra (it. Teatro Virtuale) v vojnem muzeju Pasubio (Museo della Guerra del Pasubio; De Guio, Betto 2011, 175). Ena prvih arheŚlŚških raziskav je śŚtekala leta 2003 řa lŚkaciji Lammarn/Marogne di Luserřa, kjer se řahaja vŚjaška utrdba – bunker, zidan v suhozidni tehniki (sl. 12). Identificirali so 2Ę vŚjaških objektov z različřŚ stŚśřjŚ ŚhrařjeřŚsti (De GuiŚ, BettŚ 2011, 1Ě1). ŃahŚdřa śŚlŚvica Śbjekta je bila izkŚśařa, glavřŚ vŚdilŚ śa je bilŚ takŚ iŘeřŚvaři śristŚś »then/now« ali »half-excavation«, s kateriŘ sŚ javřŚsti želeli średstaviti razlikŚ Řed ŚbjektŚŘ śred śŚsegom in po njem (De Guio, Zammatteo 2004; nav. v De Guio, Betto 2011, 171; glej tudi De Guio, Betto 2011, 175). IzkŚśavařjeŘ sŚ sledile še śrŚstŚrske ařalize ŚbŘŚčja (De GuiŚ, BettŚ 2011, 1Ě1). Na lokaciji Basson so arheologi s sistemom GPS dokumentirali utrjeřŚ strukturŚ iř druge śŚvršiřske ařŚŘalije, śred teŘ śa ařalizirali letalske aerŚśŚsřetke iz vŚjřega časa. Ařalize sŚ Śsvetlile śrŚces fŚrŘirařja arheŚlŚškega zaśisa, ŚŘŚgŚčeř śa je bil vśŚgled v diřaŘikŚ dŚgŚdkŚv řa lŚkaciji iř postdepozicijske procese (De Guio, Betto 2011, 172). Andrea Betto posebej izpostavlja pomen uśŚrabe različřih iřfŚrŘacij, ki sŚ jih śridŚbili z ŘetŚdaŘi daljiřskega zazřavařja v śŚvezavi z delom na terenu (De Guio et al. 2006; nav. v De Guio, Betto 2011, 172). Urad se je preimenoval v Soprintendenza per i beni architettonici e archeologici (izjava F. Nicolis, 5.5.2014), danes pa se imenuje Soprintendenza per i beni culturali. 13 36 Slika 12: Načrt izkopanega dela bunkerja na lokaciji Lammarn/Marogne, ki so ga italijanski arheologi izkopali leta 2003 (De Guio, Betto 2011, 151, sl. 6b). Tudi italijanski arheologi so pri svojih raziskavah naleteli na posmrtne ostanke padlih vŚjakŚv. Že s śrviŘi takšřimi odkritji so se ukvarjale multidisciplinarne skupine, ki so delovale na tereřu iř v labŚratŚriju (De GuiŚ, BettŚ 2011, 1Ě2). Leta 200Ę sŚ řa lŚkaciji Laghi (VI) arheŚlŚškŚ izkopali posmrtne ostanke, opravili analizo letalskih fotografij, pregled odstranjeře zeŘljiře iř širši pregled okolice z detektorjem kovin ter prostorsko dokumentirali odkrito materialno gradivo. Rezultati sŚ śrivedli dŚ ugŚtŚvitve, da je vŚjake zasul sřežři ślaz (De Guio, Betto 2011, 172–173). Leta 2007 so na lokaciji Costa d'Agra prav takŚ Śdkrili śŚsŘrtře Śstařke, z ařalizŚ śŚvršiřskih vegetacijskih znakov, mikrotopografijo, detektorskim pregledom, georadarsko raziskavo in arheŚlŚškiŘi izkŚśavařji śa sŚ śrišli dŚ ugŚtŚvitve, da sŚ bili śŚkŚjřiki śŚkŚśaři za frontno linijo v bližiři vŚjaškega Śbjekta, verjetřŚ bŚlřišřice (De GuiŚ, BettŚ 2011, 1Ě3). PŚ řavedbah Marca Balbija sŚ bile v Italiji ařalize średŘetŚv, Śdkritih Śb truślih, študij arhivskih virŚv iř ařalize kŚsti za ideřtifikacijŚ śŚkŚjřih vŚjakŚv śrvič uśŚrabljeři leta 1992, kŚ sŚ řa śŚbŚčjih CŚl di Lařa Śdkrili okostja treh avstro-Śgrskih vŚjakŚv (Balbi 2011, 241). Balbi śŚudarja, da ři šlŚ za arheŚlŚškŚ raziskavŚ, velik śŚŘeř śa je śrav v ŘetŚdŚlŚškeŘ śristŚśu k ideřtifikaciji śŚsaŘezřikŚv, ki sicer ři bila usśešřa. Med ŘŚrebitnimi kandidati za identifikacijo je bil slovenski vojak iz Pirana, Anton Beranek (Balbi 2011, 241–242). Italijařski arheŚlŚgi śri raziskavah Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře uśŚrabljajŚ širŚke, razřŚlike śristŚśe iř različře ŘetŚde iř ařalize, ki śrivedejŚ dŚ bŚlj řatařčřih śŚdatkŚv, kŚt bi jih śridŚbili 37 saŘŚ z eřŚ ŘetŚdŚ. PŚbude za raziskave, śrezeřtacije iř ŚbřŚve dediščiře śŚgŚstŚ śrihajajŚ s strani turizma, ki v teh segmentih pozitivno prispeva k arheologiji prve svetovne vojne. V Avstriji je bila po mnenju Haralda Stadlerja arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře leta 200ę še vedřŚ v śŚvŚjih (Stadler 2011, ęĚ), dŚ dařašřjega časa śa ři bilŚ Śśravljeřih velikŚ raziskav. Eřega śrvih zaŘetkŚv arheŚlŚške Śbravřave śrve svetŚvře vŚjře lahkŚ śŚstaviŘŚ v letŚ 199ě, kŚ je (uśŚkŚjeři śŚlkŚvřik) Friedrich Ehrl začel z dŚktŚrskŚ raziskavŚ řa Institut für Ur- und Frühgeschichte sowie Mittelalter- und Neuzeitarchäologie (dařašřji Institut für Archäologie). V svŚjeŘ delu je řa arheŚlŚški řačiř Śbravřaval Śstaliře śrve svetŚvře vŚjře (Stadler 2011, ęě), kar je v Avstriji średstavljalŚ novost. Disertacija z naslovom Gegenstände persönlichen Charakters von Soldaten an der Südfront im Ersten Weltkrieg. Archäologische Funde vom Ortler bis zum Isonzo je bila usśešřŚ zagŚvarjařa leta 2002 řa Univerzi v Innsbrucku (Stadler 2011, 68–70). Ehrl je fotografsko in risarsko dokumentiral 607 predmetov iz muzejev in zasebnih zbirk, ki so bili odkriti na predelu med prelazom StelviŚ iř SŚčŚ (sl. 13). PredŘete je Śbravřaval iz arheŚlŚškŚ-ařtrŚśŚlŚških vidikŚv, kar je zřačilřŚ za arheŚlŚgijŚ śrve svetŚvře vŚjře. Želel je śridŚbiti vśŚgled v vsakdař vŚjakŚv, řjihŚva izkustva, strahŚve, usode itd. (Kofler 1999; Ehrl 2002; Antonelli 2004, 153; nav. v Stadler 2011, 70). Obravnavani średŘeti sŚ Śbsegali izdelke z bŚjišč, religiozne predmete, osebne predmete in vsakdanje predmete, kŚt sŚ kadilski śriśŚŘŚčki iř śriśŚŘŚčki za ŚsebřŚ higieřŚ (Stadler 2011, Ě0). AřtrŚśŚlŚškŚarheŚlŚški śristŚś je śŚřekŚd řaletel řa kritike, saj sŚ řekateri trdili, da bi ŘŚrali biti średŘeti interpretirani samo v zgodovinskem kontekstu (Stadler 2011, 70) iř ře ařtrŚśŚlŚškŚ, uśŚštevaje řjihŚve glŚblje śŚŘeře iř vlŚge, ki se skŚzi čas sśreminjajo. Kritika izkazuje tradicionalen in danes zastarel śŚgled řa średŘete saŘŚ iz tehřičřega vidika iř v časŚvřeŘ Śkviru řjihŚve izdelave iř uporabe do konca vojne. Slika 13: Izdelka z bojišč in predmeti za osebno higieno z območja med Ortlerjem in Sočo (Ehrl 2002, tabeli 43 in 54; nav. v Stadler 2011, 69). 38 RazvŚj avstrijske arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře se je řadaljeval, veřdar velikŚ śŚčasřeje kŚt v sŚsedřji Italiji. V letu 2003 je bila śrva svetŚvřa vŚjřa v avstrijskih arheŚlŚških śŚrŚčilih ŚŘeřjeřa le eřkrat v śŚvezavi z aerŚfŚtŚgrafijŚ, řa kateri sŚ śreśŚzřali vŚjaške Śbjekte śri kraju Seitzersdorf-WŚlfśassiřg v SśŚdřji Avstriji. Raziskave sŚ taŘ razkrile še ředŚkŚřčaře śŚlŚžaje, ŚśazŚvalřice iř žičře Śvire (Kreřř, Schöř 2003; řav. v Stadler 2011, 68), ki so bili uporabljeni za urjenje vojakov. Leta 200ę sŚ študeřtje arheŚlŚgije z Uřiverze v Iřřsbrucku śŚd řadzŚrŚŘ Clausa Stefana Holdermanna řa ŚbŘŚčju vzhŚdře TirŚlske14 Śśravili śrvŚ řačrtřŚ arheŚlŚškŚ raziskavŚ ostalin prve svetovne vojne (Stadler 2011, 73). Delo je zajemalo testne izkope in delo z GPS-om ter GIS ařalize, želeli śa sŚ śridŚbiti iřfŚrŘacije Ś zgŚdŚviři śŚselitve vzhŚdřih TirŚlskih Alś Śd mezolitika pa do konca prve svetovne vojne (Stadler 2011, 74). Pri svojem delu so uporabljali pristope poselitvene arheologije (nem. Siedlungsarchäologie; Stadler 2011, 74). Delo naj ne bi bilo v celŚti usśešřŚ, saj řisŚ usśeli ideřtificirati starejših řajdb, glavřiřŚ śa so predstavljale prav najdbe iz prve svetovne vojne (Stadler 2011, 74). Zaradi naravnih danosti v visokogorju se je izoblikovala tako imenovana arheologija ledenikov (nem. Gletscherarchäologie; Stadler 2005, 236; nav. v Stadler 2011, 70). Med številřiŘi vojaškiŘi średŘeti iř śŚlŚžaji se v takšřih ŚkŚljih řahajajŚ tudi zŘrzřjeřa truśla vŚjakŚv, v povezavi s slednjimi pa je nastalo diplomsko delo Trauer braucht Gewissheit. Über den Umgang mit Gletscherleichen in Archäologie, Psychologie und Zeitgeschichte avtorice Marion Veiht, ki se je posvetila średvseŘ etiki iř arheŚlŚški Śbravřavi tŚvrstřih řajdb (Stadler 2011, 70–71). Medijsko odmevna je bila avstrijska razprava o znanstveno-raziskovalnem in pietetnem odnosu do zmrznjenih ostankov treh avstro-ogrskih vojakov (sl. 14), ki sŚ jih Śdkrili řa italijařskeŘ ŚbŘŚčju Ortlerja (3905 m) leta 2004 (Balbi 2011, 242; Stadler 2011, 71–Ě2). FŚreřzičřŚ-arheŚlŚška ařaliza je bila zavrřjeřa, saj řaj bi bila řeśietetřa iř řeśŚtrebřa (Stadler 2011, Ě2). Ńaradi številřih řajdb na ŚbŘŚčju ledeřikŚv sŚ v zahŚdři Avstriji v Řařjši Řeri izvajali strŚkŚvřa usśŚsabljařja ter razdeljevali letake o postopkih v primeru odkritja najdbe (Stadler 2011, 72). 14 ObŘŚčje raziskave je zajemalo lokacije Obstanser-See, Schwarzsee, HŚchgräřteř-Seen, Hollbrucker-Seeř iř FüllhŚrřsee (Stadler 2011, Ě3). 39 Slika 14: Trupla treh padlih avstroogrskih vojakov, odkritih v pogorju Ortlerja na Piz Giumelli leta 2004 (foto: M. Vicenzi; Balbi 2011, 232, sl. 12). V śrihŚdřje želijŚ řa ŚbŘŚčju TirŚlske iř KŚrŚške Śśraviti śŚśis řeśreŘičřih vŚjřih ostalin z namenom njihovega varovanja, vendar je bil leta 2011 cilj zaradi pomanjkljive zakonodaje še razŘerŚŘa Śddaljeř (Stadler 2011, Ěę). PŚ Řřeřju Stadlerja žal v Avstriji śristŚjře iřštitucije iř zřařstveřiki še vedřŚ ře razuŘejŚ śŚŘeřa Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře iř jih ře vredřŚtijŚ eřakŚ kŚt Śstaliře iz starejših ŚbdŚbij (Vogel 2006; nav. v Stadler, 2011, 76), obenem pa se spopadajo s sirŚŘašeřjeŘ śŚvršiřskih zaśisŚv zaradi dejavřŚsti ljubiteljskih zbiralcev iř śŚhŚdřikŚv, ki średŘete ŚdřašajŚ iz řjihŚvih izvŚrřih kŚřtekstŚv (Stadler 2011, Ěę). 2.2.4. Vzhodna Evropa KŚ gŚvŚriŘŚ Ś arheŚlŚgiji śrve svetŚvře vŚjře, ře ŘŚreŘŚ ŘiŘŚ držav vzhŚdře EvrŚśe, śŚsebřŚ PŚljske, kjer je śŚtekal velik del bŚjišč vzhŚdře frŚřte. Vśrašařja Ś relevařtřŚsti arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv iř arheŚlŚške Śbravřave śrve svetŚvře vŚjře Śbravnava średvseŘ arheŚlŚgiřja Ařřa Ńalewska, ki se śŚsveča śrŚbleŘatikaŘ śrve svetŚvře vŚjře iř spomina (Zalewska 2013a; 2013b; 2016). Na Poljskem lahko v zadřjeŘ času opazimo porast zanimanja za arheologijo sodobne preteklosti, raziskovalne teme pa segajo od prve in druge svetŚvře vŚjře (KŚbiałka, FrĘckŚwiak, Kajda 201Ę) dŚ hladře vŚjře (FrĘckŚwiak, Kajda, KŚbiałka 2014; KŚbiałka, Kajda, FrĘckŚwiak 201Ę) iř civilřih teŘatik 20. stŚletja (KŚbiałka 2014). Glavři razlog za obravnavo ostalin 20. stoletja na Poljskem je razvoj in razcvet preventivne arheologije, zaradi katere je Śśravljeřih vedřŚ več tereřskih raziskav, śŚsledičřŚ śa je Śdkritih več Śstaliř modernih konfliktov (Zalewska 2013a, 15). Stanje poljske arheologije prve svetovne vojne naj bi odsevale raziskave v BŚliŘówu Řed letŚŘa 200Ę iř 200Ě. Na večśeriŚdřeŘ řajdišču sŚ bili Śdkriti 40 tudi ostanki iz obeh svetovnih vojn, predvsem v obliki fortifikacij iz zemlje in lesa. Strukture so bile Śśisaře kŚt řetiśičře za arheŚlŚške raziskave, avtŚrji śŚrŚčila śa so se zavedali njihovega pomena za poljsko arheologijo (Zalewska 2013a, 16–17). Zalewska izpostavlja pomembno spoznanje izkopavalcev: »Until now, twentieth century field fortifications have not been an object of interest for archaeologists, even though, in every aspect, they are equal to other works of military architecture, and, generally speaking, they are archaeological sites too. This requires a deeper methodological reflection«15 (ŠwiĘtkiewicz 200ě, 203–204; nav v. Zalewska 2013a, 17). RazuŘevařje śŚŘeřa vŚjaških Śstaliř średstavlja kŚrak k vzśŚstavitvi ustaljeře śrakse arheŚlŚške Śbravřave ŘŚderřih kŚřfliktŚv, še kŚrak dlje śa śŚŘeři śreusŘeritev śŚgleda Śřkraj Śžjega konteksta odkritih najdb in struktur. Kot primer lahko navedemo raziskave, ki so leta 2008 potekale na trasi ceste A2 ŘiŘŚ BŚliŘówa. Med drugim so odkrili ostaline prve svetovne vojne (Zalewska 2013a, 15–16). Ńalewska izśŚstavlja śŚŘeŘbře teŘe, ki sta se jih dŚtakřila avtŚrja śŚrŚčila (WyczółkŚwski, CyřgŚt 200ě) in so segale preko preprostega opisovanja odkritih struktur in najdb (Ńalewska 2013a, 1ę). PŚleg zgŚdŚviřskega iř družbeřega kŚřteksta je ŚŘeřjeřa Śceřa števila śadlih Řed śrviŘ usśešřiŘ řaśadŚŘ s klŚrŚŘ kŚt keŘičřiŘ ŚrŚžjeŘ leta 191Ę (Ieśer iř BŚliŘów), lŚkacije śŚkopov padlih, posledice vojskovanja za lŚkalřŚ śŚśulacijŚ, ŚdřŚs dŚ grŚbišč v śŚvŚjřeŘ času itd. (Ńalewska 2013a, 1ę). RazŘisleki, ki śresegajŚ klasičřŚ arheŚlŚškŚ śŚrŚčilŚ, so po mnenju Zalewske dragocen element raziskave in so hkrati pokazatelj posebnega odnosa raziskovalcev do problematik materialne kulture nedavne preteklosti (Zalewska 2013a, 16). Kljub arheŚlŚški Śbravřavi śrve svetŚvře vŚjře śa se še vedřŚ śŚrajajŚ vśrašařja o njeni relevantnosti (Zalewska 2013b, 72). Po mnenju Zalewske je informacijski potencial materialnih ostankov prve svetŚvře vŚjře za zgŚdŚviřska sśŚzřařja řa śrŚstŚru vzhŚdře EvrŚśe še vedno prezrt (Zalewska 2013b, Ě4). Ńa řatařčřejšŚ obravnavo prve svetovne vojne predlaga prav pristope arheologije modernih konfliktov (Zalewska 2013b, ĚĘ), saj ti śriśŚŘŚrejŚ k bŚljšeŘu razuŘevařju řa relacijah arheologija–spomin–družba (Zalewska 2013a, 24). S prenosom średlŚgŚv iř izkušeřj arheŚlŚgŚv kŚřfliktŚv z »zahŚdře frŚřte« v vzhŚdřŚ EvrŚśŚ bi se śŚ Řřeřju Ńalewske, lahko zoperstavili črři arheŚlŚgiji«16 řa vzhŚdřeŘ bŚjišču (Ńalewska 2013a, 1ě), ki je śŚsledica arheŚlŚške śasivřŚsti »Poljske [ang. Field] fortifikacije konfliktov dvajsetega stoletja do sedaj niso bile predmet zanimanja za arheologe, čeprav so v vseh pogledih enakovredne drugi vojaški arhitekturi, na splošno pa so prav tako arheološka najdišča. To zahteva globljo metodološko refleksijo.« 16 PŚjeŘ »črřa arheŚlŚgija« Śzřačuje řezakŚřite śŚsege iř Śdtujitve dediščiře, średvseŘ s śŚŘŚčjŚ detektorjev kovin. 15 41 in nezainteresiranosti za prvo svetovno vojno (Zalewska 2013b, 79). Na Poljskem so zasledili velik porast iskalcev z detektorji kovin, saj naj bi bilo leta 2010 na Poljskem okoli 100.000 iskalcev, pet let śred teŘ śa »le« ŚkŚli 3Ę.000 (TrzciŌski 2010; řav. v Ńalewska 2013a, 1ě). Pasivnost poljske arheologije je prav tako posledica majhne vloge prve svetovne vojne v oblikovanju poljske řaciŚřalře zavesti iř ideřtitete, zaradi česar ři ŘŚčřŚ śrisŚtřa v kŚlektivřeŘ sśŚŘiřu (Zalewska 2013a, 21). Prve svetŚvře vŚjře ře vidijŚ kŚt »svŚje vŚjře«; takšeř status iŘa za PŚljake śŚljskŚruska vŚjřa iř bitka za Varšavo leta 1920 (Zalewska 2013b, 76–77). Prva svetovna vojna je bila videřa kŚt vŚjřa Řed NeŘčijŚ iř RusijŚ, zavedařje, da sŚ se PŚljaki bŚrili řa Śbeh strařeh, pa ni bilo nikoli zelo razširjeřŚ (Ńalewska 2013b, Ě9). KŚt śriŘer lahkŚ ŚŘeřiŘŚ śŚljski BŚliŘów, ki ga řekateri ŚzřačujejŚ kŚt »Ieśer vzhŚdře frŚřte« (KaliŌski 2010, 3, 1ě1; řav. v Ńalewska 2013a, 15). V nasprotju z Ieprom, ki je belgijski ponos, celo blagovna znamka za izjemeř dediščiřski turizeŘ, je BŚliŘów deležeř śŚzabe, skŚraj ŚdsŚtřa śa je tudi Řaterialřa iř sśŚŘiřska zaśuščiřa bitke v samem prostoru, kjer se je odvijala (Zalewska 2013a, 15). Zalewska opozarja na vlogo arheŚlŚgije śri fŚrŘirařju drugačřega sśŚŘiřjařja tega konflikta – vojna, ki je igrala tako śŚŘeŘbřŚ vlŚgŚ v 20. stŚletju iř je sedaj řa Řeji śŚzabe, lahkŚ še vedřŚ vśliva řa dařašřjŚ družbŚ (Ńalewska 2013b, Ěě), arheŚlŚška Śbravřava śa je řadvse śŚŘeŘbřa. V skladu s śŚljskŚ zakŚřŚdajŚ sŚ kŚt arheŚlŚške Śstaliře Śśredeljeři vsi sledŚvi člŚveške aktivřŚsti, ki se řahajajŚ pod zemljo ali vodo in jih je potrebno ohraniti zaradi pomembnih zgodovinskih, umetnostnih ali zřařstveřih vredřŚt. Pri tej defiřiciji ři řŚbeřih časŚvřih ŚkvirŚv, zatŚ Śbsega tudi Śstaliře śrve svetovne vojne (Zalewska 2013b, 75–Ěę), čeśrav je vlŚga arheŚlŚgije śri Śbravřavi śrve svetŚvře vojne na Poljskem reaktivna in ne proaktivna (Zalewska 2013a, 24). Opazen je sicer poudarjen teoretski pristop k arheŚlŚški Śbravřavi ŘŚderřih kŚřfliktŚv ter ŘŚčař śŚrast števila raziskav v zadnjih letih (Czarnik et al. 201Ę; RŚgóž 201Ę; Ńalewska 201Ę; Ńalewska, Jakubczak, Klħczar 201Ę). Prva svetŚvřa vŚjřa je bila śrav takŚ deležřa śŚzŚrřŚsti s straři češke arheŚlŚgije, ki se śŚčasi usŘerja še k ŚstaliŘ teŘatikaŘ ŘŚderřih kŚřfliktŚv (Rak 2011; 2014; Rak, StarkŚvá, Fuřk 2014). Glede śrve svetŚvře vŚjře lahkŚ izśŚstaviŘŚ ředavře češke raziskave řa ŚbŘŚčju KarśatŚv řa ŚzeŘlju dařašřje SlŚvaške (TĩsřŚhlídek et al. 201Ę; Petşík et al. 2015). Raziskave so v fazi neiřvazivřih śristŚśŚv, s kateriŘi želijŚ raziskovalci ovrednotiti ohranjenost obrambnih struktur iř drugih vŚjaških Śstaliř z řaŘeřŚŘ izvajařja bŚdŚčih raziskav, s kateriŘi želijŚ rekonstruirati izgled avstro-Śgrskih śŚlŚžajev v hribŚviti śŚkrajiři KarśatŚv (Petşík et al. 2015). Iřteres śŚljskih iř čeških arheŚlŚgŚv za arheŚlŚgijŚ śrve svetŚvře vŚjře se je izkazal tudi z řjihŚvŚ udeležbŚ řa ŘedřarŚdři kŚřfereřci (Re)Discovering the Great War – Multidisciplinary Research of Modern Conflicts, ki smo jo leta 201Ę Śrgařizirali v SlŚveřiji (glej KŚšir, Črešřar, Sauřders 201ę). Velika 42 kŚličiřa Śstaliř ŘŚderřih kŚřfliktŚv iř śŚrast zařiŘařja za arheŚlŚgijŚ sŚdŚbře śreteklŚsti iř arheŚlŚgijŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv v državah vzhŚdře EvrŚśe Śbetata svetlŚ śrihŚdřŚst. 2.2.5. Onkraj meja Evrope Raziskave ostalin prve svetovne vojne potekajo tudi zunaj Evrope in na njenih skrajnih Řejah. UśŚraba arheŚlŚškŚ-ařtrŚśŚlŚškega śristŚśa je zřačilřa średvseŘ za raziskŚvalce, ki ře izvirajŚ iz držav, kjer se raziskave izvajajŚ, saj śrihajajŚ śŚ večiři iz Velike Britanije in Avstralije. Od leta 2006 naprej tako denimo arheologi skupine GWAG (ang. Great War Archaeology Group) z zuřařjiŘi sŚdelavci raziskujejŚ Śstařke śrve svetŚve vŚjře v dařašřji JŚrdařiji (sl. 15; Saunders 2010a, 225–229 in 247–251; glej tudi Faulkner, Saunders 2009; Saunders, Faulkner 2010; Shquiarat et al. 2011). PŚbuda za te raziskave je śrišla iz zahŚdře EvrŚśe, řatařčřeje Velike Britařije, ki usśešřŚ širi arheŚlŚgijŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv izveř ŚzeŘlja řekdařje zahŚdře frŚřte. Raziskave v JŚrdařiji sŚ klasičeř śriŘer arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv iř řjeřih Řultidisciśliřarřih śristŚśŚv (glej Faulkner, Saunders 2009; Saunders, Faulkner 2010; Shquiarat et al. 2011). Slika 15: Letalski posnetek osmanskih položajev v današnji Jordaniji v bližini mesta Ma'an (foto: R. Bewley in Aerial Archaeology in Jordan Project; Saunders, Faulkner 2010, 519). 43 Za razliko od Jordanije pa so bile nedavne raziskave, ki so potekale na Galipoliju, plod ŘedřarŚdřih śrizadevařj. Na turškeŘ śŚlŚtŚku GaliśŚli, ki leži řa skrajři Řeji EvrŚśe, je bilŚ śrvŚ arheŚlŚškŚ dŚkuŘeřtirařje Śstaliř sicer ŚśravljeřŚ že kŚřec devetdesetih (Bademli 1997; nav. v Cameron, Donlon 2005, 133). V letu 2003 so arheologi opravili nove preliminarne arheŚlŚške raziskave bŚjišča (CaŘerŚř, DŚřlŚř 200Ę), Śd leta 2010 dalje pa je potekal raziskovalni śrŚjekt, ki se je kŚřčal kŚřec leta 2014, śred stŚletřicŚ začetka bŚjev řa teŘ bŚjišču (Patel 2013; Birkett-Rees 201ę). V ŘultidisciśliřarřeŘ ŘedřarŚdřeŘ śrŚjektu sŚ sŚdelŚvali turški, avstralski in novozelandski raziskovalci (Birkett-Rees 2016, 110). Raziskave so zajemale neinvazivne postopke, kot so topografske raziskave, kartirařja s śŚŘŚčjŚ GPS-a, analize zemljevidov in letalskih posnetkov, uporaba GIS programov in geofizikalne raziskave (Birkett-Rees 2016). RaziskŚvalci řisŚ bili ŚsredŚtŚčeři le řa śŚsaŘezře Śstařke kŚřflikta, teŘveč řa celŚtřŚ pokrajino, ki vsebuje pomembne elemente iz povojnega obdobja, ki so povezani s komemorativno krajino. Kot vidimo, je razvoj arheologije prve svetovne vojne znotraj posameznih nacionalnih ŚkŚlij zelŚ različeř, arheŚlŚška Śbravřava śrve svetŚvře vŚjře śa je bila dŚ ředavřa śrisŚtřa predvseŘ v zahŚdři EvrŚśi. PŚřekŚd sŚ gŚřilŚ raziskav želja śŚ řŚvih sśŚzřařjih, śŚtreba śŚ varŚvařju iř uśravljařju vŚjaške dediščiře, śieteta dŚ śadlih iř śŚgrešařih vŚjakŚv, sśet v drugih śriŘerih śa je gŚřilŚ řśr. turizeŘ. SlŚveřska izkušřja z raziskavaŘi śrve svetovne vojne je opisana v poglavju 4.1., kjer so prikazane nekatere vzporednice in razlike z evropskim razvojem. V primeru Francije in Belgije je razvoj arheologije prve svetovne vojne potekal od arheŚlŚgije bŚjišč iř delŚvařja aŘaterskih raziskŚvalřih skupin, prek preventivne arheologije do sisteŘatičřih arheŚlŚških śristŚśŚv. NabŚr raziskŚvalřih ŚrŚdij se je sčasŚŘa śŚvečeval, śrav takŚ vśliv ařtrŚśŚlŚških śŚgledŚv iř śristŚśŚv. ArheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře řa řekdařji zahŚdři frŚřti se śŚsveča razřŚlikiŘ teŘatikaŘ, ki řisŚ ŚsredŚtŚčeře zgŚlj řa bŚjišča, vedřŚ več raziskovalcev pa uporablja multidisciplinarne pristope arheologije modernih konfliktov, ki je danes řajbŚlj razširjeřa Řed britařskiŘi arheŚlŚgi. TŚ dejstvŚ ře śreseřeča, saj je śrav Velika Britanija rŚjstři kraj tŚvrstře arheŚlŚgije. Naj gre za bŚjře śŚlŚžaje, vŚjaške bŚlřišřice iř śŚkŚśališča ali za śreŘičřŚ ŘaterialřŚ dediščiřŚ iř sśŚŘiř řa śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ, vsi ti vidiki sŚ dařes del arheologije prve svetovne vojne, ki je na nekdanji zahŚdři frŚřti že śŚstala uveljavljeřa śraksa iř se śŚ veljavi ře lŚči Śd arheŚlŚgije starejših ŚbdŚbij. Precej drugačřŚ ŘestŚ śa iŘa (zaeřkrat) v drugih delih EvrŚśe. Ńačetek raziskav v sŚsedřji Italiji lahkŚ śŚstaviŘŚ řa śrelŚŘ tisŚčletja. Neposredni pŚvŚd je bila težřja k Śhrařjařju iř śrezeřtaciji dediščiře śrve svetŚvře vŚjře, arheŚlŚška Śbravřava Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře śa je taŘ vse śŚgŚstejša. Tudi v Avstriji se arheŚlŚgi śŚčasi začeřjajŚ ukvarjati z ředavřiŘi kŚřflikti, veřdar v śrecej Řařjši meri kot v Italiji, 44 kar je razuŘljivŚ glede řa geŚgrafskŚ težišče ŚbŘŚčja, kjer je śŚtekala frŚřta. Na śŚt arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře je stŚśila še PŚljska, ki ji je sledila Češka. Ńaradi uveljavitve tŚvrstře arheologije v zahodni Evropi je bil njen razvŚj řa vzhŚdu hitrejši iř je takŚj začela streŘeti k arheŚlŚgiji ŘŚderřih kŚřfliktŚv, saj sŚ bili řa vŚljŚ številři zgledi iz Frařcije, Belgije iř Velike Britanije. Raziskave zunaj Evrope so v okvirju arheologije modernih konfliktov redke, pobude za arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv śa večiřŚŘa śrihajajŚ iz evrŚśskih držav, średvseŘ Velike Britanije. ArheŚlŚgija ŘŚderřih kŚřfliktŚv iř z řjŚ arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře še ři ustaljeřa śraksa v ŘřŚgih državah, ki sŚ bile vśleteře v »svetŚvřŚ vŚjskŚ«. PŚřekŚd śa veřdarle śŚskušajŚ razumeti in odkrivati ta pomemben del zgŚdŚviře 20. stŚletja z drugačřiŘi śŚgledi, kŚt sŚ tradiciŚřalřŚ uveljavljeři. VzśŚř v zadřjih letih lahkŚ śriśišeŘŚ tudi stŚletřicaŘ, ki sŘŚ jih (ali jih bŚŘŚ v kratkeŘ) Śbeležili (2014–2018), z njimi pa raste zanimanje in zavedanje o prvi svetovni vŚjři iř średřikih, ki sŚ jŚ dŚživeli. 45 . . PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI ARHEOLOGIJE MODERNIH KONFLIKTOV BurřŚ 20. stŚletje je bilŚ stŚletje izjeŘřega tehřŚlŚškega napredka, stoletje propada starih ter řastařka řŚvih śŚlitičřih sisteŘŚv, śreśričařj iř držav, śŚsledica katerih sŚ bili številři kŚřflikti, Řed řjiŘi tudi śrva iř druga svetŚvřa vŚjřa, zatŚ ře śreseřeča, da je śŚzřařŚ kŚt »stŚletje svetŚvřih vŚjř«. TehřŚlŚški řaśredek je za vedřŚ sśreŘeřil vŚjskŚvařje iř s teŘ sŚ kŚřflikti śŚstali t. i. »iřdustrializiraře klavřice ljudi«, katerih začetke średstavlja śrva svetŚvřa vŚjřa (Sauřders 2010a, ę4). Ń arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ vedřŚ Řlajših ŚbdŚbij iř s teŘ sŚdŚbřih konfliktŚv se srečujeŘŚ z etičřiŘi vidiki tŚvrstře arheŚlŚgije, ki śridŚbiva řŚve vlŚge v Śblikah različřih kŚŘeŘŚrativřih śraks. Ker arheŚlŚških raziskav ŚbdŚbja śrve svetŚvře vŚjře v SlŚveřiji doslej skorajda ni bilo, se te tematike dotikam na redkih primerih iz tujine. Ostaliře vŚjaških kŚřfliktŚv śrve śŚlŚvice 20. stŚletja řa ŚzeŘlju SlŚveřije sŚ zakŚřskŚ Śśredeljeře kŚt arheŚlŚške řajdbe, kljub teŘu śa sŚ razśete Řed tri različře zakŚře, ki sŚ Śrisaři v řadaljevařju. Četudi nekatere ostaline oz. tematike (npr. vojna 1991) zakonsko niso opredeljene kot arheologija, je śŚtrebřŚ streŘeti k arheŚlŚški Śbravřavi vseh ŘŚderřih kŚřfliktŚv. 2.3.1. Zakonski predpisi za obravnavo ostalin konfliktov 20. stoletja v Sloveniji Materialne ostaline prve in druge svetovne vojne so pod okrilje slovenske arheologije zakŚřskŚ śrešle šele z ŃakŚřŚŘ Ś varstvu kulturře dediščiře (ŃVKD-1; Uradři list RS, št. 1ę/200ě z dře 1Ę.2.200ě). V řjeŘ je jasřŚ śŚdař Śkvir, v katerega sŚ vśete vŚjaške ostaline kŚřfliktŚv 20. stŚletja. Te Śstaliře v śrejšřjeŘ zakŚřu iz leta 1999 (ŃakŚř Ś varstvu kulturře dediščiře – ŃVKD; Uradři list RS, št. Ě/1999 z dře Ę.2.1999) řisŚ bile śŚsebej ŚŘeřjeře, śrav takŚ śa řisŚ bile uvrščeře Řed arheŚlŚške řajdbe. Ostaliře svetŚvřih vŚjř sŚ glede řa 3. tŚčkŚ ę. čleřa ŃVKD lahkŚ sśadale śŚd zgŚdŚviřske sśŚŘeřike, ki: »[…] so območja, stavbe, predmeti ali zbirke predmetov, ki značilno ponazarjajo in izpričujejo politično zgodovino, zgodovino vojn in vojaštva (Śś. śŚdčrtal avtor), socialno zgodovino, razvoj prometa, prometnih in trgovskih poti ter povezav, razvoj sodstva, prosvete in kulture, verstev, znanosti in tehnike ter gospodarsko zgodovino na naših tleh.« 46 NasśrŚtřŚ śa sŚ v 2., 3. iř 4. tŚčki 3. čleřa ŃVKD-1 jasno podane definicije, ki ŚśredeljujejŚ arheŚlŚške řajdbe, arheŚlŚške Śstaliře ter arheŚlŚška řajdišča: 2. tŚčka 3. čleřa: »Arheološka najdba je premična arheološka ostalina, ki je bila pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let. Arheološke najdbe so tudi orožje, strelivo, drug vojaški material, vojaška vozila in plovila ali njihovi deli, ki so bili pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let« (Śś. śŚdčrtal avtŚr). 3. tŚčka. 3. čleřa: »Arheološke ostaline so vse stvari in vsakršni sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere je mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediščine. Arheološke ostaline so tudi stvari, povezane z grobišči, določenimi na podlagi predpisov o vojnih grobiščih, in z vojno, skupaj z arheološkim in naravnim kontekstom, ki so bile pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let (Śś. śŚdčrtal avtŚr). Strokovno identificirane in registrirane arheološke ostaline postanejo dediščina.« 4. tŚčka 3. čleřa: »Arheološko najdišče je originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin. Strokovno identificirano in registrirano arheološko najdišče postane dediščina (v nadaljnjem besedilu: registrirano arheološko najdišče).« KŚt arheŚlŚške řajdbe iř Śstaliře sŚ tŚrej Śśredeljeři tudi vŚjaški średŘeti iř Śstaliře, ki so bile na pŚvršju ali śŚd zeŘljŚ ali vŚdŚ řajpozneje Śd leta 19ęę (glede řa čas śisařja śričujŚčega besedila – 2016), vendar bi bilo (po mojem Řřeřju) śŚtrebřŚ varŚvati iř arheŚlŚškŚ Śbravřavati še Śstaliře Řlajših kŚřfliktŚv, kŚt je čas hladře vŚjře ali řa śriŘer slovenske osamosvojitvene vŚjře, četudi řjeře Řaterialře Śstaliře zakŚřskŚ še řisŚ Śśredeljeře kŚt arheŚlŚška dediščiřa. Ń řajdbaŘi iř řajdišči, śŚvezařiŘi s kŚřflikti, je śŚtrebřŚ ravřati eřakŚ skladřŚ z vseŘi zakŚřskiŘi predpisi, ki veljajo za ostalo arheolŚškŚ dediščiřŚ. Ker gre za kulturřŚ dediščiřŚ, se řařjŚ řavezuje Ě3. čleř Ustave Reśublike SlŚveřije (Uradři list RS, št. 33I/1991), ki śravi, da je vsakdŚ dŚlžař v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike ter da morajo država iř lŚkalře skuśřŚsti skrbeti za Śhrařjařje řaravře iř kulturře dediščiře. EřakŚ je ŚdgŚvŚrřa država, ki skrbi za Śhrařjařje řaravřega bŚgastva iř kulturře dediščiře ter ustvarja ŘŚžřŚsti za skladeř civilizacijski iř kulturři razvŚj SlŚveřije (Ę. čleř Ustave RS, Uradři list RS, št. 33I/1991). 47 Prav tako kot ostale arheŚlŚške řajdbe iř Śstaliře so bile glede na prvotne zakonske predpise (ZVKD-1), vŚjaške řajdbe iř Śstaliře řa śŚvršju zeŘlje, śŚd řjiŘ ali v vŚdi last države (prvi Śdstavek ę. čleřa ZVKD-1), izjeŘŚ śa sŚ średstavljale le řajdbe, ki izvirajŚ iz vŚjřih grŚbišč, za katere je lastřištvŚ ugŚtŚvljeřŚ (2. Śdstavek ę. čleřa ŃVKD-1). Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturře dediščiře (ŃVKD-1B; Uradři list RS, št. 90/2012 z dne 20.11.1012) je bil śrvi Śdstavek ę. čleřa ŃVKD-1 sśreŘeřjeř. SśreŘeŘba se řařaša řa lastřištvŚ arheŚlŚške řajdbe ali Śstaliře, ki śŚstaře last države »/…/če se v postopku po 10., 26., 53. ali 135. členu tega zakona ugotovi, da je dediščina« (2. čleř ZVKD-1B), z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturře dediščiře (ŃVKD-1C; Uradři list RS, št. 111/2013 z dře 2Ě.12.2013), śa se je k śrveŘu Śdstavku ę. čleřa v besedilŚ Řed »2ę.« iř »Ę3.« dŚdal še »31« čleř.17 Ośazřa izjeŘa śri lastřištvu średŘetŚv sŚ řajdbe, ki izvirajŚ iz vŚjřih grŚbišč, za katere je lastřištvŚ ugŚtŚvljeřŚ (drugi Śdstavek ę. čleřa ŃVKD-1). Pri arheŚlŚški Śbravřavi vŚjřih grŚbišč ře delujeŘŚ le zřŚtraj ŃakŚřa Ś varstvu kulturře dediščiře, teŘveč ŘŚraŘŚ uśŚštevati tudi druge zakŚřske średśise. VarstvŚ vŚjřih grŚbišč v SlŚveřiji ureja ŃakŚř Ś vŚjřih grŚbiščih (ŃVG; Uradři list RS, št. ęĘ/2003 z dře 4.Ě.2003). PŚd vŚjřa grŚbišča sŚdijŚ vŚjaška grŚbišča, grŚbišča žrtev vŚjře iř grŚbišča žrtev śŚ vŚjři usŘrčeřih Śseb (1.–4. čleř ŃVG). PŚsaŘičři grŚbŚvi glede řa Ę. čleř ŃVG ře sśadajŚ śŚd vŚjřa grŚbišča, če zařje skrbijŚ sŚrŚdřiki śŚkŚśařih. V PŚsŚčju lahkŚ zaslediŘŚ številřa vŚjaška śŚkŚśališča, ki sŚ bila śrekŚśařa v ŚbdŚbju Řed ŚbeŘa vŚjřaŘa. Ta so zakonsko spadala pod vojna grŚbišča (drugi Śdstavek Ě. čleřa ŃVG), kar śa se je s 3. čleřŚŘ ŃakŚřa Ś sśreŘeŘbah iř dŚśŚlřitvah zakŚřa Ś vŚjřih grŚbiščih (ŃVG-A; Uradři list RS, št. Ě2/2009 z dře 1ě.9.2009) sśreŘeřilŚ, saj je bil ta Śdstavek črtař.18 Kot sledi iz zgoraj navedenih zakonskih definicij, sŚ arheŚlŚške řajdbe tudi vŚjaške Śstaliře iz śrve iř druge svetŚvře vŚjře, s teŘ śa śŚsŘrtři Śstařki śadlih iř śŚbitih udeležeřcev iř civilistŚv. ŃakŚř Ś varstvu kulturře dediščiře (ŃVKD-1) ob najdbi posmrtnih ostankov ne predpisuje obveščařja śŚlicije, śŚ drugi straři śa 2ě. čleř ŃVG średśisuje, da je v śriŘeru Śdkritja śŚsŘrtřih ŚstařkŚv, za katere je glede řa řjihŚvŚ starŚst ali druge zřačilřŚsti ŘŚgŚče uteŘeljeřŚ 17 10. čleř – řaciŚřalřŚ bŚgastvŚ; 2ę. čleř – řajdba arheŚlŚške Śstaliře; 31. čleř 48 – kulturnovarstveno soglasje za raziskavŚ iř Śdstrařitev dediščiře; Ę3. čleř – hrařjeřje arheŚlŚških řajdb iř śŚstŚśek za śridŚbitev dŚkazila Ś izvŚru; 13Ę. čleř – prijava arheolŚške řajdbe (ŃVKD-1 s sśreŘeŘbaŘi; řeuradřŚ śrečiščeřŚ besedilŚ št. 3). 18 SledřjŚ ŚdlŚčitev vidiŘ kŚt řaśačřŚ, saj sŚ řa śrekŚśařih śŚkŚśališčih še vedřŚ deli śŚsŘrtřih ŚstařkŚv, średvseŘ Řařjše kŚsti (řśr. kŚsti dlaři, stŚśal itd.), ki sŚ jih śri śrekŚśu zgrešili, kar dŚkazujejŚ raziskave řa MeřgŚrah (KŚšir, Črešřar, Rutar 2014) iř ślařiři GŚričici. TakŚ sŚ řa śrŚstŚru řekdařjega grŚbišča, ki uradřŚ ři več vŚjřŚ grŚbišče, še vedřŚ śrisŚtři Śstařki śadlih, lŚkacija śa še vedřŚ lahkŚ predstavlja mesto spominjařja. TŚ velja średvseŘ za številřa vŚjaška śŚkŚśališča řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte, ki so bila prekopana v povojnih letih s strani italijanske oblasti. domnevati, da gre za posmrtne ostanke oseb po tem zakonu (ZVG), potrebno obvestiti policijo. Pri arheŚlŚških raziskavah starejših ŚbdŚbij se Śb Śdkritju člŚveških śŚsŘrtřih ŚstařkŚv v śraksi ře Śbvesti śŚlicije, drugače śa je śri Śdkritju śŚsŘrtřih Śstařkov po ZVG, s tem pa npr. tudi žrtev vojnih in povojnih śŚbŚjev. Že kriŘiřalist Pavel JaŘřik je ŚśŚzŚril řa řekaj dileŘ, ki se śŚjavijŚ Śb tereřskeŘ delu iř se řařašajŚ řa ŃVG iř ŃVKD-1 (JaŘřik 2011, 291), śred teŘ śa je že izpostavil problematiko vpetosti arheologije v okvir raziskovanja izvensodnih pobojev (glej Jamnik 200ě). MiřistrstvŚ za kulturŚ je skuśaj z MiřistrstvŚŘ za delŚ, družiřŚ iř sŚcialře zadeve ŚśŚzŚrilŚ, da śŚsegi v grŚbišča řisŚ ŘŚgŚči brez śridŚbitve kulturřŚvarstveřih śŚgŚjev iř kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheolŚške dediščiře śŚ 31. čleřu ŃVKD1 (Jamnik 2011, 291). Pred uveljavitvijo ZVKD-1 je dovoljenja za izkop posmrtnih ostankov pobitih oseb na podlagi ZVG izdajalŚ řeśŚsredřŚ MiřistrstvŚ za delŚ, družiřŚ iř sŚcialře zadeve, ob izkazani potrebi po uvedbi kazenskega śŚstŚśka śa sŚ dŚvŚljeřja izdajala še sŚdišča řa śŚdlagi ŃakŚřa Ś kazeřskeŘ śŚstŚśku (JaŘřik 200ě, 1Ěę). MŚrišča iř grŚbišča śŚbitih v izveřsŚdřih vojnih in povojnih śŚbŚjih sŚ řaŘreč glede řa veljavře zakŚřske średśise ŚbeřeŘ arheŚlŚška řajdišča (ŃVKD-1) ter Řesta zlŚčiřa (ŃakŚř Ś kazeřskeŘ śŚstŚśku), saj zaeřkrat še Śbstaja ŘŚžřŚst, da sŚ řekateri stŚrilci še živi. DŚ še večje zŘede je śrišlŚ z uveljavitvijŚ ŃakŚřa Ś śrikritih vŚjřih grŚbiščih iř śŚkŚśu žrtev (ŃPVGPŽ; Uradři list RS, št. ĘĘ/1Ę z dře 9.9.2015). Le-ta ne ŚŘeřja vlŚge arheŚlŚgije (izjeŘa je sestava KŚŘisije Vlade Reśublike SlŚveřije za reševařje vśrašařj śrikritih grŚbišč, ki średvideva vključeřŚst arheŚlŚga), śrav takŚ śa za śŚsege v grŚbišča, ki se ne nahajajo na lokacijah, ki so varovane śŚ średśisih, ki urejajŚ varstvŚ kulturře dediščiře, ře řarekuje śridŚbitve kulturřŚvarstveřih śŚgŚjev iř kulturřŚvarstveřega sŚglasja (ě. tŚčka 9. čleřa ŃPVGPŽ). ŃPVGPŽ śrikritih grŚbišč takŚ ře Śbravřava kŚt arheŚlŚška řajdišča, čeśrav ŃVKD1 dŚlŚča řasśrŚtřŚ. PŚ 2Ě. čleřu ŃVKD-1 se řa śŚdlagi uteŘeljeřih dŚŘřev lahkŚ zeŘljišče, řa katereŘ je řśr. grŚbišče, Śśredeli za arheŚlŚškŚ řajdišče, ŃavŚd za varstvŚ kulturře dediščiře SlŚveřije śa śresŚdi, ali gre za dediščiřŚ ali ře. Na kŚřcu sta tu 2. iř 3. tŚčka 3. čleřa ŃVKD-1, ki Śśredeljujeta tŚvrstře Śstařke kŚt arheŚlŚške, glede česar ři řŚbeře dileŘe. PŚ ŘŚjeŘ Řřeřju je śrisŚtřŚst arheŚlŚgŚv iř uśŚraba arheŚlŚških ŘetŚd ključřa za ŚbravřavŚ śŚsŘrtřih ŚstařkŚv Śseb, ře glede řa śrŚstŚr iř čas (glej Tuller 2012). 49 2.3.2. Etična vprašanja v arheologiji modernih konfliktov PŚsślŚšeřŚ lahkŚ rečeŘŚ, da je etika řabŚr družbeřih řŚrŘ, ki średśisujejŚ ali śreśŚvedujejŚ dŚlŚčeřŚ Śbřašařje, řabŚr stařdardŚv, ki usŘerjajŚ řaša dejařja, iř řabŚr kodeksov obřašařja (Resnik 1998, 14; nav. v Wylie 2003, 3). Te norme, standardi in kodeksi niso le del řašega sślŚšřega življeřja, saj sŚ zelŚ izraziti średvseŘ v kŚřtekstu različřih śŚklicev iř ved, kjer ŚbstajajŚ śŚsebřa śravila Śbřašařja, ki śŚgŚstŚ ře śŚkrivajŚ celŚtřega sśektra etičřih dileŘ, zatŚ sŚ śŚřekŚd uśŚrabljeřa zaśisařa etičřa řačela iř ře śravila (CŚlwell-Chanthaphonh, FergusŚř 200ę, 11ę). Etičřa řačela iř kŚdeksi ŚblikujejŚ iř zrcalijŚ ideale iř vredřŚte strŚk (Davis 2003; Smith, Burke 2003; nav. v Colwell-Chanthaphonh, Ferguson 2006, 117), izjema pa ni niti arheologija. O arheŚlŚški etiki je bilŚ že velikŚ zaśisařega (řśr. Vitelli 199ę; LyřŚtt 2003; ŃiŘŘerŘař, Vitelli, Hollowell-Zimmer 2003; Scarre, Scarre 2006), nekoliko manj pa je bilo govora o etiki in etičřih vidikih arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv, śri kateri sŚ, średvseŘ zaradi Řajhře časŚvře ŚddaljeřŚsti śreučevařih dŚgŚdkŚv, ta vśrašařja še tŚlikŚ bŚlj śrisŚtřa, izrazita iř Śbčutljiva. Etika v arheologiji modernih konfliktov se dotika raznolikih tem, kŚt sŚ śriče iř śreživeli, śŚlitika, śrezeřtacija, Řediji, varřŚst śri delu iř delŚ s člŚveškiŘi śŚsŘrtřiŘi Śstařki (glej MŚsheřska 2008). EřŚ śrvih del, ki se śŚsveča śrŚbleŘatiki etike v arheŚlŚgiji ŘŚderřih kŚřfliktŚv, je člařek arheologa Gabriela Moshenske, Ethics and Ethical Critique in the Archaeology of Modern Conflict (2008). PŚdrŚčju etike iř arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv je śŚsvečeřŚ še delŚ Ethics and the Archaeology of Violence (GŚřzález-Ruibal, Moshenska 2015). MŚsheřska izśŚstavlja etičře vidike śrisŚtřŚsti śrič iř śreživelih dŚgŚdka, ki ga Śbravřava řeka raziskava. PŚ eři straři gre lahkŚ za řeśreceřljiv vir informacij (sl. 16), śŚ drugi śa śrisŚtřŚst śrič iř śreživelih lahkŚ średstavlja težave, kŚt sŚ řjihŚve kritike in nestrinjanje s procesi raziskav iř iřterśretacijaŘi, śrŚbleŘatičřa śa je lahkŚ tudi nezanesljivŚst śrič (MŚsheřska 200ě, 1ę4–165). 50 Slika 16: R. J. Ford ob odkritih grafitih, ki jih je kot otrok narisal med letalskimi napadi na London v času druge svetovne vojne. Priče lahko predstavljajo vir neprecenljivih podatkov, ki pa jih je potrebno primerno ovrednotiti (foto: Ben Ford; Glass 2012, 140, sl. 10.5). Tu pride do izraza predvsem zaupanje, ki je (kot element etike vrlin) ena od osnov pozitivnih družbeřih iřterakcij. Ńauśařje, Ś katereŘ sta śisala CŚlwell-Chanthaphonh in Ferguson (2006), lahko razdelimo na pet glavnih vrst, ki so pomembne za arheologijo – poklicno zaupanje (ang. professional trust), javno zaupanje (ang. public trust), zaupanje potomcev (ang. descendant trust), vladno zaupanje (ang. governmental trust) in generacijsko zaupanje (ang. generational trust; ColwellChanthaphonh, Ferguson 2006, 123). V kontekstu arheologije modernih konfliktov sta pomensko najbolj izrazita zaupanje potomcev in generacijsko zaupanje. Pri slednjem gre za odnos med arheŚlŚgi iř śŚkŚjřiki řa arheŚlŚških řajdiščih ter Řed arheŚlŚgi iř śrihŚdřjiŘi generacijami, ki bodo imele interes za preteklost (Colwell-Chanthaphonh, Ferguson 2006, 123). Z medsebojnim zaupanjem na relaciji raziskovalci-javřŚst (śričevalci, svŚjci, itd.) lahkŚ śridŚbiŘŚ iřfŚrŘacije, ki jih brez vzśŚstavitve zauśařja ře bi bili deležři. Tu je pomemben predvsem pozitiven odnos raziskovalcev z lokalnim prebivalstvom, ki bi utegnilo imeti pomembne informacije o dogodkih in Śsebah, ki jih śreučujeŘŚ. PŚtrebřŚ je řastŚśati kŚt »ŚbiskŚvalec« iř ře »vsiljivec«, saj bi s teŘ lahko ljudi odvrnili od deljenja informacij. V kolikor nas tekom raziskav lokalno prebivalstvo vidi v dŚbri luči, řaŘ bŚdŚ ljudje zagŚtŚvŚ zauśali iřfŚrŘacije, ki jih sicer ře bi bili deležři, zatŚ sŚ prvi kontakti z njimi izredno pomembni. Iz lastnega primera lahko omenim sodelovanje z zasebřiŘi zbiralci śri raziskavah za diślŚŘskŚ delŚ (KŚšir 2011). Ńaradi leta 200ě sśrejetega ZVKD-1 je Řed zbiralci iř arheŚlŚgi śrišlŚ dŚ razkŚla, śŚsebřŚ zbiralci vŚjaških Śstaliř 20. stŚletja sŚ bili ŚgŚrčeři, saj sŚ se śŚčutili Śzřačeře za storilce kaznivih dejanj. Tekom raziskav na Rombonu seŘ želel śregledati izbŚr gradiva, ki je v hraŘbi śŚsaŘezřikŚv. OŘeŘbŚ Ś ŘŚjeŘ śŚdrŚčju 51 študija seŘ śrihrařil za treřutek, kŚ je bilŚ śri ŚsebřeŘ srečařju vzśŚstavljeřŚ řekŚ zauśařje. Osebe, ki se čutijŚ řa kakršeřkŚli řačiř śŚvezaře z raziskavaŘi, bŚdisi dŚŘujejŚ řa ŚbŘŚčju raziskave, bodisi so bili njihovi svojci ali znanci posredno ali neposredno vpleteni v preiskovane dogodke, neredko posedujejo materialne in nematerialne vire, koristne za raziskavo. Kljub sŚdelŚvařju z javřŚstjŚ śa raziskave lahkŚ ŚbudijŚ bŚleče sśŚŘiře iř śŚtrebřŚ se je vśrašati Ś etičřŚsti řadaljřjih dejařj. MarsikaterŚ řajdišče izzŚve čustveře Śdzive śri śreživelih, sŚrŚdřikih in raziskovalcih, tako dobre kot slabe. Ali sploh imaŘŚ śravicŚ dŚ »igrařja« s čustvi śrič iř śreživelih ali řjihŚvih sŚrŚdřikŚv ter ali lahkŚ ŚŘeřjeři śreśrečijŚ raziskavŚ, ki bi Śbudila bŚleče sśŚŘiře (glej MŚsheřska 200ě, 1ęĘ)? V SlŚveřiji se bŚleči sśŚŘiři śŚjavijŚ średvseŘ v śŚvezavi z drugo svetovno vojno in povojnimi dogodki in ne v kontekstu prve svetovne vojne. V primerjavi s śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ gre śri drugi średvseŘ za izrazitejše travŘatičře izkušřje civilřega śrebivalstva, ključřa śa je tudi Řařjša časŚvřa ŚddaljeřŚst dŚgŚdkŚv iř večje številŚ še živečih Śseb, ki sŚ dŚživele drugŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ. V śriŘeru řesśrejeŘařja arheŚlŚške Śbravřave je razlŚg śŚgŚstŚ v Śbjektifikaciji posmrtnih ostankov. PŚkŚjřiki iz vseh časŚvřih ŚbdŚbij sŚ s straři arheŚlŚgŚv velikokrat Śbjektiviziraři kŚt »člŚveški Śstařki« (CŚlwell-Chanthaphonh, Ferguson 2006, 123–124) ali śreśrŚstŚ »kŚsti«, kar je za svŚjce takŚ ředavřŚ uŘrlih Śseb lahkŚ nesprejemljivo. Ravno Śbravřava iř ravřařje s člŚveškiŘi śŚsŘrtřiŘi Śstařki dařes średstavljata eřŚ řajbŚlj Śbčutljivih etičřih vśrašařj v arheŚlŚgiji, ŘuzeŚlŚgiji, ařtrŚśŚlŚgiji iř drugih vedah, ki se ukvarjajŚ s posmrtnimi ostanki. Kljub znanstvenim vidikom in informacijskemu potencialu gre za posmrtne ostanke, ki predstavljajo posameznike in ne le vir informacij. Prav to razlikovanje je bistvo śrŚbleŘatike iř kŚŘśleksřŚsti Śbravřave člŚveških śŚsŘrtřih ŚstařkŚv (FŚssheiŘ 2010, Ě; nav. v Rems 2016, 15). Problematika prav tako temelji na odnosu do posmrtnih ostankov in njihovi Śbravřavi kŚt Śbjektu, subjektu ali řekakšři Řešařici ŚbŚjega, ŘřŚga vśrašařja śa se vrtijŚ ŚkŚli pravic umrlih oseb, v kolikor te pravice sploh obstajajo. Malin Masterton izpostavlja, da se je defiřicija Śbjekta iř subjekta sśreŘiřjala skŚzi čas. Ń dařašřjega vidika sŚ Śbjekti vse fizičře stvari na svetu, subjekti śa sŚ śŚdŘřŚžica ŚbjektŚv, ki iŘajŚ zavest iř zŘŚžřŚst saŘŚrefleksije (Masterton 2010, 22). V kŚlikŚr zaśŚstaviŘŚ zastarel śŚgled, da sŚ člŚveški śŚsŘrtři Śstařki le še Śbjekt iř vzaŘeŘŚ v Śbzir, da řisŚ več subjekt, jih lahkŚ ŚśredeliŘŚ kŚt abjekt (ařg. abject), pojem, ki ga je predlagala Julija Kristeva (1980; nav. v Rems 2016, 17; glej tudi Masterton 2010, 22–23). Ker śa defiřicija teŘelji řa śriŘerjavi Řed živŚ ŚsebŚ iř truślŚŘ, ki je še řekaj časa śreśŚzřařŚ kŚt śŚdŚba živega, ki ři řiti śrisŚteř řiti odsoten (Stutz 2008, 23; nav. v Masterton 2010, 22), jo je težkŚ aślicirati řa kŚstře ali uśeśeljeře śŚsŘrtře Śstařke. PŚ Řřeřju MastertŚřŚve vśeljava 52 abjekta zaeřkrat ře śriśŚŘŚre k ŘŚralřeŘu śŚlŚžaju Řrtvih iř zaključi, da śŚsŘrtři Śstařki ře spadajo v klasičři kategŚriji Śbjekta iř subjekta (MastertŚř 2010, 23), s čiŘer se striřjaŘ tudi saŘ. Znanstveno obravnavo posmrtnih ostankov in njihovo uporabo pri muzejskih prezentacijah veliko ljudi vidi kot objektifikacijo, ki pa se razlikuje glede na starost posmrtnih ŚstařkŚv. V śriŘeru śŚsŘrtřih ŚstařkŚv Śseb, ki sŚ časŚvřŚ iř čustveřŚ blizu dařašřjiŘ ljudeŘ, je razuŘljivŚ, da śride dŚ razhajařj Řed zřařstveřiŘi śŚtrebaŘi iř čustvi, tabuji iř verskiŘi řačeli širše javřŚsti in potomcev (Balbi 2011, 238). Primer je odkritje treh naravno mumificiranih trupel avstro-ogrskih vojakov na ledeniku Piz Giumella v Italiji, ki je odmevalo v medijih in vzbudilo ostre kritike javřŚsti, średvseŘ glede ŚdlŚčitve Ś śatŚlŚških raziskavah eřega Śd Śdkritih truśel v znanstvene namene. Raziskave naj bi pomagale bolje razumeti proces naravne mumifikacije, kar bi lahkŚ śriśŚŘŚglŚ k usśešřejši kŚřservaciji zřařega Ötzija19 (Balbi 2011, 242).20 Nekateri se še vedno ne zavedajo, da prav znanstvena obravnava, poleg pridobivanja novih informacij o śreteklŚsti, ŚŘŚgŚča ideřtifikacijŚ iř śieteteř ŚdřŚs, řezavedařje śa je verjetřŚ śŚsledica řeśŚzřavařja zřařstveřih ŘetŚd iř řjihŚvih zŘŚžřŚsti, śri teŘ śa vlŚgŚ igrata še kulturřŚ iř versko ozadje skupnosti in posameznikov, ki se ne strinjajo z raziskavami. Tako npr. Lea Rems v svŚji diślŚŘski řalŚgi Ś etiki arheŚlŚškega dela s člŚveškiŘi śŚsŘrtřiŘi Śstařki řavaja rezultate raziskave Ś ŚdřŚsu dŚ śŚsŘrtřih ŚstařkŚv śri NŚrvežařih (ReŘs 201ę, 22, śŚvzetŚ śŚ SellevŚld 2010, 143). ŃelŚ ŘŚčři etičři pomisleki se pojavljajo pri raziskovalni obravnavi neupepeljenih ideřtificirařih śŚsŘrtřih ŚstařkŚv iz řŚvejšega časa, średvseŘ śriśadřikŚv židŚvske iř ŘusliŘařske skuśřŚsti. NasśrŚtřŚ śa se etičři śŚŘisleki ŘařjšajŚ z řaraščařjeŘ starŚsti posmrtnih ostankŚv, średvseŘ řeideřtificirařih iř uśeśeljeřih, śrav takŚ sŚ ti śŚŘisleki Řařjši śri śŚsŘrtřih Śstařkih śriśadřikŚv krščařske verŚizśŚvedi, średvseŘ śa śri śŚsaŘezřikih nepoznane veroizpovedi. V kŚlikŚr gre za reševalře Śz. zaščitře izkŚśe, etičři śŚŘisleki prav tako řisŚ śrisŚtři v takšři Řeri, kŚt če sŚ izkŚśi Śśravljeři iz raziskŚvalřih razlŚgŚv (glej ReŘs 201ę, 22). Kot lahko vidimo, sŚ řa NŚrveškeŘ etičři śŚŘisleki javřŚsti śŚvezaři takŚ z ŚblikŚ śŚsŘrtřih ŚstařkŚv iř řjihŚvŚ starŚstjŚ kŚt z etřičřŚ iř versko pripadnostjo pokojnikov, v śriŘerjavi z raziskŚvalřiŘi śa sŚ zaščitřa izkŚśavařja Řařj sśŚrřa. OŘeřiti velja tudi raziskave grŚbišč severřŚaŘeriških Iřdijařcev, ki śŚtekajŚ z řajbŚljšiŘi řaŘeři śridŚbitve śŚdatkŚv Ś življeřju v śreteklŚsti, kar řaj bi ŚbŚgatilŚ řaše zřařje, řasśrŚtřŚ śa ŘřŚgi aŘeriški starŚselci tŚvrstřŚ śŚčetje vidijŚ kŚt duhŚvřŚ brezŚbzirřŚ iř bŚgŚskruřskŚ (Colwell-Chanthaphonh, Ferguson 2006, 127). Enake poglede imajo staroselske skupnosti po celem svetu, dehumanizacija Leta 1991 sta pohodnika na prelazu Tisenjoch (Italija) odkrila okoli 5300 let staro naravno mumificirano člŚveškŚ truślŚ. MuŘijŚ sŚ śŚiŘeřŚvali śŚ Ötztalskih Alśah, kjer je bila Śdkrita (Keller et al. 2012, 2). 20 Kljub znanstveni obravnavi po prenosu ostankov v dolino, arheologija pri izkopu in dokumentiranju ni igrala nobene vloge (Balbi 2011, 242-243). 19 53 in odnos dŚ śŚsŘrtřih ŚstařkŚv řjihŚvih średřikŚv, kakršřa sta bila śrisŚtřa średvseŘ v času 19. iř začetku 20. stŚletja, śa jih vzřeŘirjata iř žalita (MastertŚř 2010, 21). UśŚraba člŚveških posmrtnih ostankov v namene znanosti in pridobitve novih spoznanj je stara takŚ rekŚč tŚlikŚ, kŚt je starŚ zařiŘařje za člŚveškŚ telŚ iř člŚveštvŚ, čeśrav je iz dařašřjih vidikŚv ŘřŚgŚkrat sśŚrřa, čeŘur v śreteklŚsti ři bilŚ vedřŚ takŚ. OdřŚs dŚ takšře uśŚrabe se razlikuje glede řa različřa řačela. PŚ deŚřtŚlŚških řačelih se člŚveka ře sŘe uśŚrabiti kŚt sredstvŚ za izkŚriščařje (ReŘs 2016, 44), kar s povzemanjem Kanta izpostavlja filozof Geoffrey Scarre: »[…] we should treat human beings as ends in themselves, never merely as means to our own or others' advantage. Using the dead as a research resource is prima facie inconsistent with this principle since it is hard to see how such treatment can be of any benefit to the subjects«21 (Scarre 2006, 181). NasśrŚtřŚ śa je glede řa utilitarističřa ali kŚřsekveřcialističřa řačela, ki sta jih predlagala Jeremy BeřthaŘ iř JŚhř Stuart Mill, dejařje etičřŚ dŚśustřŚ, v kolikor pripomore k novemu vedenju in širjeřju zřařja (Lyřřeruś 2010, ě3; řav. v ReŘs 201ę, 44). Uporaba starih posmrtnih ostankov kot vir znanja po mnenju Mastertonove ni nujno řaśačřa, v kŚlikŚr uśŚštevaŘŚ dejstvŚ, da gre za śŚsŘrtře Śstařke řekŚč žive Śsebe (Masterton 2010, 24). Četudi z raziskavaŘi śridŚbiŘŚ řŚva zřařja, śa se ŘřŚgi sśrašujejŚ Ś śravicah iř iřteresih śŚkŚjřikŚv, celŚ Ś teŘ, ali je ŘŚgŚče škŚdŚvati že uŘrliŘ ŚsebaŘ. Pravice Řrtvih lahkŚ teŘeljijŚ řa řaravřeŘ śravu, teŚriji družbeře pogodbe (ang. social contract theory) in obrambi interesov (Masterton 2010, 25). Po Mastertonovi je śrva śŚdlaga v sślŚšřeŘ zavrřjeřa, śreŚstali śa sta ŘŚžři za uteŘeljitev śravic śŚkojnikov. Med zagŚvŚrřiki śravic, ki teŘeljijŚ řa družbeři śŚgŚdbi, śrevladuje Řřeřje, da Řrtvi řeśŚsredřŚ ře ŘŚrejŚ iŘeti řŚbeřih śravic iř iřteresŚv, veřdar śa si zaslužijŚ sśŚštljiv ŚdřŚs, saj řaj bi bilŚ uśŚštevařje želja śŚkŚjřikŚv dŚbrŚ za družbŚ (Partridge 1981; Callahan 1987; nav. v Masterton 2010, 25). Mastertonova je oblikovala tezo, da bi mrtvi lahko imeli neposredne pravice, v kolikor sŚ del še ŚbstŚječe skuśřŚsti. V kŚlikŚr Śbstaja śŚsŘrtři iřteres, śravice lahkŚ teŘeljijŚ řa obrambi interesov, predvsem na njihovi zasebnosti (Masterton 2010, 25–2Ě). S kŚřceŘ življeřja člŚvek ře ŘŚre iŘeti želja iř iřteresŚv, lahkŚ śa sŚ bili ti izŚblikŚvaři tekŚŘ življeřja iř segajŚ Śřkraj sŘrti śŚsaŘezřika. Takšeř śriŘer je lahkŚ Śsebři iřteres Ś dŚbreŘ iŘeřu iř ugledu (Feinberg 1984; Holm 2001; nav. v MastertŚř 2010, 2Ě), kršitve ugleda (živih Śseb) śa sŚ zakŚřskŚ opredeljene npr. tudi v Sloveniji (Obligacijski zakŚřik, Uradři list RS, št. ě3/2001 z dře »[…] ljudi bi morali obravnavati kot same po sebi, nikdar zgolj kot sredstvo za našo ali tujo korist. Uporaba mrtvih kot raziskovalni vir je prima facie v nasprotju s tem principom, saj je težko razumeti, kako lahko takšna obravnava kakorkoli koristi subjektu.« 21 54 2Ę.10.2001), śŚřekŚd celŚ z ŘŚžřŚstŘi śŚsŘrtřega iřteresa (Masterton 2010, 27). V kolikor ŚčrřiŘŚ Řrtvega śŚsaŘezřika, s teŘ kršiŘŚ řjegŚv iřteres dŚbrega iŘeřa, Řřeřje skuśřŚsti o njem śa se lahkŚ sśreŘeři. PŚsebřŚ śri zgŚdŚviřskih Śsebah, ki sŚ řaŘ časŚvřŚ iř kulturřŚ blizu, je śŚtrebřŚ uśŚštevati kŚřceśte śravic, zasebnosti in posmrtnega interesa s spremembami (Masterton 2010, 24–25). V kolikor menimo, da brez subjekta ne more biti interesa, obenem ŘeřiŘŚ, da ŘrtviŘ ře ŘŚreŘŚ škŚdŚvati. MastertŚřŚva je tezi řasśrŚtŚvala s treŘi predpostavkami: 1. nekatera dejařja sŚ ŘŚralřŚ ředŚśustřa iř kazřiva, kŚt sta laž iř diskreditacija; 2. osebna identiteta je ustvarjena v odnosu do drugih, fragmenti identitete pokojnika pa so lahko del drugih Śseb iř takŚ živijŚ řaśrej; 3. v kŚlikŚr ŚbstajajŚ takšři deli Śsebře ideřtitete, je škŚdŚvařje ŘŚžřŚ (Masterton 2010, 31). NasśrŚtřŚ śa řekateri trdijŚ, da ŘrtviŘ ře ŘŚreŘŚ řiti škŚdŚvati řiti kŚristiti, saj sŚ Řrtvi. Hallvard FŚssheiŘ, ki je śŚdŚbřega Řřeřja, kljub teŘu śiše, da zaradi śietete ŘŚraŘŚ z řjihŚviŘi posmrtnimi ostařki uśravljati z vestřŚstjŚ iř sśŚštŚvařjeŘ (Fossheim 2010, 7; nav. v Rems 2016, 1Ě). Tudi Scarre verjaŘe (kŚt ŘřŚgi drugi), da je sŘrt dŚkŚřčřa (śŚ řjegŚvŚ extinction) in mrtvi řiŘajŚ řŚbeře kŚristi ali škŚde, če sŚ średŘet raziskav, čeśrav pozneje zaključi, da je śŚtrebřŚ uśŚštevati iřterese živih in mrtvih (Scarre 2006, 197–19ě). V luči škŚdŚvařja ŘrtviŘ średśŚstavlja britanski predpis (UK Human Rights Act 1988), da ŘŚra biti Śseba živa, da je lahkŚ žrtev zlŚrab (Scarre 2006, 184). V resnici je zadeva kŚŘśleksřejša, saj se zřŚtraj śŚsŘrtřega varstva ŚsebřŚstřih śravic śŚjavljajŚ številřa śravřa vśrašařja, Ś katerih je śisal śravřik Martiř BruŘec (2012). Gre za »varstvo osebnosti človeka po njegovi smrti, torej po prenehanju subjekta. To predstavlja pomembno dilemo pri civilnem varstvu osebnostnih pravic, saj po smrti ni več naravnega nosilca teh pravic, ki bi jih uveljavljal« (BruŘec 2012). KŚt śŚudarja BruŘec, śŚsŘrtřŚ varstvŚ ŚsebřŚsti še ři bilŚ zadŚvŚljivŚ obravnavano s teoretskega vidika, praznina na teŘ śŚdrŚčju śa je śŚsledica abstraktře zakŚřŚdaje iř razśršeřih teŚretskih Řřeřj (BruŘec 2012). V kŚřtekstu slŚveřske zakŚřŚdaje člŚvekŚvŚ ŚsebřŚst varujeta 34. iř 3Ę. čleř Ustave, řařj śa se řařaša tudi Kazeřski zakŚřik (KŃ-1), ki opredeljuje posebne dŚlŚčbe Ś śregŚřu zaradi kazřivih dejařj, stŚrjeřih zŚśer śŚkŚjře Śsebe (Brumec 2012). KZ-1 v 312. iř 313. čleřu Śśredeli skruřitev grŚbŚv iř truśel, kar kaže řa etičřa Řerila iř ŘŚralře vredřŚte, kljub teŘu śa s takšřiŘi dejařji škŚdujeŘŚ le śŚtŚŘceŘ iř ře mrtvim. KŚt izśŚstavlja BruŘec, śravŚ ře varuje śŚkŚjřikŚv, aŘśak »idejo posameznika, ki je izražena predvsem kot spomin na umrlega, čustva svojcev in ostalih, ki so gojili odnos do pokojnika; nenazadnje pa varuje tudi moralne vrednote, na katerih temelji družba« (BruŘec 2012). OdřŚs dŚ Řrtvih takŚ ře vśliva řeśŚsredřŚ řa pokojne, vsekakor pa vpliva na njihove potomce (glej tudi Scarre 2006, 185), saj je znanstvena Śbravřava dejařskŚ lahkŚ v řjihŚvŚ kŚrist. Tu se striřjaŘ z MarcŚŘ BalbijeŘ, ki Řeři: »[It] is more ethically correct to do everything possible to give a name to the remains of an unknown soldier than to deprive him of 55 this chance, in the name of poorly interpreted ethical principles«22 (Balbi 2011, 243). V kontekstu obravnave posmrtnih ostankov v arheŚlŚgiji ŘŚderřih kŚřfliktŚv je śrav tŚ řajvečji dŚśriřŚs zřařŚsti. Ideřtifikacija, včasih tudi razkritje śŚsaŘezřikŚve usŚde, lahkŚ średstavlja skleśřŚ dejařje svŚjcev. Scarre średlaga zaŘeřjavŚ śersśektive Śd Řrtvih k živiŘ. NaŘestŚ razŘišljařja Ś mŚralřeŘ statusu Řrtvih, se ŚsredŚtŚčiŘŚ řa želje živih Ś řjihŚvi śŚsŘrtři śrihŚdřŚsti (Scarre 200ę, 1ěĘ; glej tudi TarlŚw 200ę, 203). O średśŚstavki, da ŘŚrajŚ biti Řrtvi Śbravřavaři sśŚštljivŚ, je Sarah TarlŚw zaśisala: »Of course this need not to be on account of the past people; rather it could relate only to the concerns of present day people who might be shocked, affronted or hurt if human remains were treated inappropriately«23 (TarlŚw 200ę, 20ě). Scarre v svŚjeŘ śrisśevku zaključi (glej Scarre 200ę), da sta izkŚś člŚveških śŚsŘrtřih ŚstařkŚv iř řjihŚva Śbravřava s straři arheŚlŚgŚv lahko moralno śrŚbleŘatičřa, vendar tŚ ře śŚŘeři, da je treba takšřŚ arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ Śśustiti (Scarre 2006, 196–197; glej tudi MastertŚř 2010), śŚtrebřa je le večja pazljivost (Scarre 2006, 197–198). Če lahkŚ izkŚś iř zřařstveřa Śbravřava člŚveških ŚstařkŚv škŚdujeta ŘrtviŘ, jiŘ v nekaterih primerih lahko tudi kŚristita. Kljub teŘu se řekateri s teŘ ře striřjajŚ iř bi raje Śśustili vsakršřŚ obravnavo mrtvih, z namenom, da jiŘ ře bi škŚdŚvali. JŚřes iř HarrisŚř Řeřita, da se v śriŘeru davřŚ uŘrlih ljudi, ki řiŘajŚ več śŚtŚŘcev, ki bi se jih še sśŚŘiřjali, arheŚlŚgiji sślŚh ři śŚtrebřŚ ubadati z etičřiŘi vśrašařji, Śbravřavi ředavřŚ uŘrlih śa řaj bi se śŚsvečali v čiŘ Řařjši meri (Jones, Harrison 1998; nav. v Tarlow 2006, 203). IzŚgibařje etičřiŘ vśrašařjeŘ iř śŚsledičřŚ znanstveni obravnavi nedavno umrlih ni prava pot. Kako omejiti obravnavo nedavno umrlih, ko śa je saŘa kŚličiřa śŚsŘrtřih ŚstařkŚv iz ŘŚderřih kŚřfliktŚv tako velika? Na zahodni fronti prve svetŚvře vŚjře je řa številřih řajdiščih velika verjetřŚst, da bŚŘŚ Śdkrili śŚsŘrtře Śstařke śadlih vŚjakŚv. PŚ řekaterih izračuřih je lahkŚ řa zahŚdři frŚřti śŚteřcialřŚ še ŚkŚli ęĚ0.000 śadlih iř śŚgrešařih vŚjakŚv,24 ki řiŘajŚ zřařega grŚba (DesfŚssés, Jacques, Prilaux 2009, ęĚ). PŚdŚbřŚ velja za druga bŚjišča śrve iř druge svetŚvře vŚjře. V večiři śriŘerŚv gre za Śstařke Śseb, ki sŚ uŘrle řeřaravře iř řasilře sŘrti (MŚsheřska 200ě, 1ęĚ), kar lahkŚ čustveřŚ vśliva řa raziskovalce in javnost. Ne glede řa tŚ, ali ŘeřiŘŚ, da je śŚkŚjřik lahkŚ žrtev zlŚrab iř Řu z zřařstveřŚ ŚbravřavŚ bŚdisi škŚdujeŘŚ bŚdisi kŚristiŘŚ, ŘŚraŘŚ s člŚveškiŘi śŚsŘrtřiŘi Śstařki ravřati »[Da] je etično bolj pravilno, da storimo vse kar omogoča poimenovanje ostankov neznanega vojaka, kot da ga v imenu slabih interpretacij etičnih načel oropamo te možnosti.« 23 »Seveda ni nujno, da bi to storili zaradi ljudi iz preteklosti, temveč bi se to lahko nanašalo le na skrbi današnjih ljudi, ki bi lahko bili šokirani, globoko užaljeni ali prizadeti, če bi bili človeški ostanki neprimerno obravnavani.« 24 Izračuř teŘelji řa śŚdatkih, ki jih je śridŚbil Commonwealth Graves Commission, kjer trdijo, da okoli 120.000 vŚjakŚv CŚŘŘŚřwealtha řiŘa zřařega grŚba, kar średstavlja řekaj Řařj kŚt 20% śadlih. Če ta ŚdstŚtek śreřeseŘŚ řa številŚ vseh śadlih řa zahŚdři frŚřti, dŚbiŘŚ v besedilu řavedeři śŚdatek (glej DesfŚssés, Jacques, Prilaux 2009, 67). 22 56 vedřŚ karseda sśŚštljivŚ, v Řislih śa ŘŚraŘŚ iŘeti řjihŚve śŚtomce in v zakup vzeti njihova Řřeřja iř želje. Že ŚŘeřjeřa raziskava ŚdřŚsa dŚ śŚsŘrtřih ŚstařkŚv śri NŚrvežařih je śŚkazala, da zaščitři izkŚśi śŚsŘrtřih ŚstařkŚv veljajŚ za etičřŚ Řařj sśŚrře kŚt izkŚśi zaradi raziskŚvalřih vśrašařj (Sellevoldu 2010, 143; nav. v Rems 2016, 22). Izkop posmrtnih ostankov lahko arheologija uśraviči řa več řačiřŚv. V řekaterih śriŘerih gre za zaščitřa izkŚśavařja, saj bi bili Śstařki sicer uřičeři v śrŚcesu gradřje avtŚcest, železřic, iřdustrijskih cŚř iř drugih gradeřj. PŚleg tega śraktičřega razlŚga ŚbstajajŚ še etičři razlŚgi, kŚt je Śdkrivařje śŚgrešařih vŚjakŚv iř zagŚtavljařje řjihŚvega śriŘerřega śŚkŚśa řa śŚkŚśališču. Ideřtifikacija śadlega vŚjaka ali civilista iř razkritje njegove usode lahko prinese sklepno dejanje svojcem in potomcem (GŚřzález-Ruibal 2007, 13; Moshenska 2008, 167; Tuller 2012, 165). Nekateri tuji arheologi poleg tega uporabljajo argument, da si »herŚjski vŚjaki« zaslužijŚ dŚstŚjeř śŚkop (Sarkar 1998, 128; nav. v Moshenska 2008, 167). Različře države iŘajŚ v zvezi s śrŚbleŘatikŚ žrtev vŚjř različře śristŚśe, śŚlitike iř śrakse. Ńdružeře države AŘerike řa śriŘer izvajajŚ iskařja iř reśatriacijŚ śadlih vŚjakŚv iz vseh vŚjř śŚd slŚgařŚŘ »Until they are home«25 (Moshenska 2008, 168; glej tudi Hoshower-Leppo 2002), v Veliki Britařiji śa je bila dŚ ředavřega v Śsśredju ustařŚvitev iř uśŚraba vŚjaških śŚkŚśališč śŚ svetu. TakŚ sŚ ta śŚkŚśališča śŚstala »Corners of foreign fields that are forever England«26 (Moshenska 2008, 168). Slika 17: »Kotiček Anglije« v nizozemskem De Peppeldu v okolici Wageningna. Zadnje počivališče osmih britanskih vojakov na civilnem pokopališču, ki so padli v času 2. svetovne vojne (foto: U. Košir, 2015). 25 26 »Dokler niso doma.« »Kotički tuje zemlje, ki so za vedno Anglija.« 57 Etičřa ŚdgŚvŚrřŚst arheŚlŚgŚv je śri delu s člŚveškiŘi Śstařki razśeta med odgovornostjo dŚ zřařstveře sfere iř řaśredŚvařja člŚveškega zřařja, ŚdgŚvŚrřŚstjŚ dŚ śŚtŚŘcev śadlih vojakov in njihove skupnosti ter odgovornostjo do samih pokojnikov (Scarre 2003; Tarlow 2006; nav. v Moshenska 2008, 168). Pri raziskavah in ponovnih pokopih se moramo zavedati, da so ŘŚrda še živi Śžji sŚrŚdřiki śadlih vŚjakŚv in civilistov. Vśrašati se ŘŚraŘŚ, kakšře sŚ řjihŚve želje iř zahteve glede pokojnih sŚrŚdřikŚv iř řačiřa śŚkŚśa řjihŚvih śŚsŘrtřih ŚstařkŚv, śa tudi glede morebitne uporabe le-teh v znanstvene namene (Moshenska 2008, 168). Obstaja lahko celo ŘŚžřŚst, da izveŘŚ, kakšře sŚ bile želje saŘega śŚkŚjřika glede lastřega śŚkŚśa. MŚrda sŚ Śhrařjeře ŚśŚrŚke, sśŚŘiři iř śričevařja Ś śŚkŚjřikih, katerih śŚsŘrtře Śstařke raziskujeŘŚ (Moshenska 200ě, 1ę9). PrevladujŚča śravřa teŚrija śravi, da je śŚtrebřŚ uśŚštevati želje pokojnikov in njihovo domnevno voljo, po svoji volji pa lahko ravnamo v primeru, ko pokojni ni izrazil iř zaśustil řŚbeřih želja (BruŘec 2012). Ob teŘ se zelŚ řeśŚsredřŚ sŚŚčaŘŚ z različřiŘi etičřiŘi vśrašařji v śŚvezavi s śŚkŚśi. TeŘatika je v arheŚlŚgiji śŚvezařa średvseŘ s śrŚstŚrŚŘ ŃDA iř raziskavaŘi grŚbišč starŚselskih skuśřŚsti (glej AřdersŚř 199ę), v zadřjih dveh desetletjih pa je v ospredju predvsem v kontekstu arheolŚškega raziskŚvařja ŘŚderřih kŚřfliktŚv. Ali ŘŚraŘŚ řujřŚ iř vselej sśŚštŚvati želje iř śreśričařja śŚkŚjřikŚv ali řjihŚvih bližřjih sŚrŚdřikŚv, če sŚ řaŘ ta śŚzřařa? Gre za širše vśrašařje Ś ideŚlŚških kŚřtekstih śŚkŚjřih iř arheŚlŚgŚv. Ali naj arheolog posmrtne ostanke pripadnikov nacizma ali komunizma obravnava enako kot ostanke řjihŚvih žrtev? LahkŚ ŘusliŘařa ali ateista śŚkŚśljeŘŚ śŚd zřaŘeřje križa? LahkŚ eřačiŘŚ vse śŚsŘrtře Śstařke ter jih ŚbravřavaŘŚ v skladu z dařes śrevladujŚčiŘi śreśričařji iř średstavami ter śŚ řekih ustaljeřih sŘerřicah? GŚřzález-Ruibal s sŚdelavci Řeři, da si vsi člŚveški Śstařki zaslužijŚ řekŚ ŘerŚ sśŚštŚvařja, vsi śa řaj si ře bi zaslužili eřakih kŚŘeŘŚracij. KŚt śriŘer řeeřakŚsti řavaja řacističřega śilŚta bŚŘbřika, staliřističřega ageřta iř śrŚstŚvŚljřŚ ŘediciřskŚ sestrŚ, ki řaj si ře bi zaslužili eřakega sśŚŘiřjařja (GŚřzález-Ruibal et al. 2015, 116). Ne glede na kakršřŚkŚli śriśadřŚst śŚkŚjřikŚv, bi ŘŚrale kŚŘeŘŚracije vsebovati le osnovne pietetne elemente, t. j. dostojeř śŚkŚś, brez śŚveličevařj kŚgarkŚli. KŚt ŘŚžřŚ rešitev etičřih dileŘ śri Śbravřavi člŚveških posmrtnih ostankov Moshenska średlaga huŘařističři śristŚś. S teŘ bi se ŘŚrda lahkŚ izŚgřili śŚlitičřiŘ iř ideŚlŚškiŘ vidikŚŘ Śbravřavařih dŚgŚdkŚv, v řjih udeleženih ljudi in njihovih posmrtnih ostankov in bi se bolj posvetili padlim kot posameznikom (Moshenska 2008, 169). Zato na posmrtne ostanke ne smemo gledati kŚt řa Śstařke śriśadřikŚv řekih řaciŚřalřih, ideŚlŚških ali śŚlitičřih skuśiř, teŘveč jih moramo obravřavati kŚt śŚsaŘezřike, kŚt ediřstveřa člŚveška bitja, ki sŚ se zřašla v vrtiřcu vŚjře iř dŚživljala dŚgŚdke řa lasteř, svŚjevrsteř řačiř, čeśrav lahkŚ tŚ vzbuja řezadŚvŚljstvŚ iř śŚlitičřa treřja z različřih straři. Sśrejeti jih ŘŚraŘŚ brez Śzřak, ki bi lahkŚ śŚvzrŚčile średsŚdke, 58 iř ře da bi izkŚriščali řjihŚve Śsebře tragičře usŚde v śŚlitičře ali druge řaŘeře. Ńa arheŚlŚga, śŚdŚbřŚ kŚt za zdravřika, etřičřa, verska, sŚcialřa, śŚlitičřa ali katera druga śriśadřŚst posameznika – pokojnika ne sme igrati řŚbeře vlŚge. VsakdŚ si zasluži eřakŚvredeř, etičeř iř śieteteř ŚdřŚs, saj iŘa řa kŚřcu vsak, kŚt je řaśisal OtŚř Žuśařčič, le eřŚ življeřje iř eřŚ sŘrt.27 VarŚvařje življeřja śa je izredřŚ śŚŘeŘbřŚ tekŚŘ arheŚlŚških raziskav, zatŚ se edeř Śd vidikov arheolŚške etike dŚtika ravřŚ vśrašařja varřŚsti iř arheŚlŚškega tereřskega dela (glej Hardesty 2003). Tu govorimo o zdravstvenih nevarnostih, nevarnostih v okolju, nevarnih raziskŚvalřih ŘetŚdah iř tehřikah, lŚgističřih řevarřŚstih iř družbeřŚ-śsihŚlŚških řevarnostih (glej Hardesty 2003). Arheolog Donald L. Hardesty je v svojem prispevku Safety and the Ethics of Archaeological Fieldwork (2003), řevarřŚsti ŚkŚlja razdelil řa tri sślŚšře kategŚrije: biŚlŚške řevarřŚsti, keŘičře řevarřŚsti iř śŚkrajiřskŚ-vremenske nevarnosti (Hardesty 2003, 206). Za arheŚlŚgijŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv sŚ zřačilře śrav keŘičře řevarřŚsti (kaŘŚr sśadajŚ neeksplodirana ubojna sredstva; Hardesty 2003, 206) in pokrajinsko-vremenske nevarnosti (pri nas npr. kaverne, jame, rudřiški jaški iř rovi, utrdbe, bunkerji, nestabilni vremenski pogoji v visŚkŚgŚrju, itd.). Izrazita keŘičřa řevarřŚst sŚ řeeksślŚdirařa ubŚjřa sredstva (NUS), ki sŚ še danes raztresena po nekdanjih pokrajinah konfliktov. Topovske granate, minometne mine, letalske bombe, protipehotne mine in druga eksplozivna telesa vsakoletno zahtevajo smrtni davek med civilřiŘ śrebivalstvŚŘ širŚŘ sveta še dŚlga desetletja śŚ kŚřčařih vŚjřah. Leta 2014 je řa śriŘer letalska bŚŘba iz druge svetŚvře vŚjře v NeŘčiji ubila vŚzřika bagra ter śŚškŚdŚvala več ljudi (splet 9), čeśrav je bila Śdvržeřa śred śribližřŚ sedeŘdesetiŘi leti. Pri arheŚlŚških raziskavah ŘŚderřih kŚřfliktŚv se slej ali śrej srečaŘŚ s tŚvrstřiŘi ŚstaliřaŘi, ki średstavljajŚ resřa etičřa vśrašařja Ś ŚdgŚvŚrřŚsti za varřŚst delŚvře ekiśe iř Ś legitiŘřŚsti takšřih tvegařj za dŚsegŚ znanstvenih spoznanj (Moshenska 2008, 166). Ob primernih varnostnih ukrepih in prisotnosti usposobljenega strokovnjaka za rokovanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi se ta tveganja lahko izrazito zmařjšajŚ. Tudi v SlŚveřiji se řa ŚbŘŚčjih, kjer sŚ śŚtekali bŚji v kŚřfliktih 20. stŚletja, še dařes srečujeŘŚ z řeeksślŚdirařiŘi ubŚjřiŘi sredstvi. SaŘŚ řa ŚbŘŚčju severře PriŘŚrske śirŚtehřiki vsakŚ letŚ ŚdstrařijŚ Śd śetřajst dŚ dvajset tŚř različřih eksślozivnih predmetov (sl. 18; splet 10). Ńaradi številřih bitk v śrvi iř drugi svetŚvři vŚjři iř v vŚjři leta 1991 ři śreseřetljivŚ, da řa tŚvrstře Śstařke lahkŚ řaletiŘŚ śri arheŚlŚških tereřskih raziskavah řa celŚtřeŘ ŚbŘŚčju SlŚveřije. Slovenski arheologi tekom pridobivanja izobrazbe uradno niso sezřařjeři s śŚzřavařjeŘ NUS, kar bi sicer śreśrečilŚ řesśaŘetřa dejařja, kŚt je śriŘer »Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt« (OtŚř Žuśařčič). Naśis řa grŚbřici řarŚdřih herojev na Trgu narodnih herojev v Ljubljani. 27 59 śŚbrařega, Śśrařega iř Řed arheŚlŚške řajdbe śŚsśravljeřega řeeksślŚdirařega izstrelka protiletalskega topa kalibra 20 mm, kot se je to zgodilo pred nekaj leti tekom izkopavanj pri VrařskeŘ. PŚdŚbřih śriŘerŚv je verjetřŚ več, řa srečŚ śa se še ři zgŚdila řŚbeřa řesreča. Ńaeřkrat še ři bilŚ řekega sślŚšřega izŚbraževařja študeřtŚv arheŚlŚgije, ki bi jih sezřařilŚ s prepoznavanjem NUS. Izjemo predstavlja kratek pregled streliva in eksplozivnih teles, ki jih je ŘŚgŚče zaslediti řa řekdařjeŘ vŚjaškeŘ śŚligŚřu řa ŚbŘŚčju Krške ravřice (Rihter 200Ě). Pregled je izdelal Jerřej Rihter za študeřte arheŚlŚgije, ki sŚ leta 200Ě Śśravljali terenske preglede na spodnji Savi. PŚleg řeeksślŚdirařih eksślŚzivřih teles v PŚsŚčju średstavlja velikŚ řevarřŚst śliřskŚ strelivŚ, ki sta ga uśŚrabljali Śbe vŚjskujŚči se straři. Pliř řaj bi v času Śd svŚjega řastařka śa dŚ danes izgubil le nekaj odstotkov svŚjih lastřŚsti iř je še vedřŚ sŘrtŚřŚseř, ŚbeřeŘ śa średstavlja ekŚlŚškŚ řevarřŚst. TrakŚvi za ŚśazŚvařje sŘeri vetra sŚ zaradi ŘŚžřŚsti Śdkritja iř izśuščařja struśeřih śliřŚv zatŚrej izredřŚ śriśŚrŚčljivi řa vsakih izkŚśavařjih śrve svetŚvře vŚjře, śrav tako tudi prisotnost usposobljenih strokovnjakov za rokovanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (glej Robertshaw, Kenyon 2008, 56–60). Slika 18: Kontrolirano uničenje NUS na Rombonu oktobra 2013 (splet 11). Sto let stara zapuščina vojne tako še danes lahko aktivno posega v prostor in življenja ljudi. ArheŚlŚgija ŘŚderřih kŚřfliktŚv se sŚŚča s številřiŘi etičřiŘi vśrašařji, řa katera je včasih zelŚ težkŚ, ŚzirŚŘa řeŘŚgŚče śravilřŚ ŚdgŚvŚriti. OdřŚs dŚ sŘrti iř z řjŚ śŚvezařega materialnega in duhovnega sveta se razlikuje od skupnosti do skupnosti. Odvisen je od nacionalnega śrŚstŚra, verŚizśŚvedi, řavad iř družbeřih řačel, sśŚštŚvati śa je śŚtrebřŚ średvseŘ řačela skuśřŚsti, kateriŘ sŚ śriśadali śŚkŚjři śŚsaŘezřiki. Ravřařje s śŚsŘrtřiŘi člŚveškiŘi Śstařki je glavřa iř řajbŚlj śereča etičřa teŘa, ki je śŚgŚstŚ izśŚstavljeřa takŚ v strŚki kot javnosti. Druge teme, ki so bile predstavljene v tem poglavju, niso tako izpostavljene javnemu 60 Řřeřju, zatŚ sŚ lažje Śbvladljive. Etika arheŚlŚškega dela je kompleksna in pomembna tema, ki je bila tu średstavljeřa le śŚvršiřskŚ, saj śŚglŚbljeřa diskusija ři řaŘeř te disertacije. 2.4. ARHEOLOGIJA MODERNIH KONFLIKTOV KOT KOMEMORATIVNA PRAKSA V kontekstu odkrivanja posmrtnih ostankov vojakov in civilistov, ki so umrli zaradi vojn v 20. stoletju, in v kontekstu samih modernih konfliktov pridobiva arheologija nove vloge. Ena od teh je vloga arheologije kot komemorativne prakse. Oblika komemoracij niso le spominski dogodki, tudi arheŚlŚške raziskave sŚ že saŘe po sebi oblika komemoracije, saj z njimi raziskujemo, ŚsvetliŘŚ iř se řa ta řačiř sśŚŘiřjaŘŚ dŚgŚdkŚv iř Śseb iz śreteklŚsti. TŚ sŚ śŚ řavadi zelŚ sśecifičře raziskave, usŘerjeře v tŚčřŚ dŚlŚčeř treřutek v zgŚdŚviři iř tŚčřŚ lŚkacijŚ. Tak śriŘer so denimo raziskave řa śŚlŚžajih, ki sŚ jih NeŘci śŚiŘeřŚvali HeideřkŚśf (Robertshaw, Kenyon 200ě, 20), blizu frařcŚskega kraja Serre Lès Puisieux. Ńa śŚtrebe dŚkuŘeřtarřega filŘa sŚ ařgleški arheŚlŚgi želeli raziskati te śŚlŚžaje, ki jih je v śisŘih ŚśisŚval ařgleški pesnik Wilfred Owen. Tako sta že saŘa ŚdlŚčitev za raziskavŚ kŚt řjeřa izvedba śraksi sśŚŘiřjařja tŚčřŚ dŚlŚčeřih dŚgŚdkŚv iř Śseb řa tŚčřŚ dŚlŚčeři lŚkaciji. Raziskave, ki izhajajŚ iz želje śŚ Śbeležitvi Śbletřic dŚgŚdkŚv zaradi njihove zgodovinske pomeŘbřŚsti, sŚ zatŚ že saŘe śŚ sebi kŚŘeŘŚrativřa śraksa. Prav takŚ je z řačrtřiŘi izkŚśi śadlih vŚjakŚv iř civilistŚv, saj řaŘ arheŚlŚgija ŚŘŚgŚča sśŚŘiřjařje na dogodke in posameznike. Komemorativne prakse so lahko posledica řaključřih Śdkritij padlih vojakov, kot je bilo to v primeru raziskav na lokaciji Heidenkopf, kjer so odkrili posmrtne ostanke treh vŚjakŚv, řa Řestu řjihŚvega Śdkritja śa je bilŚ śŚstavljeřŚ sśŚŘiřskŚ Śbeležje, s kateriŘ je lŚkacija śridŚbila řŚve kŚŘeŘŚrativře śŚŘeře. ObeřeŘ je šlŚ za ideřtifikacijŚ dveh řeŘških vojakov, kar je odprlo vrata nadaljnjim spominskim praksam v okviru ponovnih pokopov in sśŚŘiřskiŘ śraksaŘ v družiřskeŘ krŚgu śŚtŚŘcev śadlih vŚjakŚv. Tako je kraj, kjer so bili odkriti posmrtři Śstařki JakŚba Höřesa, leta 2006 ŚbiskalŚ več kŚt dvajset člařŚv řjegŚve širše družiře (Robertshaw, Kenyon 2008, 180). ArheŚlŚgija svŚjceŘ v takšřih śriŘerih ŚŘŚgŚči sśŚŘiřjařje na padle prednike, na katere je spomin tekom generacij ŘŚrda že zbledel, iř śŚŘaga obuditi zařiŘařje za družiřskŚ zgŚdŚviřŚ. SśŚŘiř řa JakŚba Höřesa ŘŚrda ře bi bil takŚ živ, če řjegŚvi posmrtni ostanki ne bi bili identificirani. Lokacije odkritih padlih vojakov in pobitih civilistov ob odkritju in po prekopu pogosto pridobijo novo funkcijo v povezavi s komemorativno sfero. Postanejo komemorativna mesta śadlih, ki śŚleg śŚkŚśališč średstavljajŚ śŚŘeŘbeř eleŘeřt v sśŚŘiřjařju žrtev vŚjře. Pri teŘ 61 iŘa svŚjŚ vlŚgŚ arheŚlŚgija, ki skuśaj z drugiŘi vedaŘi Śdkriva iř raziskuje takšře lŚkacije. Transformacije pomenov krajev sŚ śŚvezaře średvseŘ z ŘasŚvřiŘi grŚbišči, ki zaradi velikega števila śŚkŚśařih śŚsaŘezřikŚv śŚgŚstŚ zelŚ čustveřŚ vślivajŚ řa javřŚst. PŚdŚbře Śdzive v javřŚsti sśrŚžajŚ Śdkritja śŚsŘrtřih ŚstařkŚv śŚsaŘezřih vŚjakŚv iz śrve svetŚvře vŚjře řa nekdanji zahodni fronti. Pri slovenskih primerih bi lahko izpostavili le refleksije z lokacij izvensodnih pobojev za časa druge svetŚvře vŚjře iř śŚ řjej, kar pa ni tema disertacije. Slovenskih primerov iz prve svetovne vojne, kjer bi mesta odkritja padlih postala mesta komemoracije, tako rekŚč (še) ři. Mesta, kjer sŚ Śdkriti śŚsŘrtři Śstařki, lahkŚ śŚstařejŚ shajališča sŚrŚdřikŚv iř služijŚ kŚŘeŘŚrativřiŘ řaŘeřŚŘ, Śd śrižigařja sveč iř śŚstavljařja śreśrŚstih sśŚŘiřskih Śbeležij śa vse do vzpostavitve mest, kjer vsakoletno potekajo javne spominske slovesnosti. Prostor tako dobi nove pomene, postane prostor spominjanja (fr. lieux de souvenir, ang. site of remembrance; Vanke, Polukhina 2014, 37; nav. v Polukhina, Vanke 2015, 116), morda celo prostor izgradnje spomina oziroma fr. lieux de mémoire (NŚra 19ě9; glej tudi ŠirŚk 2009, 13ę). PrŚstŚri sśŚŘiřjařja średstavljajŚ lokacije, ki nosijo pomen za biografije posameznikov (Assmann 2014, 236; nav. v Polukhina, Vanke 2015, 116), prostori spomina pa so lokacije, ki so bile izbrane za krepitev in izgradnjo kolektivnega sśŚŘiřa zřŚtraj družbe ali družbeřih skuśiř. Te se pojavijo, ko kulturni spomin izpodrine (řadŚŘesti) živi sśŚŘiř Śčividcev/śreživelih (Vařke, PŚlukhiřa 2014, 3Ě; řav. v PŚlukhiřa, Vařke 2015, 116). Med prostore sśŚŘiřa uvrščaŘŚ tudi kŚŘeŘŚrativřa Řesta, ki sŚ řastala zaradi »ŚdsŚtřŚsti« śŚkŚjřikŚv. Takšeř śriŘer sŚ deřiŘŚ sśŚŘeřiki, śŚsvečeři śadliŘ iř śŚgrešařiŘ, kot so npr. Meninska vrata v Iepru, kjer so navedena imena vojakov, ki nimajo znanega groba. Nekateri v takšřih Śbeležjih ře vidijŚ le sśŚŘeřikŚv, teŘveč siŘbŚlře grŚbŚve tistih, ki řiŘajŚ pravega groba (glej npr. Stanovnik 1992; nav. v Velikonja 2008, 50). Lokacije, kjer so bili odkriti padli vojaki ali pobiti civilisti, imajo lahko dolgotrajno spomiřskŚ fuřkcijŚ, śrŚstŚr śa je večiřŚŘa zazřaŘŚvař s sśŚŘiřskiŘ ŚbeležjeŘ (śriŘer HeideřkŚśfa). NasśrŚtřŚ śa lahkŚ sśŚřtařŚ řastařejŚ kratkŚtrajřa sśŚŘiřska Řesta. Takšři primeri v povezavi s prvo svetovno vojno so znani na nekdanji zahodni fronti. Ob izkopavanjih pri kraju Wieltje v Belgiji so odkrili posmrtne ostanke britanskih vojakov. Obiskovalci so kraj Śdkritja kŘalu śŚsejali s številřiŘi uŘetřiŘi ŘakŚviŘi cvetŚvi, zřařiŘi kŚt »remembrance poppies« (sl. 19), ter s sśŚŘiřskiŘi križci, ki se sicer večiřŚŘa uśŚrabljajŚ Śb kŚŘeŘŚracijah 11. 62 novembra28 (Saunders 2010a, 167–168) in ob drugih spominskih dogodkih, ki so povezani s skupnostjo narodov (ang. Commonwealth). Slika 19: Spominski križec (ang. remembrance cross) z makovim cvetom ob imenih padlih vojakov, zapisanih na Meninskih vratih (ang. Menin Gates) v Iepru (foto: U. Košir, 2014). Izkopavanja posmrtnih ostankov ŚŘŚgŚčajo izgradnjo novih spominskih mest, arheologija pa s tem postane komemorativna praksa (glej npr. Renshaw 2011, 84–87). Ekshumacije privedejo do materializacije posmrtnih ostankov in predmetov (Renshaw 2011, 227–228), ki so lahko osnova procesom spominjanja. Ob odkrivanju in dvigu posmrtnih ostankov padlih/pobitih gre za preobrazbo skeletov v posamezne kosti, kar je za sŚrŚdřike śŚkŚjřih lahkŚ travŘatičřa izkušřja (Renshaw 2011, 1ěĚ). Tisti, ki sŚ iŘeli Řrtve v živeŘ sśŚŘiřu, sŚ se jih sśŚŘiřjali v řjihŚvi celŚstři, življeřjski śŚdŚbi, trařsfŚrŘacija v skelete iř śri Śdstranitvi v posamezne kosti pa je za řekatere lahkŚ bridka izkušřja. Ob takšřih dogodkih śrivrejŚ řa dař številři sśŚŘiři řa uŘrle osebe, ki so lahko del kolektivnega spomina. Spominjanje zato ni individualno dejanje, ampak poteka vzporedno s spominjanjem drugih člařŚv skuśřŚsti (Halbwachs 2001, 23–25; 56), ki so dŚživeli śŚdŚbře ali eřake treřutke. SśŚŘiřske śrakse śa řisŚ izvedeře saŘŚ s straři sŚrŚdřikŚv in znancev padlih in śŚbitih, teŘveč tudi s straři arheŚlŚgŚv. PŚ ŚśravljeřeŘ testřeŘ izkŚśu řa nekdanjeŘ italijařskeŘ śŚkŚśališču vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice śŚd ČukljŚ sva s sŚśrŚgŚ Śśazila śŚsušeř šŚśek rŚž, śŚlŚžeř řa delřŚ Śhrařjeř sśŚŘeřik italijanskim vojakom. Z raziskavami na predelu pred spomenikom so bili odkriti posamezni deli posmrtnih ostankov vsaj dveh oseb. Gre za zaśuščiřŚ śŚvŚjřega śrŚcesa śrekŚśavařja truśel, śŚlŚžitev řŚvega šŚśka rŚž svetovna vojna se je uradřŚ kŚřčala 11.11.191ě Śb 11. uri dŚśŚldař (ařg. »eleventh hour of the eleventh day of the eleventh month«), dař śa je v številřih državah řekdařjih ařtařtřih sil śŚzřař kŚt dař śreŘirja – ang. Armistice Day. 28 Prva 63 śa se řaŘa je zdela śriŘerřa gesta, řaŘeřjeřa sśŚštŚvařju iř sśŚŘiřu śŚkŚśařiŘ (iř śrekŚśařiŘ) s tega śŚkŚśališča (sl. 20). Oseba (osebe), ki je na spomenik śŚlŚžila ŚŘeřjeři (Śb najinem Śbisku že śŚsušeř) šŚśek rŚž, se verjetřŚ ři zavedala, da sŚ řa śŚkŚśališču še vedřŚ śrisŚtři śŚsŘrtři Śstařki, kljub teŘu śa je śŚkŚśališče zařjŚ średstavljalŚ śrŚstŚr sśŚŘiřjařja. Podoben primer se je zgodil tudi na Mengorah, kŚ je śŚ ŚśravljeřeŘ arheŚlŚškeŘ testřeŘ izkŚśu na prekopanem avstro-ŚgrskeŘ śŚkŚśališču člařica raziskŚvalře ekiśe řa řekdařji grŚb śŚlŚžila cvetlice. V teŘ se kaže vzśŚstavitev iřtiŘře śŚvezave Řed raziskŚvalci, śŚkŚjřiki iř Řesti spominjanja, ki pri raziskŚvařju grŚbišč iř śŚsŘrtřih ŚstařkŚv iz starejših ŚbdŚbij zaradi časŚvře ŚddaljeřŚsti ři takŚ śrisŚtřa. IřtiŘřa śŚvezava řavadřŚ sega dŚ tŚčke, kaŘŚr še seže živi sśŚŘiř, tŚrej dŚ geřeracij, ki se jih Ři, řaši starši iř stari starši še sśŚŘiřjaŘŚ. Ń generacijami, ki so del starejše śreteklŚsti, se težje śŚistŚvetiŘŚ kŚt z ředavřiŘi średřiki, dŚ katerih čutiŘŚ ŘŚčřejše čustveře śŚvezave, takŚ zaradi lastřih družiřskih zgŚdŚviř kŚt Śsebřih sśŚŘiřŚv iř izkušeřj. Dařašřje geřeracije lahkŚ vzśŚstavijŚ čustvene povezave s predniki, ki so se borili npr. v prvi svetŚvři vŚjři, čeśrav jih řisŚ řikŚli śŚzřali, ŚzirŚŘa se jih zaradi svŚje zgŚdřje ŘladŚsti ře sśŚŘiřjajŚ. SaŘ se čutiŘ śŚvezařega s svŚjiŘ śraśradedŚŘ, ki je bil leta 1914 kot vojak 27. ljubljanskega dŚŘŚbrařskega śehŚtřega śŚlka ujet s straři RusŚv v bližiři LeŘberga,29 čeśrav je uŘrl že leta 194ě iř ga řiseŘ řikŚli śŚzřal (glej KŚšir 2014). Ohrařjeřa śisŘa, średŘeti iř dŚkuŘeřti, ki jih je leta 1920 śriřesel iz sibirskega ujetřištva, ter pripovedovanja njegovega sina, ŘŚjega śrastrica, sŚ z řjiŘ vzśŚstavila vez, śŚsledičřŚ śa je lažje Śbčutiti śŚvezavŚ dŚ celŚtře geřeracije, ki je dŚživela śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ. Pri Śbravřavi śrve svetŚvře vŚjře skŚraj ře ŘŚreŘŚ ŘiŘŚ čustveřih śŚvezav, saj raziskujeŘŚ življeřje iř sŘrt řaših ředavřih średřikŚv. Slika 20: Polaganje šopka rož na delno ohranjen nagrobni spomenik – spominska praksa, izvedena zaradi odkritja posmrtnih ostankov na območju prekopanega italijanskega pokopališča vzhodno od planine Goričice (foto: U. Košir, 2015). 29 64 Danes Lvov v Ukrajini. SśŚŘiřska Řesta śa řisŚ vezařa le řa lŚkacije, kjer sŚ śŚkŚśaři ljudje, teŘveč tudi řa saŘe pokrajine konfliktov, ki so obenem pokrajine spomina. Zanimiv primer je pritrjevanje spominskih ŘakŚvih cvetŚv iř križcev řa Śstařek z grařataŘi uřičeřega iř s krŚglami prestreljenega drevesa řa řekdařji zahŚdři frŚřti v bližiři Ieśra, ki řa řek řačiř siŘbŚlizira uřičeřje śŚkrajiře iř življeřj, ki ga je śŚvzrŚčila śrva svetŚvřa vŚjřa (sl. 21). KŚt trdi Sauřders, je arheŚlŚgija ŚśazřŚ razširila tako imenovane pokrajine sśŚŘiřa iř śŚvezala javřŚst s širšŚ idejŚ kŚŘeŘŚracij, ki sŚ bile śrej usŘerjeře skŚraj izključřŚ řa uradřa vŚjřa grŚbišča iř sśŚŘeřike śŚgrešařiŘ (Saunders 2010a, 1ęě). V takšřih treřutkih gre za zelŚ iřtiŘeř ŚdřŚs Řed javřŚstjŚ iř arheŚlŚgijŚ: »/…/ archaeology was actively contributing to a more nuanced and personal understanding of the First World War by temporarily creating places (the archaeological excavation itself) where the public could stand on a battlefield and observe the retrieval of a long-dead soldier. Arguably more than any other kind of archaeology, the excavation of Great War sites was producing an intimate relationship with general public«30 (Saunders 2010a, 168). Arheologija danes igra pomembno vlogo v procesu odkrivanja, identificiranja in ponovnega śŚkŚśa śŚsŘrtřih ŚstařkŚv, vse skuśaj śa śŚvezuje ŘŚčřa kŚŘeŘŚrativřa vez. ŃaključiŘŚ lahkŚ s trditvijo, da arheologija modernih konfliktov vsekakor nastopa kot komemorativna praksa, s svŚjiŘi raziskavaŘi je aktivřŚ udeležeřa śri ŚblikŚvařju novih in preoblikovanju starih krajev spominjanja in spomina, prav tako pa prispeva k izgradnji novih kolektivnih identitet ter spominov. Slika 21: V vojni uničeno drevo kot točka spomina, ki na nek način simbolizira uničenje vsega živega v vojni. Drevo je fotografirano v bližini belgijskega Iepra na hribu 62 (ang. Hill 62; foto: N. J. Saunders; Saunders 2010a, 96). »/…/ arheologija (sama arheološka izkopavanja) je (so) začasno ustvarila mesta, kjer je javnost lahko stala na bojišču in opazovala odkritje že dolgo mrtvega vojaka, s tem pa je aktivno prispevala k bolj pestremu in osebnemu razumevanju prve svetovne vojne. Izkopavanje lokacij prve svetovne vojne je ustvarilo intimen odnos s širšo javnostjo, bržkone bolj kot katera druga vrsta arheologije.« 30 65 66 . SOŠKA FRONTA 67 68 SŚška frŚřta je potekala od Rombona do morja, kjer je na avstro-ogrski strani ozemlje med ŘŚrjeŘ iř KrřŚŘ brařila Ę. ali »sŚška« arŘada śŚd vŚdstvŚŘ SvetŚzarja BŚrŚevića vŚř BŚjře. Del med Rombonom in Krnom je spadal pod poveljstvo generala Franza Rohra, ki je bil sicer zadŚlžeř za ŚbraŘbŚ KŚrŚške iř Julijskih Alś řa ŚŘeřjeřeŘ Śdseku (KlavŚra 2000, Ě2). FrŚřta je śŚtekala Śd visŚkŚgŚrja Julijskih Alś, śŚ dŚliři reke SŚče ter śrekŚ kraških Bařjšic iř gŚriške ravřice vse śrekŚ Krasa dŚ Tržaškega zaliva (sl. 22). Geografsko raznolika pokrajina je narekovala različře řačiře gradřje śŚlŚžajev iř strateške śŚteze řa Śbeh strařeh, ŚbeřeŘ śa je avstrŚ-ogrski vojski zagotavljala dobre pogoje obrambe iř śreśrečevala ŘŚžřŚst hitrega italijařskega śrŚdŚra v notranjost monarhije. V nadaljevařju je śŚdař krajši zgŚdŚviřski Śris bŚjev řa sŚški frŚřti, ki Řu sledi Śśis geŚgrafskih iř vŚjaških sśecifik bŚjišč, ki sŚ śŚŘeŘbře za razuŘevařje Śbravřavaře teŘatike. Slika 22: Potek frontne linije med majem 1915 in začetkom avgusta 1916 (avtor: U. Košir). 69 3.1. KRATEK ORIS ZGODOVINE SOŠKE FRONTE SŚška frŚřta je že bila deležřa teŘeljite zgŚdŚviřske Śbravřave. Te teŘatike se dŚtikajŚ številřa dela, ki se śŚsvečajŚ celŚtři fronti ali le njenim posameznim delom (npr. Mesesnel 1968 (ponatis 1987); Gradnik 1977; Vuga 1990: Klavora 1991 (ponatis 1993, 2000); 1994 (ponatis 2004); SiŘić 199ę (śŚřatis 199ě); KlavŚra 199Ě (śŚřatis 2011); BudkŚvič 1999; Galić, Marušič 200Ę; SiŘić 200Ę; SvŚljšak et al. 200Ę; Galić, Pirih 200Ě; KlavŚra 200Ě; 2014; itd.). MŚj řaŘeř ři, da bi śŚdrŚbřŚ iř śŚglŚbljeřŚ średstavil zgŚdŚviřskŚ dŚgajařje řa celŚtři frŚřtři črti, kljub teŘu śa je śŚtrebeř krajši śregled dŚgŚdkŚv, řa śŚdlagi katerih si lažje ustvariŘŚ średstavŚ Ś sŚškeŘ bŚjišču in obravnavani problematiki arheologije prve svetovne vojne. Mesec dni po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo žeřŚ SŚfijŚ (sl. 23), ki ga je 28. junija 1914 v Sarajevu izvedel Gavrilo Princip, je Avstro-Ogrska Srbiji řaśŚvedala vŚjřŚ, kar je cesar Frařc JŚžef I. svŚjiŘ řarŚdŚŘ sśŚrŚčil v razglasu z začetřiŘi besedaŘi: »Mojim narodom! Moja najiskrenejša želja je bila ta, posvetiti leta, usojena Mi še po milosti božji, delom miru in obvarovati Moje narode težkih žrtev in bremen vojske. A božja volja je odločila drugače!« (razglas Frařca JŚžefa I. z dře 2ě.Ě.1914; řav. v BudkŚvič 1999, 14). V řasledřjih dřeh sŚ sledile številře vojne napovedi med zaveznicami Avstro-Ogrske in zaveznicaŘi Srbije, države śa sŚ se v vŚjřŚ vključevale vse dŚ kŚřca vŚjře leta 191ě. DŚgŚdki v Sarajevu sŚ bili le śŚvŚd za vŚjaški sśŚśad, vzrŚki zařj sŚ se skrivali v iŘśerialističřih težřjah śŚ śrevladi. IzjeŘa ři bila řiti AvstrŚ-Ogrska, saj sŚ: »imperialistični in militaristični krogi v Avstro-Ogrski že dolgo čakali le še na primeren povod, da bi obračunali s Srbijo, ki jim je stala na poti pri širjenju na Balkan« (SiŘić 199ě, ě). Slika 23: Vojvodinja Sophie Chotek von Chotkowa (1868–1914) in avstroogrski prestolonaslednik Franz Ferdinand von Österreich-Este (1863– 1914), upodobljena na spominski razglednici ob njuni smrti (hrani: U. Košir). Italija, nekdanja zaveznica Avstro-Ogrske, je 2. avgusta 1914 objavila nevtralnost in se za řŚva zavezřištva začela śŚgajati z ařtařtřiŘi silaŘi, ki sŚ jih sestavljale Rusija, Ařglija ter Frařcija 70 (Gradřik 19ĚĚ, 1Ę; SiŘić 199ě, 10; KlavŚra 2000, 19). S slednjimi je 26. aprila 1915 v tajnosti podpisala Londonski sporazum, po katerem je morala vstopiti v vojno (Klavora 2000, 22). V zameno bi po zmagi dobila Trident, južřŚ TirŚlskŚ dŚ śrelaza Breřřer, IstrŚ, Trst, GŚriškŚ, GradiščařskŚ, DalŘacijŚ iř śŚŘeŘbřejše jadranske otoke ter nekatera ozemlja Albanije (luko VlŚrë, ŚtŚk Sazař), śa tudi del řeŘških kŚlŚřij ter svŚj delež śri ŘŚrebitři razdelitvi Turčije (SiŘić 1998, 11; Klavora 2000, 22). Avstro-Ogrska je Italiji v zaŘeřŚ za zavezřištvŚ v vŚjři śŚřudila del Trideřtiřske śŚkrajiře, v PriŘŚrju śa śreŘik Řeje řa rekŚ SŚčŚ, kar bi izvedli śŚ kŚřčaři vŚjři, a Italija ponudbe ni sprejela (Gradnik 1977, 16). Dne 23. maja 1915 je avstro-Śgrski cesar Frařc JŚžef I. dal Śbjaviti razglas: »Mojim narodom! Kralj italijanski Mi je napovedal vojno. Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma, kakor zgodovina ne pozna enakega« (fŚtŚgrafija dvŚjezičřega letaka; nav. v Šteśec 2010, 49). S teŘ dřeŘ je řastalŚ řŚvŚ bŚjišče iř »na 600 kilometrih meje med državama od polnoči 23. maja ubijanje vojakov v uniformi nasprotne strani ni bilo več zločin, ampak domoljubna dolžnost« (SiŘić 199ě, 11). Avstro-Śgrska vŚjska je bila v PŚsŚčju śrisŚtřa že v ŘirřeŘ ŚbdŚbju śred śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ, saj sŚ se v različřih krajih řahajale vŚjašřice. V TŚlŘiřu sŚ řa śriŘer zgradili vŚjašřicŚ leta 190Ě (KlavŚra 2004, 1Ę), řekateri řjeři Śbjekti śa stŚjijŚ še dařes. PredvŚjře vŚjašřice sŚ bile śrav tako v Kobaridu, Breginju, Kanalu in v GŚrici. Utrjevařje śŚsaŘezřih strateških tŚčk se je začelŚ řekaj desetletij śred začetkŚŘ sŚvražřŚsti Řed ItalijŚ iř AvstrŚ-Ogrsko. Leta 1882 so zgradili utrdbŚ v Klužah (Strassensperre Flitscher Klause), Řed letŚŘa 1ě9ě iř 1900 śa še HerŘařřŚvŚ utrdbŚ (Fort Hermann), ostale nove utrdbe ob takratni meji z Italijo pa se danes nahajajo izven slovenskega ozemlja (Simić 200Ę, 10ę). Utrjevařje řa śŚsaŘezřih tŚčkah je śŚtekalŚ řa řekaterih strateških tŚčkah v řŚtrařjŚsti, řa ŚbŘejřeŘ śrŚstŚru je bila śŚtrebřa večja śrevidřŚst. Izrazitejše utrjevařje ob meji je śŚtekalŚ šele śŚ 2Ě. aśrilu 191Ę, śŚlŚžaje śa sŚ řajśrej gradili śriśadřiki črřŚvŚjřiških enot31 ob pomŚči dŚŘačiřŚv (KlavŚra 2004, 2ę–31, 71). Avstro-Śgrska vŚjska je iŘela skŚraj letŚ svežih izkušeřj iz bŚjev řa vzhŚdřeŘ iř balkařskeŘ bŚjišču, za ItalijŚ śa je řŚvŚ řastala frŚřta średstavljala začetek sŚdelŚvařja v vŚjři. Nekatere italijařske eřŚte sŚ sicer iŘele řekaj izkušeřj iz libijske vŚjře (SiŘić 199ě, 3Ę). MŚrda lahkŚ śrav v tej sślŚšři řeizkušeřŚsti vidiŘŚ razlŚg za śŚčasřŚ iř śŚřekŚd řeŚdlŚčřŚ italijansko napredovanje, ki ga omenjata Vladimir Gradnik (1977, 31) in Marko SiŘić (199ě, 32–35). ŃgŚdŚviřŚśisec Vasja KlavŚra śŚudarja, da Italija Śb vŚjři řaśŚvedi še ři bila śŚśŚlřŚŘa śriśravljeřa řa vŚjřŚ, saj sŚ s sślŚšřŚ ŘŚbilizacijŚ čakali dŚ zadřjega trenutka (Klavora 2000, 23), VŚjaki starejših letřikŚv, bŚlřiki iř rekŚřvalesceřti sŚ bili vključeři v t. i. črřŚvŚjřiške eřŚte (řeŘ. Landsturm), ki so praviloma opravljale neborbene naloge, zaradi pomanjkanja borbenih enot pa so ponekod sŚdelŚvale v bŚjih (SiŘić 199ě, 13). 31 71 VladiŘir Gradřik śa śŚdaja ŚceřŚ Ś Ě0% śriśravljeřŚsti (Gradřik 19ĚĚ, 21). TakŚj śŚ začetku sŚvražřŚsti se je avstrŚ-Śgrska vŚjska uŘakřila řa levi breg SŚče, izjeŘŚ sta średstavljali le tŚlŘiřskŚ iř gŚriškŚ ŘŚstišče (SiŘić 199ě, 32). PŚřekŚd sŚ srditi bŚji śŚtekali že śred śrvŚ sŚškŚ bitkŚ, śŚsebřŚ śa velja izśŚstaviti juřijske bŚje za kŚtŚ 3ě3 (Prižřica), kjer sŚ avstrŚ-ogrski vojaki śrvič řa sŚški frŚřti dŚživeli bŚbřeči Śgeřj32 (SiŘić 199ě, 3Ę–3ę). V ŃgŚrřjeŘ PŚsŚčju sŚ Italijani prvi dan zasedli bregove nad reko Idrijo ter greben Matajur-Kolovrat. V svoje roke so pridobili tudi KŚbariški stŚl (SiŘić 199ě, 3Ě), saŘ KŚbarid śa je bil Řeřda zasedeř 24. Řaja (KlavŚra 2000, 9ę), čeśrav KlavŚra pozneje navaja datum 25. maj (Klavora 2004, 50, 53). Italijani so napredovali še řa ŚbŘŚčju Kařiřskih śŚdŚv (KlavŚra 2000, 9Ę), že kŚřec Řaja sŚ śrvič řaśadli Mrzli vrh, śred teŘ śa sŚ zasedli Pleče (1299 Ř) iř KŚžljak (1ĘěĚ Ř; SiŘić 199ě, 3Ě–38; Klavora 2000, 105). 16. junija 1915 so dosegli śrvi ŚdŘevři dŚsežek v vŚjři – zasedbŚ Krřa (SiŘić 199ě, 39–41; Klavora 2004, 64–73), kar so izrabili v propagandne namene. Po besedah generala Donata Etne naj bi mu geřeral CadŚrřa v śisŘu řaśisal, da bŚ »osvojitev Krna /.../ v zgodovini zapisana kot primer najuspešnejšega vojskovanja v gorah« (KlavŚra 2000, 10ę). O řaśadu řa Krř gŚvŚri śeseŘ Monte Nero, ki opisuje Krn in Batognico (sl. 24) kŚt izdajalca življeřja italijařskih vŚjakŚv,33 kar śriča Ś srditih bŚjih iř izgubah na omenjenih vrhovih. Slika 24: Pogled z vrha Krna na Batognico. Po zavzetju Krna so imeli Italijani dober pregled nad bojno linijo, ki je potekala prek Batognice (foto: U. Košir, 2003). Italijansko poveljstvŚ se je ŚdlŚčilŚ, da bŚdŚ zaradi slabih začetřih usśehŚv začeli z ŚbsežřŚ ŚfeřzivŚ. TakŚ se je 23. juřija 191Ę začela śrva sŚška bitka, ki je trajala dŚ Ě. julija. PŚ večdřevřeŘ tŚśřiškeŘ Śbstreljevařju avstrŚ-Śgrskih śŚlŚžajev iř řekaterih Řařjših poskusnih řaśadih je italijařska śehŚta śrešla v řaśad. Italijařska 2. arŘada je skuśaj s IV. kŚrśusŚŘ řaśadla řasśrŚtřikŚve śŚlŚžaje řa tŚlŘiřskeŘ ŘŚstišču ter vse dŚ Krřa. Med PrižřicŚ iř SvetŚ GŚrŚ śri Nem. Trommelfeuer – izrazitŚ ŘŚčřŚ tŚśřiškŚ Śbstreljevařje, śri katereŘ ři ŘŚgŚče lŚčiti Řed zvŚki posameznih eksplozij, ampak gre za enotno in neprekinjeno bobnenje. 33 It. »Monte Nero, Monte Rosso, traditor della vita mia.« 32 72 Solkanu je napadel II. korpus italijanske vojske, 3. armada pa je delovala med zahodnim robom Doberdoba in goriškiŘ ŘŚstiščeŘ (SiŘić 199ě, 42–4Ę). KŚt ŚŘeřja SiŘić, sŚ bili usśehi śrve sŚške bitke skrŚŘři, kar je avstrŚ-Śgrski vŚjski śŚvrřilŚ saŘŚzavest v zŘŚžřŚst ŚbraŘbe řa SŚči (SiŘić 199ě, 4ę). V drugi sŚški bitki (1Ě. julij dŚ 10. avgust 191Ę) je bilŚ težišče řaśada zŚśet řa južřeŘ delu sŚškega bŚjišča. ŠŘihel iř Kalvarija sta večkrat Řeřjala lastřike, a sŚ śŚ težkih bŚjih avstrŚ-ogrski vŚjaki usśeli Śbdržati śŚlŚžaje (SiŘić 199ě, 4Ě–50). Ker italijanskim vojakom v visokogorju ni uspelo zasesti Batognice (2164 m), so zopet poskusili med 18. in 24. julijem, ko so avstro-ogrske vojake potisnili na vzhodno tretjiřŚ ślatŚja (SiŘić 199ě, Ę1–Ę2). Kljub številřiŘ řaśadŚŘ řa celŚtřeŘ bŚjišču Italijaři řisŚ dŚsegli svŚjih ciljev (SiŘić 199ě, Ę3). BŚji sŚ śŚtekali vsakŚdřevřŚ, śŚřekŚd celŚ večje akcije, ki śa jih ře vključujeŘŚ v Śbsežře Śfeřzive řa večjih śrŚstŚrskih ŚbŘŚčjih. TakŚ sŚ řśr. śŚ řekajdřevřih bŚjih 23. avgusta Italijaři zasedli BŚvec (Klavora 2000, 121–123). BŚji v zgŚrřjeŘ PŚsŚčju sŚ bili izraziti v Řesecu avgustu, kŚ sŚ Italijaři śŚskušali zavzeti JavŚršček, kŚtŚ 1ĚĚę ter RŚŘbŚř, 12. avgusta 191Ę śa sŚ Śbstreljevali śŚlŚžaje Śd RŚŘbŚřa dŚ LeŘeža iř ŠŘŚhŚrja. TŚ je trajalŚ eřŚ řŚč iř dař, čez dva dřeva śa je řaśadla śehŚta (SiŘić 199ě, Ę9; Galić 200Ě, 4ę). 23. avgusta sŚ řśr. zasedli ČukljŚ (sl. 25), ki je predstavljala pomembno izhŚdišče za řadaljřje řaśade řa RŚŘbŚř (SiŘić 199ě, ę2; KlavŚra 2000, 12Ě), ki sŚ se vrstili kŚřec avgusta ter v začetku septembra (glej Klavora 2000, 131–133). Slika 25: Pogled na Čukljo, kopast vrh pod Rombonom, ki je bil večinoma v italijanskih rokah (foto: U. Košir, 2015). PŚ śŚlitičřih śritiskih italijařskih zavezřikŚv se je začela tretja sŚška bitka (1ě. ŚktŚber do Ę. řŚveŘber 191Ę). Glavři cilj Śfeřzive je bila GŚrica, ki je bila še vedřŚ v avstrŚ-ogrskih rokah, siloviti napadi pa so potekali tudi na Krasu (Gradnik 1977, 65–69; SiŘić 199ě, ęĘ–70). Boji so prav takŚ śŚtekali v zgŚrřjeŘ PŚsŚčju, řśr. řa JavŚrščku, Batognici, Mrzlem vrhu in drugih sosednjih 73 vrhŚvih (SiŘić 199ě, Ě0–Ě3; KlavŚra 2000, 1Ę4). Italijaři sŚ śŚskušali zasesti zahŚdři rŚb Bařjšic, večkrat śa sŚ śŚskušali zasesti SabŚtiř iř vas ŃagŚrŚ, ki je śred teŘ kar řekajkrat že Řenjala lastřike (SiŘić 1998, 73–Ě9). PŚ śŚdatkih, ki jih řavaja SiŘić (199ě, Ě9), řaj bi Italijaři v tretji sŚški bitki izgubili ęĚ.99ě ŘŚž (10.Ě33 Řrtvih), avstrŚ-ogrska vojska pa 41.847 (8.228 mrtvih).34 Le śet dři śŚ kŚřcu tretje sŚške bitke sŚ Italijaři začeli z řŚvŚ ŚfeřzivŚ. Četrta sŚška bitka (10. november – 11. deceŘber) je bila zŚśet śŚsledica śŚlitičřega Śzadja, saj je Řaršal grŚf Luigi CadŚrřa želel śŚśraviti vtis śrvih treh bitk še śred deceŘbrskiŘ zasedařjeŘ śarlaŘeřta (SiŘić 1998, 80). Več kŚt śŚlŚvica italijařskih divizij je napadla řa Śdseku Řed PlavaŘi iř GrižŚ (it. Monte dei sei Busi; SiŘić 199ě, ě0). Italijaři sŚ tŚkrat bŚlj ŚdlŚčřŚ śristŚśili k řačrtŚvaři zasedbi GŚrice. Ń 1ě. řŚveŘbrŚŘ se je začelŚ řačrtřŚ Śbstreljevařje Řesta, v katereŘ sŚ bile śred teŘ tarče le śŚsaŘezře stavbe śŚveljstev iř drugi vŚjaški cilji (SiŘić 199ě, ě4). V řaśadih řa gŚriškŚ ŘŚstišče so Italijani zasedli Oslavje (it. Oslavia), hudi bŚji sŚ śrav takŚ śŚtekali řa Kalu, JavŚrščku iř řa ŚbŘŚčju tŚlŘiřskega ŘŚstišča, večje bŚje v gŚrah śa je kmalu prekinila zima (SiŘić 199ě, ěę–87). Na gŚrskeŘ delu bŚjišča sŚ večji bŚji śŚtekali średvseŘ v KrřskeŘ śŚgŚrju, śŚ 1. deceŘbru śa se je zaradi sřežeřja situacija uŘirila, čeśrav sŚ Řařjši sśŚśadi śŚtekali vsakŚdřevřŚ (KlavŚra 2000, 156). Vojaki so takŚ dŚčakali že drugi bŚžič řa bŚjišču, čeśrav sŚ Śb začetku vsi Řislili, da bŚdŚ dŚŘa že dŚ śrvega bŚžiča. Ob vseh vŚjřih grŚzŚtah iř řaśŚrih sŚ ŘarsikŚd vsaj śŚskušali řekŚlikŚ śŚskrbeti za śrazřičřŚ vzdušje. Slika 26: Avstro-ogrski vojaki 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka ob božičnem drevescu, verjetno na območju Rombona leta 1916 (hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, fond fotografij nadporočnika Frana Spillerja Muysa). 34 74 Med izgube sŚ všteti vsi za bŚj řesśŚsŚbři vŚjaki (Řrtvi, rařjeři, ŚbŚleli iř śŚgrešaři). Kljub zimi in visokemu snegu pa je v pogorju Rombona uspelo vŚjakŚŘ iz celŚvškega 4. domobranskega pehotnega polka35 zasesti ČukljŚ (glej KlavŚra 2000, 1ĘĚ–162), ki so jih kasneje zamenjali vojaki iz mostarskega 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka.36 10. maja 1916 so italijařske eřŚte śŚ řaśadih zŚśet ŚsvŚjile vrh Čuklje, ki dŚ kŚřca vŚjře ři več menjal lastnika (SiŘić 199ě, ěě–89; Klavora 2000, 172, 175). PŚ dŚlgeŘ śreŘŚru Śd četrte bitke se je 11. Řarca 191ę začela śeta sŚška bitka, katere cilj sta bila Mrzli vrh ter Śdsek řa kraškeŘ bŚjišču. Bitka sśada Řed Řařjše, saj je trajala le Ę dři, śŚ SiŘićevih śŚdatkih śa je v avstrŚ-Śgrski Ę. arŘadi zahtevala »le« 4ěĘ Řrtvih (SiŘić 199ě, 113). Sestavni del modernega industrializiranega konflikta so bila tudi řŚva ŚrŚžja; eřŚ strašřejših średstavlja uśŚraba struśeřih bŚjřih śliřŚv, ki sŚ bili řa zahŚdři frŚřti śrvič uśŚrabljeři aśrila 191Ę, řa sŚški frŚřti śa řa kraškeŘ bŚjišču 29. juřija 191ę (SiŘić 199ě, 11Ę). Ńa razlikŚ Śd poznejših śliřskih Řiř iř grařat sŚ řa začetku śliř izśuščali iz jekleřk (sl. 27), veter pa je strupeni śliř Śdřesel k sŚvražřikŚviŘ śŚlŚžajeŘ (KlavŚra 2000, 23ę; glej tudi SiŘić 199ě, 11Ę–116). Slika 27: Presek jarka z nameščeno jeklenko za spuščanje plina (Simić 1998, 116; prirejeno in povzeto po Seeßelberg 1926, 413). Italijani so po prestavitvi novega napada zaradi avstro-Śgrske Śfeřzive řa južřeŘ Tirolskem (Strafexpedition) 4. avgusta 191ę śričeli s šestŚ sŚškŚ bitkŚ. Ń velikŚ številčřŚ śreŘŚčjŚ K.k. Landwehrinfanterieregiment Nr. 4 (LIR 4), leta 1917 preimenovan v 1. gorski strelski polk – GebirgsschützeřregiŘeřt Nr. 1 (GSR 1). 36 K.u.k. Bosnisch-herzegowinischen Infanterieregiment Nr. 4 (BHIR 4). 35 75 v ŘŚžeh iř ŚrŚžju sŚ začeli z deŘŚřstrativřiŘi řaśadi řa celŚtřeŘ DŚberdŚbu, śrava cilja řaśada śa sta bila ŠŘihel (it. Monte San Michele) in goriškŚ ŘŚstišče (SiŘić 199ě, 11Ě–118). ę. avgusta sŚ Italijaři v kŚŘaj štiridesetŘiřutřeŘ řaśadu ŚsvŚjili SabŚtiř, ki je predstavljal severři steber ŚbraŘbe gŚriškega ŘŚstišča. Na jugu sŚ śrŚdrli dŚ SŚče iř PŚdgŚre (it. Piedimonte del Calvario), ki pa so jo avstro-Śgrski vŚjaki v śrŚtiřaśadu śridŚbili řazaj (SiŘić 199ě, 11ě–120). Naslednji dan po padcu Sabotina je na DŚberdŚbu śadel ŠŘihel, ki sŚ ga sicer Italijaři řaśadali v vsaki sŚški bitki, sedaj śa je bil kŚřčřŚ v řjihŚvih rŚkah (SiŘić 199ě, 121). Ńaradi avstrŚ-ogrskega śŚŘařjkařja rezerv iř streliva ter številřih izgub je bil ě. avgusta zjutraj ukazař uŘik řa levi breg SŚče, Śd kŚder sŚ želeli zadržati Italijaře řa desřeŘ bregu. Istega dře zvečer je bil sśrejet ukaz Ś umiku avstro-Śgrskih eřŚt řa drugŚ ŚbraŘbřŚ črtŚ Škabrijel – Sv. Katarina – Sv. Mark – Mirenski grad, kar je pomenilo izgubo Gorice. Ob umiku so za sebŚj Řiřirali iř śŚrušili še zadřji ŘŚst čez SŚčŚ – sŚlkařski železřiški ŘŚst (SiŘić 1998, 122–124). Zasedba Gorice je zopet predstavljala bolj kŚt ře śŚlitičři usśeh, ki je Italijaře řekŚlikŚ razbreŘeřil śritiskŚv řjihŚvih zavezřikŚv, v sśŚŘiř pa se je žalŚstřŚ usidrala ŘarsikatereŘu avstrŚ-ogrskemu vojaku ter civilistu. Avstro-ogrski tŚśřičar Albiř Mlakar se je sśŚŘiřjal śadca GŚrice: »In nikdo si ni po tako dolgem času junaške obrambe mogel misliti, da bo Gorica, naša lepa Gorica, na katero ne bom nikdar pozabil, padla. In zdaj je padla, padla. Človek bi jokal in človek, ki je bil par mesecev tam v boju in se mu je razbito, a še vedno mično mesto utisnilo tako globoko v dušo, kakor meni« (Mlakar 199Ę, 9Ę). Izguba gŚriškega ŘŚstišča iř ŠŘihela je iŘela vsesślŚšře śŚsledice tudi řa DŚberdŚbski ślařŚti, Śd kŚder sŚ se avstrŚ-ogrske enote prav tako umaknile na novo obrambno linijo Mirenski grad – kota 212 Nad Logem – Dol (it. Vallone) – Lokvica – Opatje selo – kota 208 – Črři hrib, 12. avgusta śa se je začel še dŚdateř uŘik s Črřega hriba iř Debelega vrha řa črtŚ vzhŚdřŚ Śd DŚberdŚbskega jezera iř s kŚte 20ě řa GŚrjuśŚ kuśŚ (it. Arupacupa), Śd kŚder sŚ se še eřkrat uŘakřili řa kŚtŚ 121 (it. Cima di Pietra rossa; SiŘić 199ě, 124–125). Italijani so avstro-ogrskŚ bŚjřŚ črtŚ řaśadli śri Plavah, ŃagŚri, řa Škabrijelu, PařŚvcu iř drugih lŚkacijah. Naśadi sŚ se vrstili vse dŚ začetka 1Ě. avgusta, kŚ je Řaršal grŚf Luigi CadŚrřa ustavil napade. Po podatkih naj bi avstro-ogrska 5. armada imela 3.719 mrtvih, 19.910 ranjenih in 13.ě29 śŚgrešařih vŚjakŚv, italijařski řaśadalci śa kar ę.310 Řrtvih, 32.Ěě4 rařjeřih iř 12.127 śŚgrešařih (SiŘić 199ě, 12Ę–12Ě). PŚ šesti sŚški bitki je 2Ě. avgusta 191ę RŚŘuřija řaśŚvedala vojno Avstro-Ogrski (sl. 28), a je bila śŚ ŘalŚ več kŚt štirih Řesecih śŚražeřa. Ńaradi rŚŘuřskih śritiskŚv je Italija 2ę. avgusta řaśŚvedala vŚjřŚ NeŘčiji, dŚ katere je bila śrej řevtralřa iř je z řjŚ celŚ trgŚvala (SiŘić 199ě, 12ě). 76 Slika 28: Tabla z napisom »Romunija je vstopila v vojno proti Avstro-Ogrski«. Fotografija je bila posneta na soškem bojišču (hrani: U. Košir). Italijaři sŚ Řed ŘŚrjeŘ iř ViśavŚ 14. seśteŘbra začeli z ŘŚčřiŘ tŚśřiškiŘ obstreljevanjem, ki je naznanjalo začetek řŚve (sedŘe) sŚške bitke. PŚřekŚd sŚ zavzeli řekatere avstro-Śgrske śŚlŚžaje, kŚt řśr. Śb cesti Ośatje selŚ – Kostanjevica, na Gorjupi kupi pa so se brařilci ŘŚrali celŚ uŘakřiti iz śrvih bŚjřih śŚlŚžajev. Drugi dař sŚ Italijaři začeli s tŚśřiškiŘ ŚbstreljevařjeŘ śŚsaŘezřih tŚčk řa ŚbŘŚčju celŚtře frŚřte (SiŘić 199ě, 131–132). Avstro-ogrski vŚjaki sŚ izvedli številře śrŚtiřaśade, s kateriŘi sŚ śridŚbili řazaj večiřŚ izgubljeřega. V řasledřjih dřeh sŚ śŚtekali hudi bŚji średvseŘ řa južřeŘ delu kraškega bŚjišča, 1Ě. seśteŘbra śa sŚ Italijaři zaradi velikih izgub śreřehali z ŚfeřzivŚ. Italijaři sŚ izgubili 1Ě.ĘĚ0 ŘŚž, avstrŚ-ogrska stran pa ŚkŚli 1Ę.000 (SiŘić 199ě, 132–133). Avstro-Śgrska vŚjska je ŘrzličřŚ śŚskušala izbŚljšati kakŚvŚst svŚjih, še vedřŚ zelŚ slabŚ grajeřih śŚlŚžajev, ki jih je vsakŚkratři tŚśřiški Śgeřj sśreŘeřil v kuś kaŘeřja iř ruševiř, vsakŚdřevři řaśadi tŚśřištva iř śehŚte śa sŚ delŚ zelŚ Śteževali. 9. ŚktŚbra 191ę se je začela ŚsŘa sŚška bitka, ki je bila usŘerjeřa řa średel Řed Šempetrom in morjem. Italijaři sŚ 10. ŚktŚbra Řed ŠŚbrŚŘ iř ŠeŘśetrŚŘ śrŚdrli Ě00 ŘetrŚv glŚbŚkŚ, řjihŚv řadaljřji śrŚdŚr śa je bil zaustavljeř. Usśešři sŚ bili tudi řa Krasu Řed OśatjiŘ selŚŘ iř NŚvŚ vasjŚ, kjer so zasedli celoten odsek in zajeli okoli 3.500 ujetnikov. Srditi boji so potekali pri Jamljah, kjer so Italijani uspeli priti do same vasi, avstrijski ogenj v hrbet ter protinapad pa sta jih pregnala na izhŚdiščře śŚlŚžaje (SiŘić 199ě, 133–135). Po avstro-ogrskih protinapadih so Italijani 10. oktobra 77 řa šest kilŚŘetrŚv širŚkeŘ Śdseku śrŚdrli za kilŚŘeter iř śŚl v řŚtrařjŚst, zaustavljeři sŚ bili śri HudeŘ LŚgu. DŚ 12. ŚktŚbra sŚ italijařski řaśadi śŚřehali, vsa ŚsvŚjeřa ŚzeŘlja śa sŚ ślačali z 20.145 izgubami. Na avstro-ogrski strani so bile izgube približřŚ eřake, ŚkŚli 20.000 ŘŚž (SiŘić 1998, 135–137). PŚ ŘedsebŚjřeŘ tŚśřiškeŘ Śbstreljevařju śŚlŚžajev iř Śstale iřfrastrukture ter śŚ ŚbdŚbju slabega vreŘeřa se je 31. ŚktŚbra 191ę začela deveta sŚška bitka. MŚčřeŘu, a kratkeŘu italijařskeŘu tŚśřiškeŘu řaśadu je sledilŚ letalskŚ bŚŘbardirařje Sežaře, DutŚvelj iř gradu MiraŘar śri Trstu, čeŘur je sledil řaśad śehŚte. PŚ řeusśelih řaśadih se je zŚśet začelŚ ŘŚčřŚ Śbstreljevařje, 1. řŚveŘbra śa je še eřkrat řaśadla śehŚta (SiŘić 199ě, 13Ě–138). Na severnem delu Krasa so Italijani prodrli proti Cerju (343 m), do ceste Opatje selo – Kostanjevica, zavzeli pa sŚ PečiřkŚ (292 Ř) ter śrŚdrli dŚ Trstelja. AvstrŚ-ogrski protinapad je oviralo italijansko Śbstreljevařje s śliřskiŘi grařataŘi, śŚ začetřeŘ usśehu śa sŚ Italijani zopet silovito napadli in zavzeli Fajti hrib (433 Ř; SiŘić 199ě, 13ě–139). Avstro-Śgrske eřŚte sŚ se uŘakřile řa řŚvŚ iř še ředŚkŚřčařŚ ŚbraŘbřŚ liřijŚ Veliki vrh – Kostanjevica. 3. novembra so Italijani zasedli Veliki vrh (463 m), a so jih branilci v protinapadu porinili nazaj. Naslednji dan se je italijanski XIII. korpus śŚskušal śrebiti Řed HudiŘ LŚgŚŘ iř JaŘljaŘi (it. Iamiano), glavnina napada pa je bila pri Selah řa Krasu. PŚ srditih, a řeusśešřih bŚjih sŚ Italijaři śreřehali z ŚfeřzivŚ (SiŘić 299ě, 139). 21. novembra 1916 je po 68 letih vladanja in v visoki starosti 87 let umrl cesar Frařc JŚžef I. (KlavŚra 2000, 189). Slika 29: Letak s prisego cesarju Karlu I., namenjen slovenskim vojakom v avstro-ogrski vojski (hrani: Arhiv RS, SI AS 252, soška armada 1). 78 NŚva ziŘa řa bŚjišču je śriřesla kar śŚlletřŚ zatišje śred velikiŘi ŚfeřzivaŘi, kar sta Śbe straři izkŚristili za utrjevařje śŚlŚžajev iř ŚbŚrŚževařje. ObeřeŘ je revŚlucija v Rusiji ŚŘŚgŚčala śreŘik številřih avstrŚ-Śgrskih eřŚt řa sŚškŚ bŚjišče, kar je izbŚljšalŚ śŚlŚžaj brařilcev (SiŘić 199ě, 144). 12. Řaja 191Ě je italijařskŚ tŚśřištvŚ začelŚ bruhati Śgeřj řa kar Ę0 kilŚŘetrŚv širŚkeŘ Śdseku Řed AvčaŘi iř JadrařŚŘ. Obstreljevařje se je vleklŚ dŚ 14. Řaja, kŚ je zjutraj kŚřčřŚ řaśadla śehŚta (SiŘić 199ě, 144–14Ě). Rezervři śraśŚrščak Iva Viličić iz Ě. śŚlka śŚljskih havbic37 je śrvi dař desete sŚške bitke zaśisal: »Zbudil topovski ogenj. Deseta bitka na Soči se je začela. /.../ Okoli devetih sem začel jokati. Ne morem gledati. Solze mi tečejo kot v potoku. Začelo me je silno dušiti. Hotel sem bruhati, a nisem mogel. Naprava za zaščito pred strupenimi plini je vedno z menoj. Grozno. Streljajo z bojnim plinom in vse doline so ga polne. Gost dim se vleče in beli zemljo« (Viličić 2013, 1ę). PŚ začetřih řeusśešřih řaśadih śri Plavah, Kuku iř Sveti GŚri sŚ Italijaři śŚřŚči vseeřŚ zavzeli SvetŚ GŚrŚ. Ńaradi řeśravilřih ukreśŚv italijařskega śŚveljstva iř śŚčasřega śreŘika Śkreśitev sŚ avstrŚ-ogrski vojaki śŚřŚči usśeli řasśrŚtřike śregřati z vrha, ŚbeřeŘ śa sŚ ŚsvŚbŚdili ujete sŚbŚrce (SiŘić 199ě, 14Ě). Italijaři sŚ bili usśešři tudi v řŚči řa 1Ę. Řaj, kŚ sŚ usśeli zavzeti śŚlŚžaje śri ŃagŚŘili iř Zagori. Malo pozneje sŚ ustvarili ŘŚstišče śri BŚdrežu iř LŚgah, ki śa sŚ ga Śbdržali le dŚ 1ě. maja. Na celotnem napadeneŘ Śdseku sŚ se izŘeřjavali śehŚtři řaśadi iř tŚśřiška Śbstreljevařja z Śbeh straři. Italijaři sŚ začasřŚ zavzeli Kuk (ę12 Ř), ki sŚ ga 1Ě. Řaja śŚřŚvřŚ ŚsvŚjili iř začeli utrjevati svŚje řŚve śŚlŚžaje. Ńaradi řastalega śŚlŚžaja sŚ se brařilci uŘakřili s Prižřice (kŚta 3ě3), Italijani pa so zopet napadli greben Vodice - Sveta GŚra. Vrh VŚdic je v řasledřjih dřeh večkrat menjal lastnika, a je na koncu ostal v rokah avstro-ogrskih vŚjakŚv (SiŘić 199ě, 14ě–149). O razsežřŚsti bŚjev řa VŚdicah řaŘ gŚvŚrijŚ italijařske izgube, saj sŚ izgubili ŚkŚli 2ę.000 ŘŚž (SiŘić 199ě, 1Ę9). Druga faza desete sŚške bitke se je začela 23. Řaja z italijařskiŘ řaśadŚŘ řa Krasu Řed SvetŚ GŚrŚ iř VŚdicaŘi. Na Krasu je tŚśřiška śriśrava śŚtekala kar deset ur, śŚśŚldař śa je sledil śehŚtři řaśad, v katereŘ sŚ začasřŚ zasedli śŚrušeřŚ KŚstařjevicŚ. Usśešři sŚ bili še řa južřeŘ delu Krasa, kjer so prodrli pri Jamljah in zasedli Kremenjak (236 m), ponekod pa so se morali avstro-ogrski vojaki umakniti na obrambřŚ liřijŚ 1c (SiŘić 199ě, 149–1Ę2). PŚ številřih řaśadih řa južřeŘ delu Krasa se je frŚřtřa črta řekakŚ ustalila řa ŚbraŘbři črti 2a, italijařski śritisk śa se je kŚřčal 2Ě. Řaja. Na italijařskŚ śreseřečeřje se je 4. juřija začel avstrŚ-ogrski protinapad, v katerem so do 5. junija zasedli řekatere stare śŚlŚžaje iř zajeli ŚkŚli 10.000 italijanskih vojakov (SiŘić 199ě, 1Ę3–154). Situacijo med bitko je nazorno opisal tŚśřičar Albiř Mlakar: »Vse razbito in opustošeno. Skoraj vsako kritje je zadeto. /.../ Pred postojanko (višina 145) ležijo še trupla padlih vojakov – naših in sovražnih. Izpostavljeni so pekočemu solncu, dežju, nevihti, burji... Tam ležijo – junaki in ni ga človeka, 37 K.u.k. Feldhaubitzregiment Nr.7 (FHR 7). 79 ki bi nje, ki so dali življenje za domovino, vsaj pokrili z isto zemljo, katero so branili s svojim telesom. Usoda vojakova« (Mlakar 199Ę, 14Ě). Deseta sŚška bitka, ki je trajala dŚ Ę. juřija, je takŚ zahtevala ŚkŚli 36.000 mrtvih, 96.000 ranjenih in 27.000 obolelih italijanskih vojakov, na avstro-ogrski strani pa je sŚška arŘada izgubila kar 4ę% svŚjih ŘŚž (ŚkŚli 7.300 mrtvih, 45.000 ranjenih in 23.400 zajetih vŚjakŚv; SiŘić 199ě, 1ĘĘ). Pred začetkŚŘ eřajste sŚške bitke je italijařska arŘada zbrala řajvečje številŚ vŚjaštva, kar ga je bilŚ kadarkŚli Śb SŚči. V bŚjři śriśravljeřŚsti je bilŚ Ę1 śehŚtřih divizij, dve iř śŚl kŚřjeřiški diviziji, kar je skuśaj štelŚ ĘęĚ bataljŚřŚv (SiŘić 199ě, 1Ęę). Dře 19. avgusta 191Ě sŚ Śb śetih zjutraj Italijaři začeli s tŚśřiškiŘ ŚbstreljevařjeŘ avstrŚ-Śgrskih śŚlŚžajev Řed MrzliŘ vrhŚŘ iř ŘŚrjeŘ, tŚśřiški Śgeřj śa se je śreselil řa zaledje šele śŚ ŚkŚli štiriiřdvajsetih urah. Glavři cilj řaśada sta bila Bařjška ślařŚta ter Kras (SiŘić 199ě, 1Ęę–157). Italijanska pehota je na odseku pri Bařjšicah śrečkala rekŚ SŚčŚ śrek śŚřtŚřskih ŘŚstŚv iř brvi, ki sŚ jih średhŚdřŚ śŚstavili, a so jŚ řa drugeŘ bregu zadrževali brařilci, kljub teŘu śa sŚ usśeli zasesti řekaj řŚvega ŚzeŘlja (SiŘić 1998, 157–1Ę9). Na Krasu sŚ bili Italijaři śŚvečiři zaustavljeři, le zahŚdřŚ Śd KŚrit řa Krasu jiŘ je uspelo prodreti skozi obrambo, avstro-ogrski branilci pa so jih uspeli zaustaviti na zadnji ŚbraŘbři črti vzhŚdřŚ Śd Sel řa Krasu (SiŘić 199ě, 1ę0). V řasledřjih dřeh sŚ Italijaři řa Bařjšicah razširili zasedeřŚ ŚzeŘlje, avstrŚ-Śgrska arŘada śa je śŚskušala krśati lukřje v ŚbraŘbi s svežiŘi ŚkreśitvaŘi, ki sŚ bile ŘalŚštevilře. Italijařska śehŚta je zasedla dele řŚvŚ řastale obrambne linije Log – ŠirŚka Njiva – Veliki vrh (704 m) – Levpa – Belo brdo (715 m) – Vrhovski Kuk (716 m) – MŚrskŚ (SiŘić 199ě, 1ę1), 22. avgusta śa je avstrŚ-ogrska vojska izgubila strateškŚ śŚŘeŘbři Jeleřk (ĚěĚ Ř). TeŘu je sledila še kratkŚtrajřa izguba GŚleka (ě21 Ř; SiŘić 199ě, 1ę2). Ńaradi težkega śŚlŚžaja řa Bařjšicah iř śŚ dŚlgŚtrajřeŘ śŚsvetŚvařju vrhŚvřega poveljstva, je 23. avgusta BŚrŚević ukazal uŘik z Bařjšic řa zahŚdři rŚb Trnovskega gozda, razŘere śa sŚ dŚvŚljevale ŘalŚ Řařj drastičři uŘik řa liřijŚ LŚg – Hoje – Kal – Ščur (ě1Ę Ř) – Murovci – Zgorelec (876 m) – Podlaka – ŃagŚrje (SiŘić 199ě, 1ę3). KŚt śŚsledica uŘika je śadla Sveta GŚra, hudi bŚji śa sŚ śŚtekali řa Škabrijelu, kaŘŚr se je kŘalu śreselilŚ težišče Śfeřzive. Mesec avgust pa ni prinesel le spremembe poteka frontne linije, reorganizacija je zajela tudi 5. »sŚškŚ« arŘadŚ, ki se je razdelila řa 1. iř 2. sŚškŚ arŘadŚ (SiŘić 199ě, 1ę3–1ę4). Na Škabrijelu je tŚśřiškŚ Śbstreljevařje dŚseglŚ izjeŘřŚ kŚřceřtracijŚ, saj je řa hrib streljalŚ več kŚt Ě00 tŚśŚv iř več stŚ ŘiřŚŘetŚv (SiŘić 199ě, 1Ě0). Hrib sŚ śŚleg drugih eřŚt brařili trije bataljŚři ěĚ. celjskega pehotnega polka38 (sl. 30). Nekateri śŚlŚžaji sŚ večkrat Řeřjali lastřike, Řařjši del jih je celŚ Śstal v italijařskih rŚkah. Italijařski śehŚtři řaśad se je zŚśet začel 4. seśteŘbra. Ńasedli sŚ śŚlŚžaje 38 80 K.u.k. Infanterieregiment Nr. 87 (IR 87). ŚkŚli Malega vrha ter řa kŚřcu še saŘ vrh Škabrijela, ki śa sŚ ga v śrŚtiřaśadu zŚśet ŚsvŚjili avstro-ogrski vojaki, ŘedteŘ kŚ je Mali vrh Śstal italijařski (SiŘić 199ě, 1Ě1). Slika 30: Značka celjskega 87. pehotnega polka (Pipan 2014, 354). Takratno avstro-ogrsko uradno vojno zgodovinopisje je zapisalo, da je prav 87. celjski pehotni polk řa Škabrijelu bŚjeval řajtežji bŚj katerekŚli izŘed vseh avstrŚ-Śgrskih eřŚt v řjeři zgŚdŚviři (SiŘić 1998, 177). Na Krasu sŚ brařilci ŚsvŚjili řekatere izgubljeře śŚlŚžaje śrve liřije Řed Seli řa Krasu iř ŘŚrjeŘ, saŘih Sel řa Krasu ter bližřje liřije 1c śa řisŚ uspeli zasesti (SiŘić 199ě, 1Ě1–175). Na Škabrijelu sŚ še vedřŚ śŚtekali bŚji za řadzŚr řad teŘ vrhŚŘ, ki sŚ ga Italijaři śŚiŘeřŚvali Monte della morte ali »gŚra sŘrti« (sl. 31). Italijanske pehotne napade je 8. septembra zopet nadomestilo tŚśřiškŚ obstreljevanje, pri katerem so v treh dneh na hrib izstrelili okoli 45.000 granat. Pehotni řaśadi sŚ se vrstili dŚ 13. seśteŘbra, kŚ sŚ bili Italijaři dŚkŚřčřŚ śreŘagaři, s teŘ śa se je kŚřčala zadřja italijařska Śfeřziva řa SŚči (SiŘić 199ě, 1ĚĘ–178). Kot śiše SiŘić, je bila eřajsta sŚška bitka najbolj krvav spopad na slovenskih tleh, saj je na italijanski strani padlo okoli 40.000 vojakov, ranjenih pa je bilo okoli 108.000. Avstro-ogrska vojska je imela v slabem mesecu spopadov več kŚt 10.000 mrtvih, 45.000 rařjeřih, 20.000 ŚbŚlelih ter 30.000 śŚgrešařih vŚjakŚv (SiŘić 199ě, 1ĚĚ). 81 Slika 31: Nepokopana trupla avstro-ogrskih vojakov na Škabrijelu, 30.10.1917 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB075/21749). IzčrśařŚst avstrŚ-ogrske armade po enajstih italijanskih ofenzivah je bila izjemna, enajsta Śfeřziva śa je bila za ceřŚ več kŚt śŚlŚvice Bařjšic le s težavŚ ustavljeřa. PŚgajařja Ś skuśřeŘ avstro-ogrsko-řeŘškeŘ řaśadu sŚ śŚtekala že avgusta, Italijaře śa sŚ želeli śreseřetiti v ŃgŚrřjeŘ PŚsŚčju, kjer ti řisŚ śričakŚvali řaśada (SiŘić 199ě, 1Ě9–1ě0; KlavŚra 2004, 2ę1). Kljub številřiŘ śŚŘislekŚŘ sŚ se ŚdlŚčili za Waffentreue, kŚt sŚ śŚiŘeřŚvali řačrtŚvano ofenzivo (Klavora 2000, 216–21Ě). Glavři řaśad sŚ řačrtŚvali iz tŚlŘiřske sŘeri, dŚdatři řaśad je śŚtekal še iz bŚvške. Ńa dař řaśada sŚ dŚlŚčili 22. ŚktŚber 191Ě, s śrevŚzŚŘ śŚtrebřega Řateriala śa sŚ začeli 20. seśteŘbra (SiŘić 199ě, 1ě0–1ě1). Ńaradi slabih vreŘeřskih razŘer, zaŘude dŚlŚčeřih eřŚt ter zaradi nizke morale vojakov so napad prestavili na 24. ŚktŚber (SiŘić 199ě, 1ě3). 24. oktobra 1917 je Śb 2. uri zjutraj zagrŘelŚ tisŚče tŚśŚv iř takŚ se je za »Italijane med Rombonom in Seli pri Volčah odprl pekel« (SiŘić 199ě, 192). TŚśřičarji sŚ za začetek Śbstreljevařja uśŚrabljali śliřske grařate z difŚsgeřŚŘ ter drugiŘi bŚjřiŘi śliři (SiŘić 199ě, 1ěę, 194). KlavŚra Śśisuje tŚśŚvske izstrelke, Śzřačeře z zeleřiŘ iř ŘŚdriŘ križeŘ. Ńeleři križ řaj bi Śzřačeval strelivŚ, śŚlřjeřŚ s struśi iz fosgenove skupine, modri pa bojni strup klorarzin (Klavora 2000, 245). Ob 2.0Ę uri sŚ řeŘške eřŚte v bŚški kŚtliři řaeřkrat izstrelile ě94 śliřskih Řiř (sl. 32), od katerih jih je po podatkih 29 razneslo v ceveh, 47 pa so jih zaradi napake izstrelili nekoliko pozneje (SiŘić 199ě, 19Ę). V řasśrŚtju s SiŘićeŘ KlavŚra ře śiše Ś eksślŚziji 29 Řiř v ceveh; řavaja, da 82 jih je śŚ śrvi izstrelitvi v ceveh ŚstalŚ 4Ě, v drugeŘ śŚskusu śa jih je ŚstalŚ še 29 (KlavŚra 2000, 2ę3). PŚ dve iř śŚl urřeŘ tŚśřiškeŘ Śbstreljevařju je dŚ śŚl sedŘih zjutraj zavladala tišiřa, za tem pa se je začelŚ Śbstreljevařje z eksślŚzivřiŘi grařataŘi. Prav takŚ sŚ śri BŚvcu še eřkrat řaŘestili ŘiřŚŘetře cevi ter izstrelili še 2ę9 eksślŚzivřih Řiř (SiŘić 199ě, 19Ę; KlavŚra 2000, 2ęę). PŚrŚčřik Weber si je z vŚjřiŘ kŚlegŚŘ drugi dař śrebŚja Śgledal italijařske śŚlŚžaje v zajedi Naklo, ki je bila cilj plinskega napada, pozneje śa je Śśisal grŚzŚte, ki jih je śŚvzrŚčil śliř: »Mrtvi so bili videti kakor skupine voščenih figur. Le nekateri, ki so skušali ubežati, so ležali na obrazih. Večina jih je slonela ob stenah zaklonišč s puškami med koleni v polni bojni opremi. V neki baraki sva jih našla okrog štirideset; pri izhodu častnike in podčastnike, znotraj telefoniste s slušalkami na ušesih, svinčnikom v roki ter pisalnim blokom pred seboj. Niti eden ni poizkušal uporabiti malo vredne plinske maske« (KlavŚra 2000, 290–291). Slika 32: Plinska minometna mina kalibra 18 cm39 z bovškega polja in izstrelilna cev – minomet (foto: B. Rustja; nav. v Rustja 2010, 68-69). V BŚvški kŚtliři je avstrŚ-ogrska pehota napadla Śb 9.00 uri zjutraj, řa večji ŚdśŚr sŚ řaleteli le śŚd RŚŘbŚřŚŘ, řa saŘeŘ RŚŘbŚřu śa je dŚdatře težave śŚvzrŚčal sřeg. PŚleg tega sŚ Italijaři silŚvitŚ ŚdgŚvarjali s tŚśřiškiŘ ŚrŚžjeŘ iř ŘiřŚŘeti, Śbstreljevařje avstrŚ-ogrskih śŚlŚžajev śa je trajalŚ vse do ene ure zjutraj naslednjega dne (SiŘić 199ě, 19Ę–198; Klavora 2000, 2Ěě). Ńvečer sŚ se Italijaři uŘakřili v sŘeri Plešivca (19ę2 Ř), Vratřega vrha (199ę Ř) iř Prevale (20ęĚ Ř), v kŚtliři śa sŚ se uŘakřili śrŚti Žagi iř śŚskušali Śrgařizirati ŚbraŘbŚ řa drugi obrambni liniji. Isti večer je dŚ śŚveljstva śrišla vest Ś śadcu KŚbarida, zatŚ se je italijařska arŘada Navajanje kalibra je bilo v avstro-ogrski vojski navadno v centimetrih, zato sam uporabljam enake navedbe. 39 83 uŘakřila řa tretjŚ ŚbraŘbřŚ liřijŚ řa grebeřu KŚbariškega StŚla (SiŘić 199ě, 204). KŚt ŚŘeřjata SiŘić iř KlavŚra, je velik delež za usśešeř śrebŚj prispeval mariborski 26. strelski polk40 (SiŘić 1998, 204–205; Klavora 2000, 283–286), ki je prodiral po severnem delu kotline ter s tirolskimi cesarskiŘi strelci zasedel BŚvec (SiŘić 199ě, 19Ę; KlavŚra 2000, 2ěĘ). V sśŚŘiř řa te dŚgŚdke sŚ po preboju izdelali śŚlkŚvřŚ zřačkŚ z řaśisŚŘ Immer wie bei Flitsch (Vedno kot pri Bovcu; sl. 33). PŚlk je dŚ śŚldřeva zajel ŚkŚli 2.000 italijařskih vŚjakŚv, 32 tŚśŚv iř 23 ŘitraljezŚv, dŚ večera śa se je śrebil dŚ Śžiře śred ŽagŚ (KlavŚra 2000, 2ěę). Slika 33: Značka 26. strelskega polka z napisom »Vedno kot pri Bovcu« (hrani: D. E. Pipan). Na odseku med vasjo Dolje in vrhom Krna je napadla avstro-Śgrska Ę0. divizija. PŚsrečilŚ se jiŘ je zasesti BatŚgřicŚ, vrh Krřa śa sŚ Italijaři ŘŚčřŚ brařili. ItalijařskŚ linijo so prebili pri ślařiři SleŘe v sŘeri śrŚti vasi Krř, śrav takŚ tudi řa ślařiři Laśač ter śri Gabrju. NaśredŚvařje so do jutra ustavile italijanske enote na grebenu Krn (2244 m) – KŚžljak (1ĘěĚ Ř) – Pleče (1299 m), v dolini pa so avstro-ogrsko-řeŘške eřŚte še vedřŚ śrŚdirale řaśrej (SiŘić 199ě, 20Ě). KŚbarid, ki se je v svetŚvřŚ zgŚdŚviřŚ bŚlj zaśisal kŚt řeŘški Karfreit ali italijanski Caporetto, je śŚzřař średvseŘ śŚ dvařajsti sŚški bitki ter śŚ śrŚśagařdři Śzřaki »čudež śri KŚbaridu«, ki śa vsekakor »/…/ ni bil čudež, ampak je bil predvsem posledica popolne nesposobnosti italijanskega poveljstva« (SiŘić 199ě, 211). KlavŚra, ki prav tako zavrača ŚzřakŚ »čudež śri KŚbaridu«, śriśisuje usśeh średvseŘ dŚbrŚ řačrtŚvaři avstrŚ-ogrsko-řeŘški vŚjři Śśeraciji, številřiŘ izurjeřiŘ eřŚtaŘ ter śliřskeŘu ŚrŚžju (KlavŚra 2004, 2Ě2). GlavřŚ vlŚgŚ řa teŘ Śdseku je igrala 12. šlezijska divizija, ki je iŘela řalŚgŚ śrŚdreti śrŚti KŚbaridu (SiŘić 199ě, 20Ě). Naśad śehŚte se je začel eřŚ urŚ pred tistim pri Bovcu in Alpski kŚrśus je z řekateriŘi eřŚtaŘi Śdšel śrŚti KŚlŚvratu Śb 9.00 uri zjutraj, Řegla ter italijařska řeśazljivŚst śa sta ŚŘŚgŚčali hiter śrŚdŚr śŚ Śbeh bregŚvih SŚče. Pri GŚlŚbih sta italijařskŚ tŚśřištvŚ iř śehŚta zadala NeŘceŘ velike izgube, veřdar je situacijŚ rešil 40 84 K.k. SchützeřiřfařterieregiŘeřt Nr. 2ę (SchR2ę). dŚdateř bataljŚř, ki je bil śŚslař řa śŚŘŚč śŚ śŚzřejšeŘ zavzetju KŚbarida (SiŘić 199ě, 20Ě). OkŚli četrte ure śŚśŚldař sŚ vŚjaki II. bataljŚřa 23. śŚlka śrikŚrakali v KŚbarid, kjer sŚ zajeli ŚkŚli 2.000 italijařskih vŚjakŚv (SiŘić 199ě, 211; Klavora 2004, 286). Samo zavzetje pa ni pomenilo kŚřca bitke, saj sŚ eřŚte vztrajřŚ řaśredŚvale, 12. šlezijska divizija śa je śrebila vse tri italijařske ŚbraŘbře liřije ter Śb śŚl eřajstih zvečer zasedla RŚbič (SiŘić 199ě, 211; KlavŚra 2004, 302). KŚt izśŚstavlja SiŘić, je bil za usśešeř śrebŚj izredřega śŚŘeřa śrŚdŚr Alśskega kŚrśusa ter 200. divizije na vzpetine nad tolminskim ŘŚstiščeŘ (glej SiŘić 199ě, 212–21ę). DŚ śŚl šestih popoldan so bliskovito prodrli preko Hlevnika ter zasedli vrh Na Gradu (1115 m), eno řajśŚŘeŘbřejših ŚbraŘbřih tŚčk Matajurja (SiŘić 199ě, 213; KlavŚra 2004, 302). NekŚlikŚ južřeje, řa Śdseku ŚkŚli Čigiřja v sŘeri sedla SleŘe, sŚ řaleteli řa ředŚtakřjeře iř ŘŚčřŚ brařjeře italijařske śŚlŚžaje brigade TarŚ, ki je vztrajřŚ ŚřeŘŚgŚčala śrŚdŚr řeŘških eřŚt. Še řekŚlikŚ južřeje sŚ řeŘške eřŚte Śb 11. uri śrŚdrle řa grebeř Řed VrhŚŘ Martiřka (ęě3 Ř) iř VardŚ (ęĚ3 m), malo pozneje śa sŚ zasedle še OčřŚ (90Ę Ř; SiŘić 199ě, 21ę). Na južřeŘ delu tŚlŘiřskega ŘŚstišča je řaśadla skuśiřa Scotti, ki sta jo sestavljali 1. avstro-ogrska divizija ter 5. pruska, iz katere sŚ dŚlŚčeře eřŚte zaradi gřeče v zaledju zaŘujale řa izhŚdiščře śŚlŚžaje, zaradi śŚŘařjkařja kŚřj śa sŚ bili skŚraj brez vseh tŚśŚv iř ŘiřŚŘetŚv (SiŘić 199ě, 21Ě). VŚjaki, ki so v napad krenili ob 8. uri zjutraj, so kmalu zasedli Javor (555 m) in nato VardŚ (ęĚ3 Ř), Śb četrti uri śŚśŚldař śa sŚ že řaśadli Grad (ę9ę Ř). ŃateŘ sŚ se vrstili hudi bŚji za italijařskŚ drugŚ ŚbraŘbřŚ črtŚ, ŘŚčřŚ utrjeři GlŚbŚčak (ě09 Ř) śa je še vedřŚ bil v italijařskih rŚkah (SiŘić 199ě, 21Ě). PŚ kŚřcu śrvega dře je bila trdřŚ v italijařski śŚsesti řjihŚva tretja ŚbraŘbřa liřija řa črti Matajur – Mrzli vrh (1358 m) – Golobi pri Livku – Kuk – Nagnoj – Na gradu – Hum, izjemo so predstavljali deli vzpetine Na gradu oz. kote 1114 m (Klavora 2004, 302). Naslednjega dne, 25. oktobra, se je prodor avstro-Śgrskih iř řeŘških eřŚt řadaljeval, zavzeli śa sŚ številře že zaśuščeře italijařske śŚlŚžaje. PŚleg tega sŚ zavzeli Kal (129Ě Ř), śŚbŚčja pod Skutnikom (1720 Ř), MurřŚ glavŚ (10ě0 Ř), HuŘ (1110 Ř), italijařske śŚlŚžaje řa Čuklji iř v śŚgŚrju RŚŘbŚřa, śrav takŚ śa je śadel slŚviti Krř (SiŘić 199ě, 219; KlavŚra 2000, 32Ę). Isti dař sŚ řeŘški vŚjaki śŚd vŚdstvŚŘ řadśŚrŚčřika Erwiřa RŚŘŘla, zřařega śŚzřejšega nemškega feldŘaršala v drugi svetŚvři vŚjři, zasedli Kuk, Śb 1ě. uri śa sŚ NeŘci že vkŚrakali v vas Livek (SiŘić 199ě, 219–220; Klavora 2004, 302–310). Dopoldan so avstro-Śgrski vŚjaki řa južřeŘ Śdseku śŚ vseh řaśŚrih le zasedli GlŚbŚčak, pozneje śa sŚ śrečkali (danes obmejno) reko Idrijo (it. Judrio). KŚt śŚudarja SiŘić, je 2Ę. ŚktŚbra italijařskŚ vrhŚvřŚ śŚveljstvŚ začelŚ dŚjeŘati Śbseg katastrofe, po iskanju krivcev pa so odstavili nekatere vodilne generale, kot je bil npr. Luigi Capello (SiŘić 199ě, 220). NeŘške eřŚte sŚ 2ę. ŚktŚbra dŚśŚldař zasedle Matajur, ki je średstavljal še zadřjŚ italijařskŚ ŚbraŘbřŚ tŚčřŚ v dŚliři reke SŚče, śri řaśadu śa se je zŚśet izkazal 85 řadśŚrŚčřik Erwiř RŚŘŘel (SiŘić 199ě, 221; KlavŚra 2004, 31ę). Italijaři sŚ še isti večer izgubili še Breški JalŚvec (it. Punta di Montemaggiore, 1ę13 Ř), s teŘ śa sŚ se razbliřile zadřje ŘŚžřŚsti za obrambo. General grof Luigi Cadorna je 27. oktobra ob 2.30 uri zjutraj odredil povelje za umik svŚjih arŘad čez TilŘeřt iř řa ŚbŘŚčje Trevisa. Italijanski alpini so do zadnjega trenutka branili PrevalŚ iř LŚśŚ, ŘalŚ śŚ śŚlřŚči śa je v avstrŚ-Śgrske rŚke śadla GŚrica (SiŘić 199ě, 223). Dře 2ě. ŚktŚbra 191Ě, Śb śŚl eřajsti uri dŚśŚldař, je v dŚliři reke SŚče ter řa Krasu zŚśet zavladal mir, saj so se tedaj čez SŚčŚ uŘakřile še zadřje italijařske eřŚte. UŘik je bil śŚřekŚd strateškŚ Śrgařizirař, v številřih śriŘerih śa se je sśreŚbrřil v řeřadzŚrŚvař beg, śri katereŘ sŚ vŚjaki za sebŚj śuščali ŚgrŚŘře kŚličiře ŚśreŘe ter ŚrŚžja (sl. 34; SiŘić 199ě, 224–226). Po śŚdatkih řaj bi se uŘikalŚ kar ŚkŚli 2 ŘilijŚřa vŚjakŚv, z řjiŘi śa še ŚkŚli 400.000 beguřcev (SiŘić 1998, 224). Avstro-ogrske enote so preganjale Italijane preko Tilmenta (it. Tagliamento). 4. novembra je CadŚrřa ukazal uŘik řa črtŚ Piava – masiv Grappa – ślařŚta Sette CŚŘuři, le štiri dři zatem śa je svŚje ŘestŚ ŘŚral śreśustiti geřeralu ArŘařdu Diazu (SiŘić 199ě, 22Ě). Na śrelŚŘu leta 1917 v leto 1918 se je fronta ustalila na reki Piavi. Od oktobra do novembra 1917 je italijanska stran imela okoli 10.000 mrtvih, 30.000 ranjenih ter 293.000 zajetih vojakov, izgubili pa so 3150 topov, 1Ě32 ŘiřŚŘetŚv, 3000 ŘitraljezŚv, 2000 lahkih ŘitraljezŚv ter kar ŚkŚli 300.000 śušk (SiŘić 199ě, 228). Slika 34: Značilen prizor, kakršne je bilo mogoče videti na območjih umika italijanske vojske oktobra 1917 – odvržena oprema in orožje (hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije). Na Piavi sŚ se vrstili řeusśešři avstrŚ-ogrski napadi, padanje morale pa se je izkazovalo v številřih uśŚrih iř dezerterstvih. Prav řa ŚbletřicŚ začetka dvařajste sŚške bitke se je začela italijařska Śfeřziva s śŚdśŚrŚ treh britařskih, dveh frařcŚskih iř češkŚslŚvaške divizije ter aŘeriškega śŚlka. V času bitke je bila 2ě. ŚktŚbra razglašeřa ČeškŚslŚvaška, dař za teŘ se je odcepila Hrvaška, ŚbeřeŘ śa je bila ustařŚvljeřa Država SlŚveřcev, HrvatŚv iř SrbŚv (sl. 35; SiŘić 199ě, 230). DvŚjřa ŘŚřarhija je svŚj žalŚstři kŚřec dŚživela v řŚči řa 31. ŚktŚber 191ě, kŚ se je Śdceśila Madžarska, vŚjřa monarhije pa se je nadaljevala do 4. novembra, ko je ob 15.00 uri 86 začelŚ veljati śreŘirje. V zadnjih dneh se je zgodil za avstro-ŚgrskŚ strař tragičeř dŚgŚdek, saj se řjeřa vŚjska ři več uśirala, Italijaři śa sŚ řa ta řačiř zajeli kar 430.000 vŚjakŚv, Śd katerih se jih ŚkŚli 30.000 řikdar več ři vrřilŚ dŚŘŚv, saj sŚ śŚŘrli śŚ ujetřiških tabŚriščih (sl. 36; SiŘić 199ě, 230). Na ŚbŘŚčju sŚške frŚřte sŚ v vseh vŚjřih letih śŚkŚśali ŚkŚli 300.000 śadlih vŚjakŚv (SiŘić 199ě, 229), svetŚvřa ŘŚrija śa se je kŚřčala 11. řŚveŘbra 191ě. PrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ, največji ter řajbŚlj krvavi kŚřflikt, kar jih je dŚ takrat dŚživelŚ člŚveštvŚ, leśŚ śŚvzaŘejŚ besede predzadnjega avstro-Śgrskega zuřařjega Řiřistra grŚfa OtŚkarja Czerřiřa: »Kako bi razpadla monarhija, če bi se ji uspelo izogniti vojni, je težko reči. Zanesljivo pa bi bil razpad počasnejši in manj strašen. In gotovo ne bi potegnil v vrtinec celega sveta. Morali smo umreti, le način smrti smo lahko izbirali; izbrali smo najstrašnejšega« (SiŘić 199ě, 230). KŚřec vŚjře śa je iŘel za ŚzeŘlje SlŚveřije greřak śriŚkus, saj sŚ se »Italijani /.../ ugnezdili na naši zemlji. Sanje o »svobodni Jugoslaviji« se umikajo grenkemu razočaranju. Zajela nas je čudna otopelost. Domovina je v hipu zatonila ob spoznanju, da smo prišli »z dežja pod kap« « (Mlakar 1995, 201). Slika 35: Povorka ob razglasitvi Države SHS na Jesenicah (hrani: U. Košir). 87 Slika 36: Eden od nagrobnikov avstro-ogrskih vojakov, umrlih v ujetništvu po končani vojni, ki se nahajajo na avstro-ogrskem pokopališču v Foglianu di Redipuglia (foto: U. Košir, 2013). 3.2. GEOGRAFSKE IN VOJAŠKE SPECIFIKE BOJIŠČ OB SOČI SŚška frŚřta je bila skrajři, a strateškŚ řajbŚlj śŚŘeŘbeř del italijařske frŚřte, ki je śŚtekala řa Řejřih ŚbŘŚčjih Řed ItalijŚ iř AvstrŚ-OgrskŚ. Prvi del bŚjišča je potekal od meje s ŠvicŚ śrek južře TirŚlske, DŚlŚŘitŚv iř Karřijskih Alś, bŚjišče śa se je řahajalŚ v visŚkŚgŚrskeŘ ŚkŚlju, velikŚkrat řad 3000 Řetri řadŘŚrske višiře ter řa številřih ledeřikih. Na ŚbŘŚčju SlŚveřije je frŚřta śrečkala razřŚlike geŚgrafske ŘikrŚregije, ki sŚ řarekŚvale řačiře bŚjevařja ter gradřjŚ śŚlŚžajev iř Śstale iřfrastrukture. PŚzřavařje geŚgrafskih razŘer je ključřega śŚŘeřa, takŚ za ařalize vŚjaških struktur kŚt za razuŘevařje řačiřŚv bŚjevařja iř življeřja vŚjakŚv v različřih okoljih. Bitke v visokogorju so se precej razlikovale od tistih v ravnini, zimsko bojevanje je imelo drugačře sśecifike kŚt tistŚ v śŚletřeŘ času, vŚjaki śa sŚ se sŚŚčali s śŚśŚlřŚŘa drugačřiŘi okoljskimi razmerami, odvisnimi od reliefa in vremenskih pogojev. V nadaljevanju so predstavljene geŚgrafske iř vŚjaške sśecifike bŚjišč Śb reki SŚči. Razdelitvi bŚjišča Śb SŚči seŘ se řa kratkŚ śŚsvetil že v śrisśevku iz leta 2012 (glej KŚšir 2012, 54–55), delno pa s sodelavci v letu 2013 (glej Saunders et al. 2013, 49–50). Na podlagi osnovne razdelitve, ki teŘelji řa geŚgrafskih zřačilřŚstih, lahkŚ lŚčiŘŚ tri zaključeřa ŚbŘŚčja: visŚkŚgŚrskŚ bŚjišče, hribŚvitŚ-gričevřatŚ bŚjišče ter ravřiřskŚ-kraškŚ bŚjišče, čeśrav ŚbstajajŚ tudi druge razdelitve, ki so omenjene v nadaljevanju. Za svojo razdelitev sem tokrat uporabil řekŚlikŚ drugačřa śŚiŘeřŚvařja kŚt v śrisśevku iz leta 2012 (glej KŚšir 2012). PrvŚtřŚ seŘ 88 bŚjišče razdelil řa visŚkŚgŚrskŚ, śrehŚdřŚ ali hribŚvitŚ iř kraškŚ bŚjišče (KŚšir 2012, Ę4), řŚvŚ poimenovanje pa bolj řatařčřŚ Śzřačuje reliefře zřačilřŚsti Śsredřjega iř južřega ŚbŘŚčja bŚjišča. Seveda sŚ dŚlŚčeře razdelitve bŚjišča Śbstajale že Řed vŚjřŚ, služile sŚ strateškiŘ iř taktičřiŘ śŚtrebaŘ za razŘeščařje iř delŚvařje eřŚt iř za lažje sledeřje stařju řa bŚjišču. Odseki sŚ bili razdeljeři řa različře śŚdŚdseke, katerih Řeje sŚ se s časŚŘ sśreŘiřjale (Galić 200Ě, 23). KŚt śriŘer lahkŚ izśŚstaviŘŚ ŚbŘŚčje Řed KrřŚŘ iř AvčaŘi, ki je Řed ŚktŚbrŚŘ iř novembrom 1915 spadalo v I. odsek 5. armade, v decembru 1915 pa pod V. odsek armadne skupine RŚhr (Galić, Marušič 200Ę, 355–356). Slika 37: Razdelitev severnega dela soškega bojišča na odseke (nem. Abschnitt), stanje z dne 18. julija 1915 (izrez karte iz ÖULK41 II, priloga 38). Že Śb začetku vŚjře řa ŚzeŘlju AvstrŚ-Ogrske sŚ državŚ razdelili řa ŚbŘŚčje zaledja (nem. Hinterland) iř ŚbŘŚčje bŚjev ali bŚjřŚ ŚbŘŚčje (řeŘ. Kriegsgebiet). Slednje je bilo razdeljeno Österreich-Ungarns letzter Krieg 1914–1918. Band I–VII. – Duřaj: Verlag der Militärwisseřschaftlichen Mitteilungen, 1930–39. 41 89 řa širše (řeŘ. weitere Kriegsgebiet) iř Śžje vŚjřŚ ŚbŘŚčje (řeŘ. engere Kriegsgebiet), ki je bilŚ še dŚdatřŚ razdeljeřŚ řa ŚbŘŚčje vŚjřih Śśeracij (řeŘ. Operationsbereich) iř etaśřŚ ŚbŘŚčje (řeŘ. Etappenbereich). V Śžje bŚjřŚ ŚbŘŚčje je sśadala celŚtřa dežela Kranjska (sl. 38; BudkŚvič 1999, 24–2Ę), śreŚstalŚ ŚzeŘlje dařašřje SlŚveřije, z izjeŘŚ PrekŘurja, śa je sśadalŚ śŚd širše vŚjřŚ ŚbŘŚčje. Ta razdelitev se ŘŚrda zdi śreseřetljiva, saj si večiřŚŘa kŚt del bŚjřega ŚbŘŚčja średstavljaŘŚ le PŚsŚčje iř Kras, z vidikŚv Śrgařizacije, uśravljařja vŚjaštva iř bŚjevařja śa je bila realřŚst śrecej drugačřa. Slika 38: Meje ožjih in širših bojnih območij (nem. engere /weitere Kriegsgebiet) v Avstro-Ogrski (Budkovič 1999, 245). Osrednji del Avstro-Ogrske je predstavljajo zaledje (debela rdeča črta), preostali del pa sta tvorila ožje in širše bojno območje. JasřŚ je, da sŚ bile vŚjaške razdelitve bŚjišč śŚdrejeře vŚjaški Śrgařizaciji iř fŚrŘalřŚ řisŚ teŘeljile řa tŚśŚgrafskih zřačilřŚstih. PŚteřcialře średřŚsti takšře razdelitve je videl že řekdařji 90 avstro-Śgrski vŚjak, vŚjaški strŚkŚvnjak in pisec Vladimir Gradnik, ki je v svojem delu Krvavo Posočje (19ĚĚ) śrav takŚ średlagal tŚśŚgrafskŚ razdelitev, saj řas »taka geografska oblika zemljišča […] lahko pripelje do sklepa, da se fronta v Posočju v verjetni varianti lahko razdeli na sektorje, ki bi ustrezali oziroma zahtevali tudi enakovredno razporeditev bojnih potencialov na eni in drugi strani« (Gradřik 19ĚĚ, 24). Severři sektŚr je śŚ Gradřiku zaŚbjel visŚkŚgŚrskŚ ŚbŘŚčje Řed krřskiŘ, triglavskiŘ ter kařiřskiŘ śŚgŚrjeŘ ter južřejši řižji iř ŚrŚgrafskŚ Řařj razgibař średel gŚrske verige Řed državřŚ ŘejŚ, MatajurjeŘ iř KŚlŚvratŚŘ. KŚt śravi, je iŘel średel řad dŚliřaŘi skrŚŘřŚ ŘrežŚ cest slabe kvalitete. Naravřa śrehŚdřa ŚbŘŚčja so śŚ dŚliři Treřte, śrŚti Predelu iř Učji, iz kŚbariške kotline śa śŚtekajŚ ugŚdři śrehŚdi śŚ dŚliři Nadiže iř SŚče ter Idrijce. Gradřik Řeři, da je bil ta sektŚr za vŚjře Śśeracije zelŚ težaveř, v ziŘskeŘ času śa zagŚtŚvŚ řeuśŚrabeř (Gradřik 19ĚĚ, 25–26). Sredřji sektŚr średstavlja »nizkoplaninsko in hribovito ozemlje« Řed liřijŚ Idrijca – KaŘbreškŚ iř liřijŚ Korada – Grgarska dŚliřa (Gradřik 19ĚĚ, 2ę). Tudi tukaj je bila cestřa Řreža slabše kvalitete, a kŚt poudarja Gradnik, bolje razvita kot tista v severnem sektorju. Kljub temu je bila prehodnost izven poti še vedřŚ težka, a za śehŚtře vŚjake ŘŚgŚča. Ńa vŚjaške Śśeracije je bil tereř śriŘerřejši iř ugŚdřejši, saj bi lahkŚ ItalijařŚŘ ŚŘŚgŚčal śrŚdŚr řa cerkljařskŚ-idrijskŚ ŚbŘŚčje, avstrŚ-ogrski vŚjski śa v čedadskŚ-videŘskŚ řižavje (Gradřik 19ĚĚ, 2ę). GradřikŚv južři sektŚr řa kŚřcu zaobjema celŚtřŚ ŚbŘŚčje Řed črtŚ KŚrada – Grgarska dolina in morjem. Za vojne operacije večjega Śbsega se skladřŚ dŚśŚlřjujejŚ iř nudijo ugŚdře ŚsřŚve številřa tŚśŚgrafskŚ razřŚlika ŚbŘŚčja, kŚt sŚ Brda, kraškŚ řižavje, furlařska ravnica itd. (Gradnik 1977, 26). Moja lastna razdelitev bŚjišča Śb SŚči se v řekaterih segŘeřtih razlikuje Śd GradřikŚve, ŚdstŚśařja śa sŚ predstavljena znotraj opisa posameznih odsekov, ki so predstavljeni v nadaljevanju. 91 Slika 39: Shematična razdelitev bojišča glede na geografske specifike. Območja si od severa proti jugu sledijo po naslednjem vrstnem redu: visokogorsko bojišče (svetlo modro), hribovito-gričevnato bojišče (rumeno) in ravninskokraško bojišče (zeleno). Z rdečo polno linijo je označen potek frontne linije med prvo in šesto soško bitko, modra prekinjena linija prikazuje stanje na začetku sedme bitke, rdeča prekinjena linija pa prikazuje stanje pred začetkom dvanajste bitke. Severno od Banjške planote se potek fronte ni bistveno spreminjal (avtor: U. Košir; lidar: Agencija RS za okolje). 92 3.2.1. Visokogorsko bojišče KŚt śŚve že saŘŚ iŘe, se je ŚŘeřjeři Śdsek řekdařje frŚřte v večji Řeri řahajal v visŚkŚgŚrju iř Śbsegal ŚbŘŚčje Řed BavhicŚ (1ěĚ3 Ř) řa severu iř VŚdelŚŘ (10Ęě Ř) řa jugu z najvišjiŘ vrhŚŘ řa Krřu (2244 Ř) v KrřskeŘ śŚgŚrju (sl. 40). Glede řa geŚgrafske zřačilřŚsti je visŚkŚgŚrje svet řad 1Ę00 Řetri řadŘŚrske višiře, a lahkŚ tudi řižje vrhŚve, kŚt sta deřiŘŚ Mrzli vrh (1360 m) in Vodel (1058 m), zaradi neposredne povezanosti z visokogorjem obravnavamo v Śkviru ŚŘeřjeřega bŚjišča. Nekateri krajši Śdseki frŚřte sŚ se řa teŘ ŚbŘŚčju řahajali v řižiřskih iř ravřiřskih średelih, kŚt je tŚ řśr. v BŚvški kŚtliři, a jih zaradi strateških vidikŚv řeśŚsredře śŚvezave z visŚkŚgŚrskiŘi śŚlŚžaji śrav takŚ śrištevaŘŚ k visŚkŚgŚrskeŘu Śdseku řekdařje frŚřte. Seveda śa sŚ řekatere sśecifike teh řižiřskih śŚlŚžajev lahkŚ śrecej drugačře Śd śŚlŚžajev v gŚrah iř sŚ bŚlj śŚdŚbře drugiŘ segŘeřtŚŘ frŚřte. Na celŚtřeŘ Śdseku je śŚtekalŚ zřačilřŚ gorsko bŚjevařje, saŘ tereř śa zadŚšča vseŘ kriterijeŘ za takšřŚ klasifikacijŚ. V vŚjaškeŘ śŚgledu je gŚrski svet ŚkŚlje z řadŘŚrskŚ višiřŚ řad ę00 Řetri, z različřŚ strŘŚ řagřjeřiŘi śŚbŚčji, glŚbŚkiŘi dŚliřaŘi različřih Śblik, vrhŚvi iř grebeři, vŘesřiŘi sedli, ślařŚtaŘi, škrbiřaŘi, zřačilře śa sŚ śŚgŚste vreŘeřske sśreŘeŘbe (Kuhar 200ě, 2Ę). ObŘŚčje visŚkŚgŚrskega bŚjišča se skŚraj v celŚti sklada z geŚgrafskŚ ŚśredelitvijŚ ŃgŚrřjega PŚsŚčja (glej Liśušček 2002, ĘĘĚ). V gŚratŚ ŚbŘŚčje je tŚd vrezařa glŚbŚka dŚliřa SŚče iř številře dŚliře řjeřih śritŚkŚv (RŚzŘař 2009, ě), ki jih ŚbkrŚžajŚ strŘa iř težkŚ śrehŚdřa śŚbŚčja. ObŘŚčje řekdařjega visŚkŚgŚrskega bŚjišča zaŚbjeŘa večji del GradřikŚvega severnega sektorja (Gradnik 1977, 25–26), izvzeto je le ŚbŘŚčje južřŚ Śd VŚdela, saj je visŚkŚgŚrje takŚ sśecifičřŚ ŚkŚlje, da si zasluži saŘŚstŚjřŚ ŚbravřavŚ, śŚ drugi straři śa hribi iř śŚkrajiřa južřŚ Śd VŚdela śrecej bŚlje ustrezajŚ zřačilřŚstiŘ hribovito-gričevřatega bŚjišča. 93 Slika 40: Shematičen prikaz območja visokogorskega bojišča. Rdeča linija predstavlja potek fronte (avtor: U. Košir; lidar: Agencija RS za okolje). FrŚřtřa liřija je tu śŚtekala Śd Bavhice (1ěĚ3 Ř) iř Črřelske šśice (2332 Ř) śrek RŚŘbŚřa (220ě Ř), BŚvške kŚtliře z RavelřikŚŘ (Ę19 Ř), čez JavŚršček (1557 m), Kal (1698 m), Lipnik (1870 m), Vršič (1ě9Ě Ř), LŚśatřik (2012 Ř), Krř (2244 Ř), KŚžljak (1ĘěĚ Ř), BatŚgřicŚ (21ę4 Ř), Maselřik (2013 Ř), VisŚč vrh (14ě2 Ř) iř Mrzli vrh (13ę0 Ř), kjer se je śŚd VŚdelŚŘ (10Ęě Ř) sśustila v dŚliřŚ (za řatařčřejši śŚtek glej Galić 200Ě, 19–23). Z avstro-ŚgrskŚ ŚdlŚčitvijŚ za uŘik ŚbraŘbe z državře Řeje za rekŚ SŚčŚ je bila, kŚt trdi Galić (200Ě, 1Ę), stŚrjeřa řeśŚśravljiva řaśaka, saj je ŚbraŘba śŚtekala v řeugŚdřih ŚkŚliščiřah. Ob uŘiku izśŚstavlja izgubŚ cestře śovezave od Čedada śrŚti KŚbaridu, ki je bila za Italijaře ediřa strateškŚ śŚŘeŘbřa śŚt dŚ sredřjega iř severřega PŚsŚčja (Galić 200Ě, 1Ę). V średelu visŚkŚgŚrja je dŚ izraza śrišla vŚjřa dŚktriřa, śŚ kateri je bilŚ za śrŚdŚr śŚ dŚliřah śŚtrebřŚ řajśrej ŚsvŚjiti vse vzśetiře, ki jih ŚbkrŚžajŚ. Iz vŚjaških vidikŚv gŚrski tereř ŚŘŚgŚča dŚbrŚ ŚśazŚvařje v daljavŚ, śŚgŚsti Řrtvi kŚti śa ŚřeŘŚgŚčajŚ śŚglede řa številřih 94 średelih, tudi v řeśŚsredři bližiři ŚśazŚvalřih tŚčk (Kuhar 200ě, 2Ě). KŚt śŚudarja Galić (200Ě, 1Ę), sŚ Italijaři sleśŚ sledili tej dŚktriři iř řisŚ izkŚristili številřih ŘŚžřŚsti za śrŚdŚr śŚ lažje śrehŚdřih ŚbŘŚčjih iř brez śŚśŚlřega řadzŚra ŚkŚliških vrhŚv. PŚleg strateških ŚśazŚvalřih lŚkacij je ključřŚ vlŚgŚ igrala śrehŚdřŚst tereřa, ki je bila ŘŚčřŚ ŚŘejeřa zaradi reliefřih zřačilřŚsti, velikih višiřskih razlik, sestave iř śŚraščeřŚsti tal, śrisŚtřŚsti iř średvseŘ ŚdsŚtřŚsti komunikacij in naselij (Kuhar 2008, 26). Na italijanski strani sta prehod po dolinah v smeri zaledja średstavljali že ŚŘeřjeřa śŚt Śd KŚbarida śrŚti Čedadu ter Řařj ugŚdřa śŚt Śd Žage śŚ dŚliři Učje. Na avstrŚ-Śgrski straři je bila strateškŚ řajbŚlj śŚŘeŘbřa pot skozi sotesko Koritnice v sŘeri Predela iř Trbiža, ki je vŚdila śrŚti BeljaškeŘu śŚlju. Druga kŚŘuřikacija je śŚtekala skŚzi TreřtŚ v sŘeri Krařjske GŚre, Śd kŚder bi Italijaři iŘeli ŘŚžřŚst śrŚdirařja v sŘeri Krařja ali Beljaka. Manj ugoden bi bil prŚdŚr śŚ dŚliři Bavšice, ki se sleśŚ kŚřča, řaśadalci śa bi se zŚśet zřašli śred visŚkŚgŚrskiŘ tereřŚŘ, ki Śbdaja dŚliřŚ. Ostali średel Řed JavŚrščkŚŘ (1ĘĘĚ Ř) iř VŚdelŚŘ (10Ę3 Ř) je średstavljal težak gŚrski tereř, ki je za ediřŚ ugŚdřŚ ciljřŚ ŚbŘŚčje iŘel precej oddaljeni Bohinj.42 Slika 41: Ugodne komunikacije in dolinski prehodi v smeri zaledja (avtor: U. Košir; lidar: Agencija RS za okolje). 42 KŚt śriŘer lahkŚ řavedeŘŚ zračřŚ razdaljŚ Řed vrhŚŘ Krřa iř UkařceŘ, ki zřaša 13 kilŚŘetrŚv. 95 V času začetka bŚjev řa sŚški frŚřti se je śrva svetŚvřa vŚjřa že sśreŘeřila v statičřŚ vojno, v kateri so se vŚjskujŚče straři vkŚśale v jarke iř takŚ čakale ali śa řaśadale řasśrŚtřika, ki je bil skrit v zavetju svŚjih jarkŚv. VŚjaki sŚ śŚgŚstŚ zgradili več ŚbraŘbřih liřij, za śriŘer, da bi sśredřje liřije zavzel řasśrŚtřik. Razśredeřa Řreža strelskih iř śŚvezŚvalnih jarkov ter jarkov za śŚdśŚrŚ je bila zřačilřa średvseŘ za ravřiřske Śdseke bŚjišč, kŚt sŚ řśr. bŚjišča zahŚdře frŚřte ali na Piavi (sl. 42). Reliefře dařŚsti v ŃgŚrřjeŘ PŚsŚčju řisŚ ŚŘŚgŚčale takŚ razvejaře Řreže obrambnih struktur, vseeno pa se je, śŚgŚsteje řa italijařski straři, ŚblikŚvalŚ več ŚbraŘbřih liřij. TežkŚ śrehŚdeř tereř ři ŚŘŚgŚčal hitrih glŚbiřskih śreŘikŚv, zatŚ je bila ŘŚčřŚ utrjeřa śrva bojna linija izjemnega pomena. Veliko truda je bilo potrebnega za izkop jarkov in drugih strelskih śŚlŚžajev, saj je skalřa ŚsřŚva tik śŚd śŚvršjeŘ, velikŚkrat śa celŚ řeśŚsredřŚ tvŚri śŚvršje. PŚlŚžaji sŚ bili zatŚ śŚgŚstŚ zgrajeři iz zlŚžeřega kaŘeřja, kar je bilŚ sicer v řasśrŚtju s śriśŚrŚčili za gradnjo jarkov (Harl 2013, 97). Jarke sŚ sčasŚŘa vkŚpali in vklesali v skalo, prav tako pa so uśŚrabljali kŚŘbiřacijŚ skal z betŚřŚŘ ali železŚbetŚřŚŘ. KŚt drugŚd sŚ bili tudi v visokogorju jarki velikŚkrat utrjeři iř ŚblŚžeři z vrečaŘi śeska, posebno na mestih, kjer še ři bilŚ izkŚśařih glŚbŚkih śŚlŚžajev (Galić 200Ě, 2Ę), řjihŚvŚ uśŚrabŚ śa zaslediŘŚ řa śŚsřetkih iz vseh ŚbdŚbij vŚjře. Ńa utrjevařje sŚ uśŚrabljali kŚviřske Řreže, ślŚčeviřŚ iř les, ki śa ga je v višjih legah primanjkovalo in ga je bilo potrebno zřŚsiti řa śŚlŚžaje. PŚřekŚd řa strŘih śŚbŚčjih sŚ śŚlŚžaje śŚvezŚvale kaŘřite iř leseře stŚśřice, drugŚd celŚ več ŘetrŚv dŚlge lestve (Galić 200Ě, 2Ę), zaradi strŘiř śa śŚlŚžaji včasih řisŚ bili skleřjeři v eřŚ liřijŚ, saj je relief średstavljal zadŚstřŚ oviro. Slika 42: Shematičen prikaz idealne mreže položajev, kot je prikazan v priročniku Feldbefestigung und technischer Unterricht Instruktionsbuch für Reserveoffiziersschulen 43 iz leta 1917. Položaje tvorita vsaj dve bojni liniji, povezani s povezovalnimi jarki in drugimi elementi, kot so mitralješki položaji, zaklonišča, skladišča in latrine (Feldbefestigung 1917, 23). Visokogorski teren v Posočju pogosto ni omogočal takšnega načina gradnje položajev. 43 96 V nadaljevanju Feldbefestigung 1917. Ena od slabosti (in prednosti) visokogorskega tereřa je bila śŚvečařa učiřkŚvitŚst tŚśřiškega Śbstreljevařja, saj je Śb eksślŚzijah śŚleg řevarřih ŚdkruškŚv grařat śŚ zraku letela tudi velika kŚličiřa Śstrega kaŘeřja, ki je średstavljalŚ eřakŚ řevarřŚst kŚt železři drŚbci. NasśrŚtřŚ śa je globok sneg učiřke Śbstreljevařja lahkŚ v veliki Řeri zŘařjšal (Kuhar 200ě, 2ě). PredřŚst skalře śŚkrajiře je bila v teŘ, da sŚ vŚjaki lahkŚ izvrtali številře kaverře, ki sŚ řudile ediřŚ dŚkaj varřŚ zatŚčišče śred eksślŚzijaŘi grařat. Kljub teŘu se je Řarsikatera kaverna, ki je bila izkopana śreblizu śŚvršja, Śb ŘŚčřih Śbstreljevařjih śŚškŚdŚvala iř zasula, Śb teŘ śa je śŚgŚstŚ śŚkŚśalŚ vŚjake v řjej. Če je bilŚ le ŘŚgŚče, sŚ gradili kaverře z dveŘa izhŚdŚŘa, śrav zaradi řevarřŚsti posutja. Ńa dŚstŚś dŚ bŚjišča iř bližřjega zaledja sŚ vŚjaki v težkih razŘerah zgradili řa stŚtiře kilŚŘetrŚv vŚjaških śŚti, ki v veliki Řeri še dařes kljubujejŚ zŚbu časa (sl. 43). Po teh so vojaki na svŚjih hrbtih iř s śŚŘŚčjŚ Řul śreśeljali řa tŚře śŚtrebřega Řateriala za vŚjskŚvařje iř oskrbo. KŚt ŚŘeřja Galić (200Ě, 2Ę), sŚ bile za lŚgistikŚ ključřega śŚŘeřa žičřice, brez katerih dŚlgŚtrajřa visŚkŚgŚrska vŚjřa ře bi bila ŘŚgŚča. Ńaradi ziŘskih razŘer sŚ bila śŚtrebřa stalřa śŚśravila iřfrastrukture, za vzdrževařje eřega bŚrca śa řaj bi bilŚ śŚtrebřih ŚkŚli śet ljudi v zaledju (Galić 2007, 25). Samo na avstro-Śgrski straři je bilŚ v letu 191Ě v śrvi bŚjři liřiji gŚrskega bŚjišča śŚtrebřŚ ŚskrbŚvati ŚkŚli 20.000 vŚjakŚv, řa italijařski śa kar 30.000. Štiri gŚrske brigade Řed Rombonom in TolŘiřŚŘ sŚ dřevřŚ śŚtrebŚvale kar ě00 tŚř Řateriala (SiŘić 199ě, 104), trařsśŚrt śa brez žičřic ře bi usśel (sl. 44). Na sŚški frŚřti je bilŚ dŚ ŚktŚbra 191Ě zgrajeřih kar 210,Ě kŘ žičřic, Śd ŘŚtŚrizirařih śa vse dŚ Řajhřih řa rŚčři śŚgŚř (SiŘić 199ě, 104). Slika 43: Dobro ohranjen odsek italijanske mulatjere na poti na planino Goričica (foto: U. Košir, 2009). 97 Slika 44: Začetni odsek avstro-ogrske žičnice v Kranjski Gori. Prva postaja se je nahajala na predelu pred današnjim hotelom Kompas (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB030/ 08251). Na vŚjskŚvařje v gŚrskeŘ svetu ři iŘel vśliva saŘŚ relief, teŘveč tudi śŚdřebře zřačilřŚsti (glej Kuhar 200ě). Te dŚlŚčajŚ geŚgrafska lega, razgibařŚst reliefa, usŘeritev gŚrskih grebenov ter oddaljenost Śd ŘŚrja. Ńa ŚbravřavařŚ ŚbŘŚčje sta zřačilřa alśskŚ iř subalśskŚ śŚdřebje z velikŚ kŚličiřŚ śadaviř z jeseřskiŘ iř śŚzřŚ śŚŘladařskiŘ viškŚŘ ter řizkiŘi teŘśeraturaŘi. Ńaradi vśliva sredŚzeŘskega śŚdřebja z juga je dřŚ sŚške dŚliře tŚślejše, vertikalni teŘśeraturři gradieřt śa je zelŚ strŘ. V śŚletřeŘ času je zřiževařje teŘśerature z višiřŚ izrazitejše, v ziŘskeŘ śa se ŚbčasřŚ śŚjavlja iřverzija, średvseŘ śri ČezsŚči iř v okolici Tolmina (Belec et al. 1998; nav. v Rozman 2009, 9–10). Visoke gorske pregrade iř bližiřa SredŚzeŘlja śŚvzrŚčajŚ izjeŘřŚ velikŚ kŚličiřŚ śadaviř v ŃgŚrřjeŘ PŚsŚčju, ki je Řed řajvečjiŘi v Alśah iř Evropi. Pogosto na letni ravni presega 3000 mm, pri Bovcu pa je bila npr. od leta 1960 naprej izŘerjeřa řajvečja dřevřa kŚličiřa 3ę3 ŘŘ (Rozman 2009, 10). Pomemben podatek za razuŘevařje ŚkŚliščiř visŚkŚgŚrskega bŚjevařja je śŚvśrečřa lega sřežře Śdeje v visŚkŚgŚrju, ki zřaša dlje kŚt 200 dři řa sezŚřŚ, śŚřekŚd śa se řakŚśiči dŚ ŚseŘ ŘetrŚv sřega (RŚzŘař 2009, 10). Avstro-ogrska vojna dopisřica Alice Schalek, ki je kar tri Řesece śreživela řa sŚškeŘ bŚjišču (med marcem in julijem 1916), je omenjala celo do 12 metrov visoke zimske zamete (Schalek 2005, 229). Vojaki so se morali spopadati s temi vremenskimi pogoji, ki so bili ponekod izjemno težavři. Velika kŚličiřa śadaviř je średvseŘ v bŚvški kŚtliři śŚvzrŚčala težave v jarkih, ki sŚ se sśreŘeřili v blatne kopeli, vendar pa situacija verjetno ni bila tako resna kot npr. na zahodni fronti, kjer so se vŚjaki dŚbesedřŚ utaśljali v blatu iř je že krajša śŚt śŚ jarkih zahtevala śŚ več ur hŚje. V ravřici bŚvške kŚtliře zaslediŘŚ kvartarře sediŘeřte, ki sŚ śŚsledica ledeřiških iř rečřih řařŚsŚv. Ńasiś bŚvške terase sestavljata trdŚ sśrijet kŚřglŚŘerat iř śrŚdři řařŚsi reke SŚče, śŚjavljajŚ śa se vlŚžki jezerske krede (Rozman 2009, 20–22). Iz omenjenega lahko sklepamo, da je podlaga dobro vŚdŚśreśustřa iř ře ŚŘŚgŚča daljšega zastajařja vŚde, razeř taŘ, kjer se śŚjavlja jezerska kreda. 98 Padaviře v Śbliki sřega sŚ śŚvzrŚčale težave średvseŘ v visŚkŚgŚrju, kjer so se vojaki ŘŚrali bŚriti bŚlj śrŚti řaravi kŚt śa řasśrŚtřiku. Nezřaři vŚjak se je sśŚŘiřjal, da je bilŚ »Sneženje […] včasih tako obilno, da v nekaj urah pade meter snega. V takih razmerah je vojskovanja hitro konec. Nastopi čas bojevanja z lopato. Le-ta postane edino orodje, s katerim je mogoče očistiti izhode iz barak in dohode k topovom ter poskrbeti, da vojaki ne preminejo pod težkim snežnim bremenom. Nujno je tudi čiščenje dimnih cevi, saj bi sicer ugasnil ogenj in moštvo bi se zadušilo v dimu. To je boj, ki traja noč in dan. Najnujnejši opravek, če hočemo preživeti. Merili smo snežno odejo, debela je bila od šest do osem metrov. Preobilje snega nas je primoralo, da smo vanj kopali predore, dostikrat dolge več kilometrov. V njih je, skrita očem sovražnika, tja do spomladi potekala večina prometa med bivališči in položaji« (KlavŚra 2004, 1ĘĘ). SchalekŚva je Řed drugiŘ Śśisala visŚkŚgŚrskŚ ŚbŘŚčje Krřskega śŚgŚrja: »Med vožnjo se čedalje bolj odpira razgled preko Bohinjskega jezera, z njegovimi gosto nakopičenimi jutranjimi meglicami, ki izgledajo tako slikovite in so istočasno za Krnsko pogorje tako usodne. Te meglice se vsako jutro dvigujejo ob stenah navzgor do vrha. In delovanje njihove vlažnosti se podvoji, ko se zgoraj srečajo z jadranskimi meglicami, katerim je Krn prvi zid na poti proti severu. Dež, sneg in večna kapa oblakov okrog vrha so posledice tega srečanja. Čisto klimatsko gledano je Krn najbolj brezupno bivališče ob Soči« (Schalek 200Ę, 22Ę–226). Slika 45: Zimske razmere v visokogorju so pogosto ohromile bojevanje. Italijanski vojak na območju Čuklje (hrani: MCRR,44 album A1). 44 MCRR - Museo Centrale del Risorgimento di Roma. 99 Marsikatera leseřa vŚjaška baraka je śŚśustila śŚd težŚ sřega iř śŚd sebŚj śŚkŚśala sśeče vŚjake, śŚziŘi śa sŚ se śrŚžili številři ślazŚvi, ki sŚ zahtevali velikŚ sŘrtřih žrtev řa Śbeh strařeh. TakŚ sta npr. avstro-ogrska 10. armada in XV. korpus do srede marca 1916 med Tolminom in Rombonom zaradi snega izgubila okoli 600 vojakov. V snegu so vojaki izkopali strelske jarke, ki so bili pomaknjeni nekŚlikŚ bližje řasśrŚtřiku kŚt ŚbičajřŚ, řa sřežřŚ śŚvršiřŚ śa sŚ śŚstavili žičře Śvire. Tak śriŘer lahkŚ řśr. zaslediŘŚ řa BatŚgřici, kjer sŚ vŚjaki Śvire »štirikrat zaporedoma […] nakopičili drugo preko druge, štirikrat so zgradili prsobran iz vreč peska, tako da so se končno borili dvanajst metrov nad prvotnimi jarki« (Schalek 200Ę, 242). Ńaradi sřega je bila Śtežeřa Śskrba iz zaledja, Řraz je śŚvzrŚčal Śzebliře, řa straži sŚ vŚjaki lahkŚ celŚ zŘrzřili. VŚjaški śrirŚčřik Alpine Weisungen für den Gebirgskrieg (v nadaljevanju Alpine Weisuřgeř) je za śreśrečevařje Śzebliř Řed drugiŘ śriśŚrŚčal uśŚrabŚ śaśirja, v katerega řaj bi si vŚjaki zavili stŚśala (Alśiře Weisuřgeř, ę), śŚleg ziŘskih Śblačil śa sŚ za gretje v leseřih barakah iř kaverřah uśŚrabljali številře vŚjaške iř civilře śeči – gašśerčke. Ńa Śgrevařje je bila śŚtrebřa velika kŚličiřa drv, ki sŚ jih vŚjaki śŚgŚstŚ ŘŚrali śriřesti řa svŚjih hrbtih, v KrřskŚ śŚgŚrje celŚ iz KŚŘře. NŚšřja lesa śa ři bila vedřŚ řaŘeřjeřa le śreživetju iř gradřji, saj je včasih služila kŚt kazeř, kar v svŚjih zaśisih Śśisuje Matičič. PŚlkŚvři adjutařt řadśŚrŚčřik Paulus je vŚjake, ki jih je zalŚtil śri śŚčitku, s hlŚdŚŘ řa raŘah śŚslal řa vrh LeŘeža ali ŠŘŚhŚrja, kjer sŚ se ŘŚrali javiti poveljniku, hlod pa zopet prinesti nazaj řa ślařiřŚ Duślje (Matičič 200ę, ęě). V ziŘskih razŘerah je bilŚ takšřŚ śŚčetje zelŚ utrujajŚče, kar je slabŚ vślivalŚ řa ŘŚralŚ vŚjakŚv. 100 Slika 46: Poveljniški kader 44. divizije na otvoritvi kinodvorane Rohrbeck Halle na planini Duplje, dne 4. februarja 1916 (hrani: U. Košir). S puščico je označen polkovni adjutant nadporočnik Paulus, ki ga je Matičič opisal tako: »Zadovoljni bi bili v tem planinskem raju, da ni bilo vraga v podobi polkovnega adjutanta z mefistovsko brado, z mefistovskim nasmehom. Ta junak brez srca je prizadejal polku čez mero gora in trpljenja« (Matičič 2006, 67). Ohranjanje primerne telesne toplote je bilo izrednega pomena, mraz pa je vplival tudi na ŚśreŘŚ. PŚjavljali sŚ se zastŚji iř Śkvare řa ŚrŚžju, saj je le-to lahko zmrznilo in ni delovalo v řajbŚlj ključřih treřutkih. ŃiŘske razŘere v visŚkŚgŚrju je Řed ŘřŚgiŘi ařŚřiŘřiŘi vŚjaki dŚživel BeřitŚ MussŚliři, ki se je februarja 191ę řahajal řa śŚlŚžajih śred ČukljŚ. KŚt je zaśisal, so mu ob mirovanju śŚdślati čevljev śriŘrzřili na tla, za gretje śa Řu je služil řeke vrste śuřč. Po streljanju si je lahkŚ rŚke grel řa tŚśli śuškiři cevi (KlavŚra 2000, 166–1ęě). Sřeg ři śŚvzrŚčal le kopice řevšečřŚsti iř řevarřŚsti za vŚjake, ŚřeŘŚgŚčal iř Śteževal je taktičře Řařevre iř mobilnost enot. Strokovnjak za gorsko bojevanje, śŚdśŚlkŚvřik iř iřštruktŚr Miha Kuhar, navaja, da se śehŚta v sřežřih razŘerah s 2Ę dŚ 30 ceřtiŘetri debelŚ sřežřŚ ŚdejŚ śreŘika s hitrŚstjŚ 3 kŘ/h, śri Ě0 ceřtiŘetrih sřega śa se hitrŚst zŘařjša řa ŚkŚli 0,ě dŚ 1 kŘ/h. Pri več kŚt 90 ceřtiŘetrih sřega je gibařje brez sŘuči iř krśelj takŚ rekŚč řeŘŚgŚče (Kuhar 200ě, 30). LahkŚ si średstavljaŘŚ, kakŚ težak je bil śrŚdŚr avstrŚ-Śgrskih eřŚt řa ŚbŘŚčju zasřežeřega RŚŘbŚřa v času śrebŚja ŚktŚbra 191Ě, saj je ta težkŚ śrehŚdeř že v řŚrŘalřih ŚkŚliščiřah. 101 NasśrŚtje ziŘskeŘu Řrazu iř sřegu sŚ bila vrŚča śŚletja, ki sŚ bila Śbčutřa tudi v visŚkŚgŚrju. TaŘ sŚ bila Śbsežřa ŚbŘŚčja brez vŚde, ki jŚ je bilŚ śŚtrebřŚ śriřašati řa bŚjišča, takŚ śeš iř z ŘulaŘi kŚt z žičřicaŘi. Nekatere seřčře lege iř brezřa sŚ śŚleti zadržala zalŚgŚ snega, ki je predstavljal enega od vodnih virov za vojake. Klavora (2000, 183–186) je zapisal śričevařje SlŚveřca, Ivařa Turela iz ŠeŘśetra śri GŚrici, ki Řu je leta 19ěě śriśŚvedŚval: »Najhuje je bilo na Rombonu. /…/ Hrane ni bilo dovolj. Večinoma smo dobivali konserve. Vodo smo dobili tako, da smo topili sneg. Morda dvakrat tedensko smo dobili osminko ruma. Spopadi so bili pogosti. Pred spopadom so nam vedno dali rum. Bošnjaki so pravili: »Ako ima ruma, bit će i šturma, ako nema ruma, nema ni šturma.« Spuščali smo se v brezna, da smo dobili sneg in ga talili; ko sem nekoč tako navezan na vrvi kopal po snegu, sem odkopal najprej čevelj, nato pa zmrznjeni trupli moškega in ženske, ponesrečenih planincev iz Trsta. Trupla so prepeljali v Log pod Mangartom, in pozneje smo izvedeli, da se je ta nesreča zgodila že leta 1911« (KlavŚra 2000, 1ě4). PŚleg vseh řaravřih dejavřikŚv sŚ vŚjake ŚgrŚžale strele, ki so udarjale v gorske vrhove, kjer so ponekod izdelovali strelŚvŚdře iřštalacije, ki sŚ bivališča sśreŘeřile, kŚt śiše Galić, v svŚjevrstře Faradayeve kletke (Galić 200Ě, 2Ę). V śrirŚčřiku za gŚrskŚ bŚjevařje (Alśiře Weisungen, 5) so med drugim zapisana kratka navodila o ravnanju v primeru neviht s strelami, kar kaže na resnost nevarnosti tega naravnega pojava za vojake. Vojskovanje v gorah se je prilagodilo sřežřiŘ razŘeraŘ tudi śri vŚjaški ŚśreŘi, ki jŚ deliŘŚ řa tistŚ za zaščitŚ śred řaravřiŘi eleŘeřti iř tistŚ za zaščitŚ śred řasśrŚtřikŚŘ. V sledřjŚ sŚ takŚ řśr. spadale bele maskirne obleke, v belo blagŚ śa sŚ bile lahkŚ zavite še śuške iř čevlji (sl. 47). Seveda je bila verjetřŚ takšřa ŚśreŘa redka in namenjena le patruljam in napadalnim enotam, ki so se morale neopazno gibati śŚ řikŚgaršřji zeŘlji. PŚd ŚśreŘŚ za zaščitŚ iř lažje śreživetje v gŚrah śa lahkŚ štejeŘŚ dereze iř krślje za hŚjŚ śŚ sřežři iř zŘrzřjeři śŚdlagi. KŚt je Śśisal BeřitŚ MussŚliři, sŚ si vŚjaki, ki řisŚ iŘeli derez iř sŚ iŘeli slabe čevlje, Śvili stŚśala z vrečaŘi, da jiŘ ři več takŚ drselŚ (KlavŚra 2000, 1ęę). V ziŘskih Řesecih je lahkŚ śri vŚjakih, ki sŚ dalj časa ŚśazŚvali ŚkŚlicŚ (řśr. stražarji), řastŚśila sřežřa slepota in prav zato sta Śbe vŚjskujŚči se straři uśŚrabljali več vrst sřežřih Śčal (nem. Schneebrillen) za lažje ŚśazŚvařje (sl. 48). VŚjaki sŚ si takšřa Śčala lahkŚ izdelali saŘi iz śaśirja ali kartŚřa (Alśiře Weisuřgeř, ę). H gŚrski ŚśreŘi sŚ śŚleg tega sśadale številře ślezalře vrvi iř druga ślezalřa ŚśreŘa, saj sŚ bili řekateri śŚlŚžaji řa izjeŘřŚ strŘih, celŚ vertikalřih śŚbŚčjih. 102 Slika 47: Avstro-ogrski vojaki v belih maskirnih oblekah (Galić 2007, 40; hrani: Vojni arhiv Dunaj). Slika 48: Vojaška očala zoper snežno slepoto (splet 12). PŚ řavŚdilih śrirŚčřika Alpine Weisungen für den Gebirgskrieg naj bi vsak avstro-ogrski vojak poleg śriŘerře uřifŚrŘe, Śblačil iř śŚkrivala za gŚrskŚ bŚjevařje śŚtrebŚval še řahrbtřik, sřežřa Śčala, ŘŚčař žeśři řŚž, čutarŚ, šŚtŚrskŚ ślatřŚ, sřežři ślašč, śribŚr za šivařje iř vzdrževařje Śblačil iř ŚśreŘe, Řazila, dereze, krślje iř laviřskŚ vrvicŚ. SŘučarji řaj bi iŘeli še sŘuči, kŚže za sŘuči, sreřače (dereze za sŘuči), śas za řŚšřjŚ sŘuči, śar sŘučarskih śalic iř ŘažŚ za sŘuči. PŚleg te ŚsřŚvře ŚśreŘe iř ŚbŚrŚžitve se je dŚdatřa ŚśreŘa razlikŚvala glede řa številŚ ŘŚž, ki sŚ bili v śatruljah. SeŘ štejeŘŚ razře gŚrilřike, ŚśreŘŚ za řudeřje śrve śŚŘŚči, ŚrŚdje itd. VŚjaki v visŚkŚgŚrju sŚ takŚ śŚtrebŚvali večje kŚličiře ŚśreŘe kŚt tisti řa južřeŘ średelu sŚške frŚřte, potrebovali pa sŚ tudi več hraře. SŘučarska śatrulja štirih vŚjakŚv řaj bi za eř dař řśr. śŚtrebŚvala pol kilograma sladkorja, pol kilograma slanine, pol kilograma sira, štiri konzerve juhe, dve mesni konzervi, štiri śŚrcije kŚřzerv čaja iř kave, 12Ę graŘŚv riža ter śŚl litra alkŚhŚla (Alśiře Weisungen, 38–47). Poleg vse tehnologije, namenjene visokogorskemu bojevanju, je bilo potrebno izuriti vŚjake, da sŚ bili sśŚsŚbři rŚkŚvati s takšřŚ ŚśreŘŚ iř se bŚjevati v teŘ sśecifičřeŘ ŚkŚlju. Na 103 italijařski straři sŚ že leta 1ěĚ2 ustařŚvili śrve eřŚte, ki sŚ bile izšŚlaře za bŚjevařje v gŚrah – t. i. alśiře, řjihŚv śreśŚzřavři zřak je bil zřačileř klŚbuk s śeresŚŘ (SiŘić 199ě, 24). Na avstrŚ-ogrski strani se je po zaslugi poveljnika 8. pehotne divizije (in śŚzřejšega řačelřika avstrŚ-ogrskega śŚveljstva) CŚřrada vŚř HötzeřdŚrfa v letu 1903 začela śreŚbrazba řekaterih dŚŘŚbrařskih śŚlkŚv iř śŚlkŚv deželřih strelcev v eřŚte za gŚrskŚ bŚjevařje. Ob začetku vŚjře sŚ bili takŚ izurjeři iř ŚśreŘljeři trije śŚlki deželřih strelcev ter 4. iř 2Ě. dŚŘŚbrařski śŚlk (SiŘić 199ě, 13), ki pa sta bila v prvi polovici leta 1917 preimenovana v 1. in 2. gorski strelski polk. Avstro-ogrske gorske enote so si za svoj simbol izbrale planiko, ki so jih v kovinski ali pleteni izvedbi nosili na Śvratřikih uřifŚrŘ, śŚgŚstŚ śa še v Śbliki razřih zřačk řa kaśah. PŚleg śehŚtřih eřŚt sŚ bile pozneje ustařŚvljeře baterije gŚrskega tŚśřištva, gŚrske ŚskrbŚvalře kŚlŚře iř druge za bŚjevařje v gorah opremljene eřŚte (SiŘić 199ě, 14). IzŘed śrebivalstva Alś sŚ ŘŚške śŚřekŚd vśŚklicali v śŚsebře visŚkŚgŚrske čete iř čete ślařiřskih vŚdřikŚv, ŚbeřeŘ śa sŚ iŘeli številře tečaje sŘučařja iř ślezařja (Galić 200Ě, 2Ę). Edeř řajbŚlj zřařih vŚdřikŚv iř iřštruktŚrjev je bil sloviti gornik Julius Kugy (sl. 49). Pri bŚjevařju v gŚrah sŚ vŚjaki śŚleg klasičřih tehřik bŚjevařja s sŚdŚbřiŘ ŚrŚžjeŘ uśŚrabljali še druge, řśr. śrŚžeřje uŘetřih ślazŚv iř hlŚdŚv ter kuśŚv kamenja, ki so bili spravljeni za pregradami, ki so jih sśrŚžili s śŚtegŚŘ (Galić 200Ě, 2Ę). VsekakŚr lahkŚ rečeŘŚ, da je bŚjevařje řa visŚkŚgŚrskeŘ bŚjišču zahtevalŚ řajvečje řaśŚre, takŚ za bŚjevařje kŚt za saŘŚ śreživetje v takšřeŘ řeizśrŚsřeŘ ŚkŚlju, kjer je že saŘ ambient predstavljal krutega nasprotnika vsakomur, ki je taŘ želel śreživeti (Mlekuž et al. 2016). Slika 49: Gorski referent 59. gorske brigade – Julius Kugy (1858– 1944). Ob italijanski vojni napovedi se je prostovoljno javil v vojsko in nudil svoje bogato znanje o alpinizmu in visokogorskem svetu (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB028/07873). 104 Slika 50: Težko prehoden visokogorski kras na območju Rombona (foto: U. Košir, 2011). 105 3.2.2. Hribovito-gričevnato bojišče Drugi Śdsek sślŚšře geŚgrafske razdelitve bŚjišča Śb SŚči je zajemal predel med Vodelom ŚzirŚŘa TŚlŘiřŚŘ iř GŚricŚ. SŚvśada s SredřjiŘ PŚsŚčjeŘ, ki ga tvŚrita delřŚ hribŚvit iř gričevřat svet ter višja kraška ślařŚta Bařjšic (Liśušček 2002, ĘĘĚ). Tudi řa teŘ Śdseku sŚ bila Řařjša ŚbŘŚčja ravřiřskega bŚjišča, řajveč řa ŚbŘŚčju t. i. tŚlŘiřskega ŘŚstišča. Odsek se delřŚ śŚkriva z GradřikŚviŘ sredřjiŘ sektŚrjeŘ, ki śa se začře řekŚlikŚ južřeje iř kŚřča řekŚlikŚ severneje od Gorice (Gradnik 1977, 26). Slika 51: Shematičen prikaz območja hribovito-gričevnatega bojišča ob Soči. Rdeča neprekinjena linija predstavlja potek fronte med prvo in šesto bitko, modra prekinjena linija predstavlja spremembo po šesti bitki, rdeča prekinjena linija pa situacijo pred začetkom dvanajste bitke (avtor: U. Košir; lidar: Agencija RS za okolje). 106 FrŚřtřa črta je dŚ sedŘe sŚške bitke śŚtekala Śd vasi DŚlje ŘiŘŚ KŚzlŚvega rŚba čez rekŚ SŚčŚ, ŘiŘŚ VŚlč iř čez MeřgŚre, Cvetje, Śb leveŘ bregu SŚče dŚ Deskel, Prižřice (3ě3 Ř) iř ŃagŚre, od koder je vsaka linija potekala na svoji strani reke do SabŚtiřa, kjer sta se zŚśet združili řa desřeŘ bregu SŚče (GŚriškŚ ŘŚstišče). PŚ italijařskeŘ zavzetju GŚrice, 9. avgusta 191ę, se je frŚřta řa Śdseku SabŚtiřa iř GŚrice śreŘakřila Řed SvetŚ GŚrŚ iř Škabrijel, avgusta 191Ě śa sŚ se bŚji řa odseku med Seli pri VŚlčah, KařalŚŘ, DesklaŘi iř Škabrijelom, śreselili řa BařjškŚ ślařŚtŚ v liřiji GŚrřji LŚg, Kal řad KařalŚŘ, FŚbrški Kal, ŃagŚrje, Škabrijel. Prav tako so vojaki na tem odseku imeli pogosto slabe okoljske razmere, posebno v deževřeŘ času, kŚ je jarke řa ravninskih predelih napolnila voda, povsod pa je bilo prisotno blato. Po zapisih Alice Schalek, sŚ bili takšři śŚgŚji v italijařskih jarkih řa tŚlŘiřskeŘ ŘŚstišču (Schalek 2005, 216). Podobna situacija je bila tudi na avstro-Śgrski straři, saj sŚ številři jarki potekali na drugi straři ŘŚstu čez SŚčŚ, śrav takŚ řa śŚśŚlřŚŘa ravřiřskeŘ średelu (sl. Ę2). »Po jarkih se moramo plaziti zgrbljeni, kajti tukaj v nižini se da kopati le en meter globoko v zemljo. Popolnoma so opaženi in pokriti z lesom. Iz podbojev in vrat iz razstreljene kasarne so narejene stenske obloge. Kljub temu na dnu teh jarkov stoji deset centimetrov vode; kajti reka ima tukaj svojo inundacijsko območje in proti mogočnemu naskoku vode ne pomaga nič, niti tako izjemno opravljeno gradbeno delo« (Schalek 200Ę, 21ě). PŚ řjeřeŘ śričevařju je bila situacija podobna na Oslavju (it. Oslavia), kjer je bilo ponekod do pol metra vode v jarkih ter ogromno lepljivega blata (Schalek 2005, 89). Voda v jarkih ni le ovirala gibanja vojakov, ampak so zaradi tega lahkŚ iŘeli dŚlgŚtrajřŚ ŘŚkre čevlje, kar je śŚvzrŚčalŚ takŚ iŘeřŚvaři »trench foot«. Gre za zdravstveře težave stŚśal, śri katerih se śrsti iř stŚśalŚ lahkŚ ŚbarvajŚ rdečkastŚ ali ŘŚdrŚ, zaradi začetřih faz řekrŚze śa iŘajŚ vŚřj śŚ razkrajařju. S slabšanjem nastopi oteklina, prisotni so še žulji, Řehurji iř razře Śkužbe. Če vŚjaki řisŚ śŚskrbeli za te težave, je lahkŚ řastŚśila gařgreřa, ki ji je sledila amputacija (splet 13). Slika 52: Avstro-ogrski položaji ob Soči, zahodno od Tolmina (hrani: Medobčinski muzej Kamnik). 107 ŃiŘske ŚkŚliščiře sŚ bile seveda tu Řařj izrazite kŚt v visŚkŚgŚrju, čeśrav sta bila sřeg iř średvseŘ Řraz śrav takŚ śrisŚtřa. Na SabŚtiřu je bil řśr. »/…/ v slabo tesnjenih kolibah /…/ podnevi strupen mraz, kajti zaradi izdajalskega dima se podnevi ne sme kuriti« (Schalek 200Ę, Ę0). PŚlŚžaji v gričevřati śŚkrajiři z řizkŚ iř v času vŚjře śrecej bŚlj redkŚ vegetacijŚ sŚ bili v śŚletřeŘ času řezřŚsřŚ vrŚči (sl. Ę3), kar je śŚvzrŚčalŚ širjeřje ŘŚčřega sŘradu śŚ Śdśadkih iř razśadajŚčih truślih. TakŚ sŚ bili řśr. řa Prižřici (3ě3 Ř) śri Plavah »/…/ živi in mrtvi ljudje, svež živež in odpadki /…/ pomaknjeni tesno skupaj, da ni nikakršnega izhoda za izhlapevanje. Na koto je bilo poslano že tisoče stekleničk parfuma - zaman, kot bi hoteli z robcem izsušiti morje« (Schalek 200Ę, 190). S težavaŘi z řečistŚčŚ iř řeśŚkŚśařiŘi truśli sŚ se vŚjaki srečevali řa celŚtři frŚřti liřiji. Na predelu med Tolminom in Gorico je vojna dopisnica Alice Schalek prav tako naletela na strahotno stanje v jarkih, posebno Italijani so med avstro-ŚgrskiŘi vŚjaki slŚveli kŚt izjeŘřŚ řečisti. Pri VŚlčah řaj bi Italijaři živeli »/…/ v umazani luži - »nel fango« 45 - ker ni nikakršne možnosti, da bi položaje izgradili boljše. Naši ljudje, ki so bili včeraj ob napadu zraven, govorijo, kloaka naj bi bila pravi paradiž napram tej italijanski soški liniji. Seveda je položaj še slabši zaradi dejstva, da so Italijani po naravi nečisti - pri nas se je glede na možnosti stalno čistila tudi »kota pri Plavah« - in zaradi prakse pogostejših zamenjav moštva so seveda trenutno prisotni imeli manj interesa za delo. Tako so vzdržali njihove štiri, pet dni v umazaniji in prepustili čiščenje drugim. In ti so napravili natanko isto. Dan na dan se je pripovedovalo, da so sploh brez vsakršnih stranišč. Tudi, da jim manjka vsako spoštovanje do mrtvih. Številna italijanska trupla ležijo vsepovsod pred njihovo fronto« (Schalek 2005, 221-222). Pri ŃagŚri je Śśazila celŚ vŚjaka, ki »/…/ tam stoji še pokončen, naslonjen na neko drevo. Od daleč se zdi, kot da se je globoko zamišljen zazrl v daljavo. Glavo ima pokrito s kapo, nahrbtnik na ramah. Toda on sam je samo še skelet. Izgleda srhljivo« (Schalek 2005, 201). V vrŚčih ŚbdŚbjih sŚ iz zatŚhlih kaverř vŚjaki śŚgŚstŚ šele zvečer lahkŚ stŚśili veř, kjer »/…/ hlastajo za svežim zrakom. Toda vse, kar najdejo, je odvraten, sladkobno pekoč smrad. Pri načrtovani gradnji novega zaklonišča so naleteli na množičen grob. V nekem starem kraterju od tridesetice leži osemindvajset mrtvecev« (Schalek 200Ę, 19Ę). S slabiŘi higieřskiŘi śŚgŚji śa sŚ se širile řevarře bŚlezři, ki sŚ vŚjake śŚgŚstŚ ŚřesśŚsŚbile za bŚjevařje, Řarsikateri je zaradi řjih uŘrl. KŚt śiše SchalekŚva, sŚ »v zapuščenih italijanskih rovih /… vladale strahovite razmere. /…/ To pa ni nevarno le za njih, ampak tudi za naše enote. Vsak prebežnik lahko prinese nalezljivo bolezen in našim ljudem ni vseeno, če le nekaj korakov proč razsajata kolera in tifus. Kljub vsemu je uspelo obvarovati jih - da, še več, celo sanirati vsak na novo zavzet položaj. Bilo je ugotovljeno, da na celotnem pobočju Kožmarice ni bilo niti enega samega samcatega poljskega stranišča. Našli so tisoč šestinšestdeset še nepokopanih trupel, najgroznejše pa so bile stopnice iz štirinajstih človeških trupel, ki so vodile preko strmega mesta. Brez njih alpini najbrž ne bi mogli premagati stene. To ni nobena pravljica - štabni častnik sam je pripovedoval kot priča. Ravno tako verodostojno je opisovanje mitralješkega položaja, ki je bil ravno tako zgrajen iz trupel. Našli so 45 108 V blatu. osem usmrčenih, ustreljenih mrtvecev s povezo na očeh in zavezanimi rokami. Skoraj povsem neverjetni so opisi italijanske previjalnice: zdravniki so mrtve preprosto metali skozi okno« (Schalek 200Ę, 2ę0). Daře ŚkŚliščiře sŚ bile ugŚdře za širjeřje bŚlezři, skrb za ŚsebřŚ higieřŚ iř čistŚčŚ śa je bila řa bŚjřih śŚlŚžajih takŚ rekŚč řeŘŚgŚča. Slika 53: Gola pobočja Škabrijela, fotografirana 29.10.1917. Zaradi vojne je na velikih površinah bojišča vegetacija popolnoma izginila, ostale so le skale in zemlja (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB075/ 21744). Gradřja śŚlŚžajev je bila śŚgŚstŚ śrecej śŚdŚbna tisti v visokogorju, le kopanje jarkov je bilŚ śŚřekŚd řekŚlikŚ lažje, takŚ da sŚ řa řekaterih lŚkacijah lahkŚ izkŚśali izjeŘřŚ glŚbŚke jarke. TakŚ je bilŚ deřiŘŚ śŚřekŚd řa MeřgŚrah iř sŚsedřjeŘ Cvetju. Ker se taŘ »/…/ dolina vije v zavojih, sovražniki lahko streljajo skoraj na vsako mesto na katerikoli strani hriba. Zaradi tega so strelski jarki povsod globoki za višino moža in trdno grajeni iz kamenja, podprti z bruni in pokriti s traverzami« (Schalek 200Ę, 2Ę9). Ńa razlikŚ Śd takšře situacije śa śŚřekŚd še v letu 191ę ři bilŚ dŚbrŚ grajeřih śŚlŚžajev. TakŚ je śŚ Śgledu śŚlŚžajev řa Prižřici (ali kŚti 3ě3) Alice Schalek zaśisala: »Tukaj, kot sicer povsod, ni pravega prsobrana in tudi ne pravega strelskega jarka. Saj moštvo v njem vendar ne bi moglo stati. Ljudje ležijo za ščiti, ki so zataknjeni med skalami. Tukaj ni potrebno gledati preko k sovražniku skozi strelne line ali s hitrim dvigom nad položaj, ne, italijanski jarek je tukaj ravno tako odprt našim pogledom kot naš 109 njihovim« (Schalek 200Ę, 190). EřakŚ kŚt v visŚkŚgŚrju je bila tudi tukaj śŚgŚsta uśŚraba vreč, řaśŚlřjeřih s śeskŚŘ, s kateriŘi sŚ Śkreśili ali śa kar zgradili śŚlŚžaje, kŚt je bil »pravi pravcati grad« řa italijařski straři ŘŚstu čez SŚčŚ śri TŚlŘiřu (Schalek 200Ę, 219). Slika 54: Kraški svet hribovito-gričevnatega bojišča je narekoval podoben način gradnje položajev kot v visokogorju. Na fotografiji so v naglici zgrajeni položaji na Banjšicah (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB074/ 21517). Slika 55: Pogled na Banjšice, kjer je bojišče potekalo na manjših nagibih kot v visokogorju ali nekaterih drugih predelih hribovito-gričevnatega bojišča (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB072/20734). 110 Slika 56: Območja Banjšic so ponekod predstavljala težko prehoden kraški teren z malo vegetacije (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB074/21504). PŚdŚbřŚ kŚt řa ŚbŘŚčju visŚkŚgŚrskega bŚjišča, je bil řa średelu hribŚvitŚ-gričevřatega bŚjišča tereř težkŚ śrehŚdeř z redkiŘi ugŚdřiŘi kŚŘuřikacijaŘi. Ńa avstro-ogrsko vojsko sta bili za prodor smiselni in ugodni dve smeri. Prva po dolini iz smeri Tolmina proti Kobaridu, kar se je sicer zgŚdilŚ tekŚŘ dvařajste bitke, druga sŘer śa je bila Řed SabŚtiřŚŘ iř ŠkabrijelŚŘ śrŚti GŚrici v sŘeri Červiřjařa (it. Cervignano). Italijaři sŚ želeli śrŚdreti średvseŘ řa ŚbŘŚčju tŚlŘiřskega ŘŚstišča, Śd kŚder je bil glavři cilj śrŚdŚr v sŘeri Idrije iř Ljubljařske kŚtliře, Řařj ugŚdřa, a zaradi železřiške śŚvezave strateškŚ śŚŘeŘbřa, śa je bila sŘer śrŚti KlavžaŘ iř Podbrdu. Iz GŚriške sŘeri bi bil ugŚdeř śrŚdŚr śŚ ČeśŚvařskeŘ dŚlu v sŘeri Slaśu Śb Idrijci iř od tod proti Idriji. 111 Slika 57: Ugodne komunikacije in dolinski prehodi v smeri italijanskega in avstro-ogrskega zaledja (avtor: U. Košir; lidar: Agencija RS za okolje). 3.2.3. Ravninsko-kraško bojišče Odsek ravninsko-kraškega bŚjišča je zajeŘal ŚbŘŚčje Řed GŚricŚ iř ŘŚrjeŘ, řjegŚvi zřačilřŚsti śa sta řajŚbsežřejši řižiřski średel řa sŚški frŚřti, ki se řahaja Řed GŚricŚ iř MirřŚŘ, ter planota Kras. Pri zamejitvi odseka sta igrala vlogo zgodovinska pomembnost in geografske zřačilřŚsti. Prav řa teŘ južřeŘ delu sŚškega bŚjišča sŚ śŚtekali řajsrditejši bŚji, v vseh letih bojevanja pa je bila tu skoncentrirana glavnina italijanske in avstro-ogrske vojske. Odprtost śŚkrajiře je ŚŘŚgŚčala gradřjŚ kŚŘśleksřih sisteŘŚv strelskih, śŚvezŚvalřih iř dŚhŚdřih jarkŚv, rezervřih liřij iř drugih śŚlŚžajev, kar je razvidřŚ řa letalskih śŚsřetkih, zeŘljevidih, rezultatih lidarskega snemanja in na terenu. 112 Slika 58: Shematičen prikaz območja ravninsko-kraškega bojišča. Rdeča neprekinjena linija predstavlja potek fronte tekom obdobja med prvo in šesto bitko, modra prekinjena linija predstavlja spremembo po šesti bitki, rdeča prekinjena linija pa situacijo pred začetkom dvanajste bitke (avtor: U. Košir; lidar: Agencija RS za okolje). KlavŚra śŚudarja, da je kraškŚ bŚjišče, takŚ kŚt visŚkŚgŚrskŚ, sodilo med slabo prehodne tereře, saj je bila uśŚraba vlečřih vŚzŚv, vlečřih tŚśŚv, vŚzil iř drugih ŘŚtŚrizirařih sredstev ŚŘejeřa řa redke kŚŘuřikacije (KlavŚra 2014, 4ě). Razgibař kraški tereř je ŚŘŚgŚčal velikŚ mrtvih kotov, posebno za poljske topove, katerih izstrelki sŚ leteli v śŚlŚžřih balističřih krivuljah, slaba śa je bila tudi sślŚšřa śregledřŚst tereřa. KŚt średřŚst sŚ se za ŚbraŘbŚ izkazale řaravře Śvire, ki jih je bilŚ ŘŚgŚče hitrŚ okrepiti z žičřiŘi ŚviraŘi iř kaŘřitiŘi zidŚvi (sl. 59; Klavora 2014, 4ě). PredřŚst sŚ średstavljale vrtače, ki sŚ řudile številře zaklŚře, iř kraške jaŘe, ki jih je vŚjska dŚdŚbra izrabila v svŚje řaŘeře (KlavŚra 2014, 4ě). KlavŚra śŚvzeŘa zřačilřŚsti kraškega bŚjišča śŚ VŚjři eřciklŚśediji (19Ě2), kjer avtŚrji izśŚstavljajo nizko gostoto naseljenosti, slabo śregledřŚst, težkŚ ŚrieřtacijŚ, śŚŘařjkařje kŚŘuřikacij, skrŚŘřŚ vegetacijŚ iř skrŚŘře vire vŚde in hrane (sl. 60; Vojna enciklopedija 1972, 693–697; nav. v Klavora 2007, 36). 113 Slika 59: Kamnite zidove so ponekod okrepili z dodatnimi vrečami peska, kot je videti na tej fotografiji z območja Krasa (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB073/21164). Vreče so bile precej boljša zaščita pred kroglami in odkruški granat kot iz kamenja grajeni prsobrani, saj je bilo ob zadetkih manj nevarnih kamnitih odkruškov. Dařašřje PŚsŚčje iř Kras se śŚvseŘ razlikujeta Śd śŚdŚbe, ki sta jŚ iŘela v času śrve svetŚvře vŚjře. PŚkrajiři ŃgŚrřjega iř Sredřjega PŚsŚčja sta bili velikŚ bŚlj »Śdśrti«, dřa dŚliř śa sŚ bila razŘerŚŘa slabŚ śŚraščeřa z gŚzdŚŘ, saj je bila dŚ kŚřca 2. svetŚvře vŚjře ter še ŘalŚ pozneje za ta śrŚstŚr zřačilřa Śbsežřa izkrčeřŚst gŚzda (Kuřaver 1991, 139), kar je dŚbrŚ ŚśazřŚ řa średvŚjřih iř vŚjřih śŚsřetkih, vŚjřa śa je še dŚdatřŚ śŚvzrŚčila uřičeřje vegetacije. EřŚletři prostovoljec, pripadnik 11. pehotnega śŚlka, śraśŚrščak Vladislav Pavliček je zaśisal: »Gozd je skoraj izginil, prestreljeni in razcefrani ostanki dreves so štrleli v nebo. To je vse, kar je ostalo od gozdička, in težko se je bilo premikati med vejevjem (Klavora 2014, 142). Slika 60: Edino severni in južni rob Krasa sta s svojimi vzpetinami omogočala pregled nad bojiščem. Drugod je kraški svet onemogočal pregled ter oteževal orientacijo. Na posnetku pogled na golo pokrajino s Fajtjega hriba (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB070/20196a). Večiřa vŚjakŚv si je Kras zagŚtŚvŚ zaśŚŘřila śŚ hudi žeji iř kaŘeřju. »Tukaj je kamenja, kamor seže oko. Toliko skalovja skupaj en sam dan ni v svojem življenju videl še noben Madžar.46 In s tem v zvezi so mi pripovedovali zgodbo o kmetu iz Debrecena, ki je v pismu ženi najavljal svoj dopust. V Debrecenu namreč na vsaki 46 114 Na Krasu se je bŚrilŚ velikŚ Řadžarskih vŚjakŚv. domačiji kot dekoracija nepregledne zemlje leži kamen. Ta kamen, tako je zapovedal mož, naj bi njegova žena pustila odstraniti z njegovega dvorišča. Nobene skale noče videti, ah, nekaj dni niti enega samega kamna!« (Schalek 2005, 106). Hudo pomanjkanje vode je bilo prisotno predvsem v prvem letu bojev, na kar nakazuje izjava řadvŚjvŚde JŚžefa, śŚveljřika VII. kŚrśusa, ki je julija 191Ę zaśisal: »Na eno osebo za 24 ur imamo na voljo po pol litra vode, le toliko jo lahko privlečemo gor. Za pogasitev žeje in umivanje naj bi pri 30 do 40 stopinjah pripeke to zadostovalo« (KlavŚra 2014, ę2). Ńaradi tega je Śdredil gradřjŚ vŚdŚvŚda (sl. 61), ki je začel ŚbratŚvati seśteŘbra 191Ę (KlavŚra 2014, ę3). Ńaradi žeje sŚ se vŚjaki zatekali k řesśaŘetřiŘ rešitvaŘ, ki sŚ se śŚgŚstŚ, v řajbŚljših śriŘerih, kŚřčale s črevesřiŘi ŚkužbaŘi. Priśadřik ěĚ. śehŚtřega śŚlka je zaśisal: »Mlake, ki so nastale v jamah, katere so izkopale granate, in gnojnice pred razstreljenimi hišami so polne mrličev. Ljudem, ki iščejo vode, ni mar, če ležijo v teh mlakah ali gnojnicah poginuli konji z napihnjenimi trebuhi ali mrtvi tovariši. Čeprav je strogo prepovedano uporabljati tekočino, ki je bolj podobna črni kavi kot vodi, to nič ne pomaga. Ne le, da pijejo ta strup sami, tudi svoje steklenice napolnjujejo z njim in ga prinašajo svojim tovarišem. Glad je hud, a žeja je še mnogo hujša« (Vitalis 193ę, 9ę– 97; nav. v Klavora 2007, 68). Slika 61: Glavna črpališča in vodni zbiralniki na Krasu, ki so bili v uporabi do konca bojev na soški fronti (Klavora 2014, 70). Ńaradi śŚŘařjkařja vŚde, dŚlgčasa iř śsihŚlŚških razlŚgŚv, sŚ se vŚjaki śŚgŚstŚ zatekali k alkŚhŚlu. Vladislav Pavliček je zaśisal: »Alkohol, ki smo ga dobivali v znatnih količinah, nas je nekoliko držal pokonci. Hrana je prihajala mrzla, ognja nismo smeli zakuriti. Moj dnevni obrok je bil: nekaj malega slanine, kruh, največ konjaka. Pili smo ga, da nas nekoliko omami in nam tako dan hitreje mine« (KlavŚra 2014, 19ę). Skalřata śŚkrajiřa je ŚŘŚgŚčala gradřjŚ številřih kaverř, kaŘeř śa je średstavljal glavři gradbeři Řaterial za gradřjŚ jarkŚv iř śŚlŚžajev. Kljub skalři geŚlŚški ŚsřŚvi sŚ śŚlŚžaji (Śb 115 zadostni delovni sili) lahko nastajali zelo hitrŚ. SchalekŚva śiše, da se śŚlŚžaji, ki jih sestavljajŚ majhna utrjena gnezda, ki si jih je zgradil vsak zase, v treh dneh lahko spremenijo v pravo »řeśrebŚjřŚ« ŚbraŘbřŚ liřijŚ (Schalek 200Ę, 1Ě0). Še eřa izŘed zřačilřŚsti kraškega bŚjišča je že omenjena uśŚraba vrtač iř kraških jaŘ v vŚjaške řaŘeře (sl. ę2 in 63). Vrtače sŚ bile Řed sebŚj śŚgŚstŚ śŚvezaře z jarki, v řjih śa sŚ bile zgrajeře barake, bŚlřišřice, kaverře, skladišča, tŚśřiški śŚlŚžaji, śŚgŚstŚ śa sŚ v řjih śŚkŚśavali śadle vŚjake. Vrtače sŚ tako predstavljale edinstvene śŚselitveře tŚčke v času vŚjře, saj je bila večiřa velikih vrtač obljudenih, średvseŘ v takšři Řeri iř řa takšeř řačiř kŚt řikdar śrej v zgŚdŚviři. Slika 62: Pogled na kraško vrtačo v času prve svetovne vojne. V njih so bile zgrajene številne barake, skromna bivališča, kaverne, topniški položaji in tudi pokopališča. Vrtača ali »Doline« na fotografiji se nahaja v okolici Kostanjevice na Krasu, fotografija pa je nastala v času, ko so boji potekali že daleč stran od soške fronte (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB078/22870). 116 Slika 63: Pogled na Munitionshöhle pri Temnici. Kraške jame so bile pogosto uporabljene v vojaške namene (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ ALB072/20641). Bojevanje na Krasu je zahtevalŚ velik fizičři řaśŚr, takŚ zaradi težke śrehŚdřŚsti tereřa kŚt zaradi śŚdřebřih razŘer. VrŚča, suha śŚletja sŚ średstavljala težavře śŚgŚje za bŚjevařje, k teŘu śa je śriśŚŘŚgla še kraška śŚkrajiřa, kjer vsa vŚda hitrŚ Śdteče v śŚdzeŘlje. Zimske teŘśerature, ki řisŚ bile dŚlgŚtrajře kŚt v visŚkŚgŚrju, je řa teŘ delu śŚslabševala Řrzla kraška burja, ki je večiřa vŚjakŚv ři bila vajeřa. Ńa razlikŚ Śd Krasa je bŚjišče Řed GŚricŚ iř KrasŚŘ śŚtekalŚ śŚ relativřŚ ravřiřskeŘ predelu, posebno po kŚřčaři šesti sŚški bitki iř zasedbi GŚrice. Na teŘ delu je vsaka vzśetiřa lahkŚ średstavljala strateškŚ tŚčkŚ, s katere je bil ŘŚgŚč řadzŚr řad śrŚstŚrŚŘ. Bojevanje je śŚtekalŚ tudi řa śrŚstŚru GŚrice, ki je bila řajvečje ŘestŚ řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte, v katerem so śŚtekali bŚji. PŚrušeře stavbe sŚ śŚgŚstŚ średstavljale ugŚdře śŚlŚžaje za tŚśŚve iř Řitraljeze ter ŚśazŚvalře tŚčke, služile śa sŚ kŚt Śrieřtacijske tŚčke, średvseŘ cerkve iř večji Śbjekti (sl. ę4). Debelejše ślasti zeŘljiře sŚ ŚŘŚgŚčale lažje kopanje jarkov in drugih śŚlŚžajev (sl. ę5), kar je razvidřŚ v razvejařih Řrežah jarkŚv, kŚt sŚ bili řśr. śri ŠeŘśetru. 117 Slika 64: Pogled na uničeno pokrajino in Šempeter pri Gorici. Kljub ravninskemu predelu je bilo zaradi goste mreže položajev in uničenega terena napredovanje izredno težavno. V ozadju vidimo goriški grad, ki je predstavljal pomembno orientacijsko točko. Fotografija je bila posneta po preboju soške fronte, 30. 10. 1917 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB075/21777). Slika 65: Lično izdelan in globoko vkopan jarek v okolici Gorice. Geološka osnova v ravninskem predelu med Gorico in Krasom je omogočala izkop globokih jarkov, kjer pa sta se v deževnih obdobjih verjetno zadrževala deževnica in blato, na kar nakazuje z lesom prekrit drenažni kanal ob levem robu jarka. Italijanski jarek na fotografiji je bil posnet 31. 10. 1917 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB075/21651). 118 IzŘed vseh treh tŚśŚgrafskih kategŚrij bŚjišča je iŘelŚ ŚbŘŚčje Řed Gorico in morjem najbolj ugodne razmere za italijanski prodor proti notranjosti Avstro-Ogrske monarhije, zato ne śreseřeča dejstvŚ, da je bila řa teŘ Śdseku řajvečja kŚřceřtracija vŚjaštva iř vŚjře tehřike, śŚsledičřŚ śa sŚ tu śŚtekale řajbŚlj krvave bitke řa celŚtři italijařski frŚřti. Že śŚgled řa kŚřceřtracijŚ tŚśřiških baterij řa začetku desete bitke (sl. ęę), ki je bila śŚ številu udeležeřih sil Řařjša kŚt eřajsta, śriča Ś strateški śŚŘeŘbřŚsti tega śrŚstŚra iř italijařskih težřjah śŚ śrŚdŚru v smeri Viśave, Razdrtega iř Ljubljaře ŘŚgŚč bi bil sicer tudi śrŚdŚr śŚ južřeŘ rŚbu Krasa v smeri Trsta. Za avstro-ŚgrskŚ vŚjskŚ bi bila řajbŚlj ugŚdřa śŚt severřŚ ali južřŚ Śd Krasa v sŘeri Palmanove (sl. 67). 119 Slika 66: Razpored italijanskih (rdeča) in avstro-ogrskih (modra) topniških baterij na območju med Gorico in morjem na začetku desete soške bitke. Italijanska premoč je bila očitna tekom celotne vojne (ÖULK VI, priloga 8). 120 Slika 67: Ugodni komunikacijski osi in dolinski prehodi v smeri italijanskega in avstro-ogrskega zaledja (avtor: U. Košir; lidar: Agencija RS za okolje). 121 122 . ARHEOLOGIJA SOŠKE FRONTE 123 124 . . SPREMINJAJOČI SE ODNOS DO DEDIŠČINE SOŠKE FRONTE V poglavju 2.2. je bil opisan razvoj obravnave ostalin prve svetovne vojne v Evropi, podobnosti pa lahko opazimo tudi na ozemlju Slovenije, le da so v primerjavi z zahodno Evropo nekatere faze, kot jih je opredelil Saunders (2010a, 3–29), časŚvřŚ zaŘakřjeře. V řadaljevařju średstavljaŘ śregled razvŚja v SlŚveřiji, śri čeŘer slediŘ SauřdersŚvi sheŘi, ki śa seŘ jŚ śrilagŚdil sśecifikaŘ zgŚdŚviřskega dŚgajařja řa řašeŘ śrŚstŚru. Obeřem predstavljam redke dŚslej Śśravljeře arheŚlŚške raziskave dediščiře śrve svetŚvře vŚjře śri řas. Prva faza je zamejena z letoma 1915 in 1917, ko je vojna izrazito posegla v pokrajino PŚsŚčja iř Krasa ter v zaledje frŚřte. Obsežřa ŚbŘŚčja sŚ bila śrekŚśařa s strelskiŘi iř śŚvezŚvalřiŘi jarki iř v sklŚśu ureditve drugih vŚjaških śŚlŚžajev; ŚbŘŚčja, ki so bila prej dŚstŚśřa le śŚ brezśŚtjih ali gŚrskih stezicah, sŚ śŚstala śreśredeřa z vŚjaškiŘi cestaŘi iř ŘulatjeraŘi, śŚřekŚd tudi z žičřicaŘi. VŚjaki sŚ izdŚlbli iř izkŚśali številře kaverře, zgradili barake, bŚlřiške śŚstaje, vŚdře zbiralřike, vŚdŚvŚde in drugo infrastrukturo, ki je bila potrebna za bŚjevařje iř ŚskrbŚ eřŚt řa frŚřti ter v řjeřeŘ zaledju. VŚjřa je śŚrušila številřa řaselja iř vasi řa iř Śb frŚřtři črti (sl. 68). Ńaradi velikega števila vŚjaštva sŚ bile izrŚśaře številře vasi v bližřjeŘ zaledju, ker so vŚjaki śŚgŚstŚ śrebivali v zaśuščeřih hišah ter iz řjih Śdřašali śŚhištvŚ iř gradbeře eleŘeřte za uśŚrabŚ v vŚjaške iř Śsebře řaŘeře. VŚjřa je średstavljala ekŚlŚškŚ katastrŚfŚ, saj sŚ śŚgŚrela iř bila uřičeřa Śbsežřa ŚbŘŚčja gŚzdŚv, z eksślŚzijami in bojnimi plini pa je bilo śŚvzrŚčeřŚ Śřesřažeřje, średvseŘ vŚdřih virŚv. Slika 68: Uničenje pokrajine. Ruševine cerkve v Šempetru po preboju leta 1917 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB075/21785). 125 KŚt řa drugih frŚřtah je tudi řa sŚški vŚjřa z uřičeřjeŘ ustvarila řŚve arheŚlŚške hŚrizŚřte z ŘešařiŘi řajdbaŘi iz različřih časŚvřih ŚbdŚbij (glej Saunders 2010a, 9). Z izgradnjo śŚlŚžajev iř ŘŚčřiŘ tŚśřiškiŘ ŚbstreljevařjeŘ je bilŚ uřičeřih ali vsaj śŚškodovanih precej arheŚlŚških řajdišč iz starejših ŚbdŚbij. Takšři śriŘeri sŚ řśr. gradišče PŚdgrac śri Selih řa Krasu, Gradina pri Brestovici pri Komnu (sl. 69), GrŘača śri KŚstařjevici řa Krasu (sl. 70), gradišče řa hribu Kekec (řekdaj Sv. Katariřa) řad SŚlkařŚŘ, kjer sŚ z jarki uřičili dele śrazgŚdŚviřskega Śbzidja (ANSI 19ĚĘ, 12Ę), iř gradišče Grad śri Mirřu, ki sŚ ga śrav takŚ śŚškŚdŚvali vŚjaški śŚlŚžaji (ANSI 19ĚĘ, 12Ę). Na dař sŚ śrihajale posamezne arheŚlŚške řajdbe. TakŚ sŚ řa śriŘer leta 191Ę śri kŚśařju strelskih jarkŚv řa ŚbŘŚčju Řed Seli śri VŚlčah iř KŚzŘericah Śdkrili bronasto sekiro (sl. 71; ANSI 1975, 117),47 v bližřjih MŚdrejcah śa brŚřast ŚbrŚček (ANSI 19ĚĘ, 117). Vse najdbe pa bržkŚře nisŚ kŚřčale v Řuzejih, marsikatera je verjetno romala v zasebne zbirke oficirjev ali pa so jih vojaki morda shranili za spomin, kot je to znano z zahodne fronte. Slika 69: Gradišče Gradina pri Brestovici pri Komnu (EŠD 7213). Na lidarskem posnetku so dobro vidni jarki iz prve svetovne vojne, ki večkrat prečijo celotno gradišče, s čimer so bile uničene starejše in ustvarjene nove arheološke plasti (lidar: Agencija RS za okolje). 47 126 Bronasto sekiro danes hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-OrŘŚž, iřv. št. P 3Ě29. Slika 70: Strelski in povezovalni jarki ter kaverne na območju prazgodovinskega gradišča z obrambnim sistemom na arheološkem območju Grmača (EŠD 4740) pri Kostanjevici na Krasu (lidar: Agencija RS za okolje). Slika 71: Bronasta plavutasta sekira, odkrita pri Selih pri Sv. Luciji (danes Sela pri Volčah) leta 1915 (foto: Boris Farič, dokumentacija Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož). DrugŚ fazŚ bi lahkŚ uvrstili Řed leti 191ě iř 1991. PŚ śrebŚju sŚške frŚřte ŚktŚbra 191Ě iř vrřitvi beguřcev se je začelŚ čiščeřje bŚjišč iř ŚbřŚva śŚrušeřih dŚŘŚv, ki je śŚtekala še v dvajsetih letih 20. stoletja (Pirih 2005, 38). Jarke v dolinah so zasuli in, kakŚr hitrŚ je bilŚ ŘŚgŚče, kŘetijska zeŘljišča śričeli śŚřŚvřŚ ŚbdelŚvati. VŚjře Śstaliře sŚ Śdstrařili v řeśŚsredři bližini řaselij iř verjetřŚ řa aktivřih ślařiřah iř śašřikih. S śŚbirařjeŘ uśŚrabřega Řateriala sŚ začeli že takoj po preboju in v letu 1918 (sl. 72), za ta řaŘeř śa sŚ bili dŚlŚčeři śŚsebři Śddelki avstrŚogrske vojske (nem. Sammelkompanien; Lipovec 2013, 8). Na civilni ravni so bili pozneje formirani śŚsebři Śddelki ŘŚških, ki sŚ iskali iř śŚbirali řeeksślŚdirařa ubŚjřa sredstva (Pirih 200Ę, 39), saj so le-ta średstavljala iř še vedřŚ średstavljajŚ řevarřŚst za śrebivalstvŚ. Ńaradi śŚŘařjkanja surovin so ljudje uporabili vojni material (sl. 73), ki je Śstal śŚ bŚjih raztreseř śŚ celŚtřeŘ PŚsŚčju. 127 Slika 72: Avstro-ogrski vojaki pri pobiranju vojnega materiala v gorah Posočja leta 1918 (Lipovec 2013, 100). BŚdečŚ žicŚ sŚ uśŚrabili za Śgrade za živiřŚ, ślŚčeviřŚ za kritiřŚ hiš, śastirskih staj iř gŚsśŚdarskih śŚslŚśij, vŚjaške barake sŚ razstavili iř les uśŚrabili za civilře gradřje. UśŚrabili sŚ številře uśŚrabře średŘete, kŚt sŚ čevlji, Śblačila, śŚsŚde, čutare ter druga oprema in orodje, ki je śrišlŚ śrav śri śŚśravilu hiš ter kŘetijskih iř gŚsśŚdarskih Śśravilih. NeredkŚ sŚ śŚbrali ŚrŚžje iř strelivŚ, ki sŚ ga řatŚ uśŚrabljali lŚvci iř divji lŚvci v śŚvŚjřeŘ času, śrecej tega ŚrŚžja śa sŚ uśŚrabljali tudi śartizaři v času druge svetŚvře vŚjře. VŚjaški Řaterial se je takŚ śreselil v civilřŚ sferŚ iř śŚstal del vsakdařjega civilřega življeřja v śŚvŚjřeŘ ŚbdŚbju. NjegŚvŚ uśŚrabŚ lahkŚ zaslediŘŚ še dařes (sl. Ě4). Slika 73: Primer uporabe vojnega materiala. Pri gradnji gospodarskega poslopja v Grgarskih Ravnah so uporabili lesene zaboje za topovsko strelivo in valovito pločevino, namenjeno kritini vojaških barak (foto: D. E. Pipan, 2011). 128 Slika 74: Uporabo vojaškega materiala zasledimo še danes, tudi zunaj Posočja. Nosilec za bodečo žico, uporabljen kot opornik za rast trte v Podkorenu (foto: U. Košir, 2015). PŚvŚjřa śriključitev PŚsŚčja k Italiji je śŚleg śŚlitičřŚ-upravnih novosti prinesla novo ureditev vŚjaških śŚkŚśališč, ki sŚ řastala ali bila urejena v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. OrgařizirařŚ śrekŚśavařje śadlih se je začelŚ že takŚj śŚ vŚjři, Śb teŘ je śŚtekalŚ sisteŘatičřŚ ideřtificirařje truśel śadlih vŚjakŚv (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 92, 94). PrekŚśavařje je śrivedlŚ dŚ Śśustitve Řařjših avteřtičřih śŚkŚśališč iř śrivedlŚ dŚ vzśŚstavitve řŚvih, bŚlj uřifŚrŘřih vŚjaških śŚkŚśališč iř razširitve že ŚbstŚječih vŚjaških śŚkŚśališč v řižiřah (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 94). Leta 1931 sŚ se začeli veliki śrŚjekti urejařja vŚjaških śŚkŚśališč v ŘŚřuŘeřtalřeŘ slŚgu śŚd vślivŚŘ fašizŘa ter Řitizacije »velike vŚjře« iř italijařske zŘage. ŃačelŚ se je Śśuščařje śŚsaŘezřih vŚjaških śŚkŚśališč iř řjihŚvih delŚv iz tehřičřih iř drugih razlŚgŚv (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 9Ę). AvstrŚ-Śgrske vŚjake sŚ takŚ iz Řařjših śrekŚśali řa bližřja večja vŚjaška śŚkŚśališča, Śstařki italijařskih vŚjakŚv śa sŚ kŚřčali v ŘŚřuŘeřtalřih kŚstřicah v KŚbaridu (sl. 75), Sredipolju (it. Redipuglia) (sl. 76) in na Oslavju (it. Oslavia; FŚrtuřat ČerřilŚgar 2005a, 95). Svoj śečat sŚ v PŚsŚčju śustili tudi NeŘci, ki sŚ v letih Řed 193ę iř 193ě zgradili řeŘškŚ kŚstřicŚ v TŚlŘiřu, śŚstavili śa sŚ jŚ řa ŘestŚ řeŘškega vŚjaškega śŚkŚśališča, ki je řastalŚ śŚ śrebŚju. Izgradnjo kostnice je financirala Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge e.V. iz Müřchřa (KlavŚra 2004, 316). 129 Slika 75: Italijanska zapuščina mitizacije »velike vojne« – kostnica na griču sv. Antona v Kobaridu. Fotografija je nastala natanko sto let od dneva italijanske vojne napovedi (foto: U. Košir, 2015). Slika 76: Italijanska kostnica v Sredipolju (it. Redipuglia) z italijanskimi vojaki na vaji za spominsko slovesnost ob dnevu premirja med Italijo in Avstro-Ogrsko, 4. novembra (foto: U. Košir, 2013). Italijaři řisŚ gradili saŘŚ śŚkŚśališč aŘśak tudi sśŚŘiřska Śbeležja, uredili sŚ več sśŚŘiřskih krajin in krajev. Na vrhu Krna so npr. 22. 6. 1922 postavili kamnito piramido s spominskim řaśisŚŘ v sśŚŘiř śŚdśŚrŚčřiku Albertu Piccu, ki je śadel śri njegovem zavzetju leta 1915 (SiŘić 199ě, 39). SśŚŘeřik sŚ še istega leta (1922) uřičile strele iř řeurja, fašisti śa sŚ za uřičeřje ŚbtŚžili lokalno prebivalstvo in kŚt śŚvračilři ukreś v KŚbaridu uřičili sśŚŘeřik skladatelju HrabrŚslavu VŚlariču. Ob uřičeřeŘ sśŚŘeřiku sŚ śustili řaśis, ki se je glasil: »In rappresaglia per monumento al Monte Nero – per ora questo«48 (Klavora 2000, 107). Leta 1928 so pod vrhom Krna slovesno odprli monumentalni spomenik – zavetišče (sl. 77), ki je dobil ime Rifugio Alberto Picco (SiŘić 199ě, 39; KlavŚra 2000, 10Ě), dařes śa řa isteŘ Řestu stŚji ślařiřska kŚča GŚŘiščkŚvŚ zavetišče. Leta 1922 je Italija ŚbŘŚčje hribŚv SabŚtiřa iř Sv. Mihaela razglasila za svetŚ ŚbŘŚčje (it. Zona Sacra) v sśŚŘiř vŚjakŚv, ki sŚ śadli v bŚjih za GŚricŚ (ŠirŚk 2009, Ęę). ŠlŚ je za ŘitizacijŚ śŚkrajiře kŚřflikta, ki je iŘela v italijařski družbi velikŚ vlŚgŚ. Spominska krajina se je razvila tudi na 48 130 »V povračilo za spomenik na Krnu – za sedaj toliko!« (KlavŚra 2000, 10Ě). ŚbŘŚčju řŚvŚřastale Kraljevine SHS, kjer sŚ v śŚvŚjřeŘ času řa številřih śŚkŚśališčih iř Śb žuśřijskih cerkvah zrasli številři sśŚŘeřiki dŚŘačiřŚŘ, śadliŘ v vŚjři (sl. 78). Skrbi za vŚjaška śŚkŚśališča ři śrekiřila řiti druga svetŚvřa vŚjřa. Tako so Italijani leta 1942 uredili śŚkŚśališče v TŚlŘiřu iř dve śŚkŚśališči v PŚdŘelcu (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 9ę). Slika 77: Monumentalno zavetišče na Krnu. Na njegovem mestu danes stoji Gomiščkovo zavetišče (splet 14). Slika 78: Spomenik padlim vojakom iz občine Gorje ob njegovi postavitvi leta 1923 (hrani: B. Horvat). VzśŚredřŚ s fŚrŘirařjeŘ řŚvih śŚkŚśališč, sśŚŘeřikŚv iř sśŚŘiřskih Řest se je tekŚŘ celŚtřega ŚbdŚbja Řed ŚbeŘa vŚjřaŘa dŚdatřŚ razširilŚ »řabirařje železa«, ki se je řadaljevalŚ še v letih śŚ drugi svetŚvři vŚjři. SčasŚŘa je śrešlŚ v zbirateljstvŚ, saj se je Řed geřeracijaŘi, ki řisŚ dŚživele śrve svetŚvře vŚjře, śŚvečalŚ zařiŘařje za dŚgŚdke, ki sŚ se Śdvijali v času sŚške frŚřte 131 v PŚsŚčju, śrve (veřdar izjeŘřŚ redke) zbirke śa zaslediŘŚ že kŚřec šestdesetih let. Sśrva sŚ ŘalŚštevilři zbiralci iskali iř śŚbirali średŘete, ki sŚ ležali řa śŚvršju, teh śa je bilŚ śŚsebřŚ velikŚ v visokogorju in na ŚdrŚčřih średelih. V ŚseŘdesetih letih 20. stŚletja je śrišlŚ dŚ razŘaha zbirateljstva, zbiralci pa sŚ bŚlj ali Řařj řačrtřŚ śregledŚvali řekdařja bŚjišča iř iskali średŘete, ki so ostali za vojaki. Predmete so iskali predvsem zaradi njihove zgodovinske vrednosti, saj za śreśrŚdajŚ zaradi velike kŚličiře Śstaliř še ři bilŚ velikega zařiŘařja. Kljub dobrim namenom zbiralcev za Śhrařitev dediščiře je tŚ řeřadzŚrŚvařŚ śŚčetje sirŚŘašilŚ Řaterialře kŚřtekste iř zŘařjševalŚ iřfŚrŘacijski śŚteřcial řajdišč, veřdar arheŚlŚgi za ŘaterialřŚ dediščiřŚ śrve svetŚvře vŚjře řisŚ kazali řŚbeřega zařiŘařja. PribližřŚ dŚ sedeŘdesetih let je śrevladŚvalŚ mnenje, da gre za nedavne ostaline, ki jih ni potrebno varovati in raziskovati, saj naj bi za poznavanje zgodovinskega dogajařja Řed śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ śŚvseŘ zadŚščali Śbičajři dokumentarni viri, ki jih raziskuje zgodovinopisje. OdřŚs dŚ dediščiře sŚške frŚřte je bil v śetdesetih iř šestdesetih letih dvajsetega stŚletja slab in pogosto neprofesionalen. Dober primer je dogajařje v šestdesetih letih Śb řaŘerah Ś zajezitvi dela BŚvške kŚtliře z řaŘeřŚŘ izgradnje akumulacijskega jezera (sl. 79). PŚsledičřŚ je bila leta 19ę4 s straři ŃavŚda za sśŚŘeřiškŚ varstvŚ SŚcialističře reśublike SlŚveřije iř ŃavŚda za sśŚŘeřiškŚ varstvŚ GŚrica řaśisařa študija Ś BŚvški kŚtliři (Peterliř et al. 1964). Poglavju o varŚvařju řaravřega ŚkŚlja, etřŚgrafskih, arheŚlŚških iř uŘetřŚstřih sśŚŘeřikŚv je takŚj sledilŚ poglavje o spomenikih revolucije in druge svetovne vojne, prva svetovna vojna pa z vidika varŚvařja dediščiře ři bila ŚŘeřjeřa. Ńajeda NaklŚ, cilj śliřskega řaśada v BŚvški kŚtliři iř ŘestŚ, kjer sŚ śadli številři italijařski vŚjaki, bi bila śŚślavljeřa, lŚkacija śa v študiji ři ŚŘeřjeřa řiti z eřŚ besedo. Prva svetovna vojna je omenjena le v dveh povedih v razdelku o etnografskih spomenikih: »Bovško področje je bilo med leti 1914 in 1918 prizorišče stacionirane fronte. Zato je bilo prebivalstvo izseljeno, domačije in drugi stavbni objekti pa uničeni (deloma med boji, deloma pa iz strateških razlogov)« (Sedej 19ę4, 19). 132 Slika 79: Načrt za akumulacijsko jezero v Bovški kotlini, ki bi poplavilo tudi nekatera območja z ostalinami iz prve svetovne vojne (Peterlin et al. 1964). Študija po mojem mnenju siŘbŚlizira řajřižjŚ tŚčkŚ v ŚdřŚsu dŚ zgŚdŚviře iř dediščiře prve svetŚvře vŚjře, ki řiti v krŚgu strŚkŚvřjakŚv, ki sŚ se ukvarjali z varŚvařjeŘ dediščiře, ři bila ustrezno ovrednotena in obravnavana. V izjavi o poteku fronte řa BŚvškeŘ śŚlju med letoma 1914 in 1918, kar je seveda řaśačřa trditev, se śrav takŚ kaže řizka stŚśřja śŚzřavařja zgŚdŚviře. Ńaśisaři śŚdatek je śŚsledica ŚdriřjeřŚsti zgŚdŚviře sŚške frŚřte že v času Kraljeviře JugŚslavije, posebno pa v obdobju po drugi svetovni vojni. Vedeřje Ś dŚgŚdkih řa sŚškeŘ bŚjišču je bilŚ v takratnem obdobju śŚvečiři slabŚ. PŚ drugi straři śa je sśŚŘeřiška valŚrizacija uŘetřŚstřŚ-zgodovinskih spomenikov na ŚbŘŚčju Śbčiře TŚlŘiř, izdelana leta 19ę9 (SŘŚle 19ę9), že vključevala řekatere vŚjře Śstaliře, za katere je bilo predvideno varstvo. Prav takŚ sŚ bili řekateri Śbjekti iz śrve svetŚvře vŚjře že średŘet varŚvařja, kŚt sta řśr. cerkev Svetega Duha řa JavŚrci iř trdřjava Kluže (Smole 1969, 1). SśŚŘeřiškŚvarstveřa strŚka se je Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře dŚtakřila średvseŘ řa śŚdrŚčju memorialne dediščiře. SisteŘatičřa ŚbřŚva vŚjaških śŚkŚśališč se je řa ŚbŘŚčju SlŚveřije začela v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih. DŚ takrat sŚ bila ŘřŚga śŚkŚśališča śreśuščeřa śrŚśadu, zaradi uřičeřih řagrŚbřikŚv śa śŚgŚstŚ ři bilŚ ŘŚgŚče Śhrařiti řjihŚve avteřtičře podobe (Drole 2010, 282). Propadu se je izognila cerkev Svetega duha na Javorci, ki jo je zasnoval Řadžarski arhitekt ReŘigius Geyliřg, vŚdja gradřje śa je bil řadśŚrŚčřik Geza JablŚřsky (DrŚle 2010, 2ěĚ). Že leta 1934 sŚ jŚ ŚbřŚvili Italijaři iř dŚdali řaśis »Onkraj pepela sovragov jeza premine« (DrŚle 2010, 2ě9; glej tudi KraŘberger 2010). Obsežři ŚbřŚvi sta řatŚ śŚtekali še v letih 19ě0– 19ě2 iř 2003. Pri sledřji sŚ bile sařiraře śŚškŚdbe, řastale Śb śŚtresu leta 199ě (DrŚle 2010, 2ě9; glej tudi Kramberger 2010). 133 Ob koncu drugega obdobja (1918–1991) sŚ se śri řas veřdarle śričele śrve arheŚlŚške raziskave ostalin konfliktov 20. stoletja. Leta 19ě4 je śŚtaśljaška ekiśa Oddelka za arheŚlŚgijŚ Filozofske fakultete v Ljubljani fotografsko dokumentirala, izmerila in sonarsko posnela ostanke desantne transportne ladje iz druge svetovne vojne, ki se nahajajo pred Strunjanom (Gaspari 2008, 102). Sicer se raziskava ře dŚtika śrve svetŚvře vŚjře, a je vseeřŚ śŚŘeŘbřa, saj řakazuje začetke zanimanja arheolŚške strŚke v SlŚveřiji za Śstaliře řŚvejših kŚřfliktŚv. Pomembna faza v razvoju obravnave dediščiře prve svetovne vojne je obdobje med letoma 1991 in 2007, saj je po osamosvojitvi Slovenije zanimanje za prvo svetovno vojno začelŚ řaraščati, s tem pa je pŚvezař tudi razŘah zbirateljstva. Odceśitev Śd SŚcialističře federativře reśublike Jugoslavije je pomenila delno Śdceśitev Śd řaciŚřalřih ŘitŚv, ki sŚ črśali iz řarŚdřŚŚsvŚbŚdilřega boja.49 V času śŚ drugi svetŚvři vŚjři je bila teŘatika śrve svetŚvře vŚjře śŚstavljeřa řa strařski tir, kar se Řed drugiŘ kaže v zanemarjanju in śrŚśadařju večiře avstrŚ-Śgrskih śŚkŚśališč řa ŚzeŘlju SlŚveřije. Prebivalci řekdařje JugŚslavije sŚ si »bratstvŚ iř eřŚtřŚst« delili řa śŚdlagi slŚvařskega izvŚra iř skuśřega bŚja śrŚti ŚkuśatŚrju Řed drugŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ. V času śrve svetovne vojne pa sŚ si stali řa řasśrŚtřih si bregŚvih, saj sŚ se SlŚveřci, Hrvatje, BŚšřjaki, delřŚ tudi Srbi z ozemlja Bosne in HercegŚviře bŚrili śrŚti Srbiji iř Črři gŚri. Večiřa se je takŚ bŚrila za Avstro-OgrskŚ, katere řasledřici Avstrija iř Madžarska sta se v drugi svetŚvři vŚjři bojevali na straři NeŘčije. ŃgŚdŚviřa śrve svetŚvře vŚjře takŚ ři bila dŚber teŘelj za gradřjŚ řaciŚřalnih mitov in kolektivnega spomina prebivalcev Jugoslavije. Zaradi teh razlogov se je jugoslovanska oblast oddaljila od predvojnih dogodkov in gradila narodno zavest na temeljih NOB, s tem pa so bili dŚgŚdki iz časa śrve svetŚvře vŚjře śŚstavljeři řa strařski tir. Po letu 1991 se je zanimanje za te dŚgŚdke, v katerih sŚ řa SŚči številři SlŚveřci brařili ře le ŚzeŘlje avstrŚ-ogrske monarhije aŘśak średvseŘ svŚj dŚŘ, zřŚva ŚbudilŚ. Številři zbiralci řisŚ več skrivali svŚjih zbirk śŚ kleteh iř śŚdstrešjih, aŘśak sŚ jih začeli Śdśirati za Śgled javřŚsti. V PŚsŚčju je dařes kŚśica ličřŚ urejenih zasebnih zbirk, ki so po predhodnem dogovoru odprte za ogled, večiřa śa je řastala śred uvedbo ZVKD-1. Ńaradi vse bŚlj ŘřŚžičřega śŚbirařja średŘetŚv s śŚvršja in njihovega vse Řařjšega števila se je razmahnila uporaba detektorjev kovin, ki je bila pogojena z njihovo bŚljšŚ dostopnostjo, tako v ponudbi kot cenovno. Porast uporabe detektorjev lahko na podlagi ankete med 85 zbiralci umestimo v desetletje med 1990 in 2000,50 začetki řjihŚve uśŚrabe śa segajŚ v ŚseŘdeseta leta 20. stŚletja, z redkiŘi izjeŘaŘi śred teŘ časŚŘ. Ń řjiŘi sŚ iskali średŘete predvsem po kavernah in na prostorih nekdanjih barak, pozneje śa tudi řa řikŚgaršřji zeŘlji iř v prvih bojnih linijah. Raziskovali sŚ še v zaledju, kjer se je Řed vŚjřŚ řahajalŚ ŚgrŚŘřŚ vŚjaštva. 49 50 134 Od tu naprej zapisano kot NOB. Anketo sem izvedel v letu 2013, řjeři celŚtři rezultati śa v śričujŚčeŘ besedilu řisŚ Śbravřavaři. Nekateri zbiralci sŚ iŘeli, iř še vedřŚ iŘajŚ, resřejše řaŘeře iř vŚdijŚ dřevřiškŚ evideřcŚ Ś kraju iř ŚkŚliščiřah řajdbe, iŘajŚ śa tudi velikŚ zřařja Ś średŘetih iř tereřu ter zgŚdŚviřskeŘ dŚgajařju řa ŚbŘŚčju, kjer iščejŚ vŚjaške Śstaliře. Ń razvŚjeŘ svetŚvřega sśleta ter śŚrasta števila zbirateljev sŚ se śŚjavili śŚsaŘezřiki, ki iščejŚ vŚjaške średŘete izključřŚ z řaŘeřŚŘ śrŚdaje. SvŚje řajdbe śrŚdajajŚ řa bŚlšjih sejŘih, razřih zbirateljskih srečařjih ter řa sśletu. Zanje imajo predmeti popolnoma drug pomen in funkcijo, kot jo imajo za nekoga, ki jih zbira zaradi njihove zgŚdŚviřske vredřŚsti iř jih s teŘ dŚbrŚřaŘerřŚ želi Śhrařiti za zařaŘce ter jih z veseljeŘ śŚkaže. V vsakem primeru pa je dařes iskařje iř śŚbirařje średŘetŚv z bŚjišč brez dŚvŚljeřja Ministrstva za kulturo nezakonito. V devetdesetih letih śrejšřjega stŚletja je řastalŚ več društev ljubiteljev zgŚdŚviře iř zbiralcev Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře, ki sŚ Śrgařizirala iř še dařes organizirajo delovne akcije in čiščeřje različřih śŚlŚžajev, kar je v zadřjih letih śŚstalŚ sśŚrřŚ, saj dela śŚtekajŚ brez śrisŚtřŚsti arheŚlŚgŚv iř v řŚbeřeŘ śŚgledu ře dŚsegajŚ ŘiřiŘalřih arheŚlŚških stařdardŚv. Leta 1993 je bilŚ ustařŚvljeřŚ DruštvŚ sŚška frŚřta NŚva GŚrica, ki deklarativřŚ deluje řa śŚdrŚčju śrŚučevařja iř Śhrařjařja zaśuščiře śrve svetŚvře vŚjře, zbiranja, evidentiranja, vzdrževařja iř hranjenja predmetov, fotografiranja in kartiranja śrizŚrišč śrve svetŚvře vŚjře, evidentiranja pomeŘbřejše řeśreŘičře kulturře dediščiře sŚške frŚřte, Śrgařizirařja ekskurzij, srečařj, średavařj, razstav iř tečajev, vŚdeřja śŚ śrizŚriščih sŚške frŚřte, izdajanja publikacij in drugih tiskovin (splet 15). DruštvŚ je śriśravilŚ řekaj razstav Ś śrvi svetŚvři vŚjři, sŚdelŚvalŚ śa je tudi z drugiŘi društvi iř Řuzeji. PŚleg ŚŘeřjeřega društva Śbstaja še řekaj drugih, řśr. DruštvŚ ljubiteljev sŚške frŚřte Ljubljařa, društvŚ 1313 iř DruštvŚ Peski. Prva odkopavanja,51 ŚbřŚve iř rekŚřstrukcije śŚlŚžajev v PŚsŚčju sŚ se Śdvijali śŚd śŚkrŚviteljstvŚŘ turističřih iř zgŚdŚviřskih društev (řśr. DruštvŚ sŚška frŚřta NŚva GŚrica, DruštvŚ 1313), KŚbariškega Řuzeja ter Fuřdacije PŚti Řiru v PŚsŚčju, ki je bila ustařŚvljeřa leta 2000 iř se ukvarja z ŚbřavljařjeŘ sśŚŘiřskih Śbeležij iz śrve svetŚvře vŚjře, śŚd řjeřiŘ ŚkriljeŘ śa je řastalŚ řekaj Řuzejev řa śrŚsteŘ, kŚt sŚ KŚlŚvrat, ČelŚ, SabŚtiř iř drugi (glej sślet 16). FuřdacijŚ sŚ ustařŚvili RŚbert Bliřc, AřtŚř Jeglič, ŽeljkŚ CiŘśrič iř ŃdravkŚ Likar (KlavŚra 2010, 2ę2). Gre za řevladřŚ iř řeśrŚfitřŚ fuřdacijŚ s sedežeŘ v KŚbaridu (KlavŚra 2010, 2ę3). Fundacija je bila ustanovljena z namenom delovanja za obnovo in ohranjanje zgodovinske in kulturře dediščiře iz ŚbdŚbja śrve svetŚvře vŚjře řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte v PŚsŚčju iř średstavitve ŚbřŚvljeřih ŚbjektŚv v študijske, turističře iř izŚbraževalře řaŘeře (Statut Fuřdacije »PŚti Řiru v PŚsŚčju«; řav. v KlavŚra 2010, 2ę3). Leta 200Ě je Fuřdacija Śdśrla PŚt Řiru, ki je PŚtrebřŚ je śŚudariti, da ři šlŚ za arheŚlŚška izkŚśavařja z arheŚlŚškiŘi ŘetŚdaŘi ali kakršřakŚli druga dela v řavzŚčřŚsti arheŚlŚgŚv. 51 135 śŚsvečena vsem padlim v prvi svetovni vojni. Pot je tedaj potekala od Loga pod Mangartom do MeřgŚr, řa svŚjih 100 kilŚŘetrih śa śŚvezala šest Řuzejev řa śrŚsteŘ, trdřjavŚ Kluže, italijařskŚ kŚstřicŚ v KŚbaridu, řeŘškŚ kŚstřicŚ śri TŚlŘiřu, kaśele, vŚjaška śŚkŚśališča, cerkev Sv. Duha řa JavŚrci, zasebře zbirke, KŚbariški iř TŚlŘiřski Řuzej, řaravře zřaŘeřitŚsti ter ślařiře (Klavora 2010, 264–2ęĘ). PŚt je ŚśreŘljeřa s sŘerŚkazi iř iřfŚrŘacijskiŘi tablaŘi v štirih jezikih, za vŚdstva je řa vŚljŚ ŚkŚli Ę0 turističřih vŚdičev, śriśravili śa sŚ še ŚbsežřŚ śrŚŘŚcijskŚ gradivŚ (Klavora 2010, 264). Pomemben rezultat Fundacije, nastal v sodelovanju s Tolminskim muzejem iř zgŚdŚviřŚśisceŘ LŚvrŚŘ GalićeŘ, je tudi śŚdatkŚvřa baza ŚkŚli 20.000 evideřtirařih śadlih vojakov (KlavŚra 2010, 2ę4), ki śa ři śrav śŚsrečeřa, saj njena spletna verzija razen imen vojakov ře vsebuje řŚbeřih drugih iřfŚrŘacij. Leta 2003 je s straři UstařŚve Fuřdacija »PŚti Řiru v PŚsŚčju« śrišla śŚbuda za čiščeřje jarkŚv řa ŚbŘŚčju ślařiře Ńaśrikraj. Čiščeřje je zajemalo odstranitev listja in zemlje, ki se je nabrala v jarkih, v samo strukturo objektov pa niso posegali. Leta 2004 je śŚtres řa tej lŚkaciji śŚškŚdŚval suhe zidŚve jarkŚv iř Śstalih ŚbjektŚv (DrŚle 2010, 291). Po temeljitem premisleku o posegu v řaravři śrŚces iř dŚzidavi śŚrušeřih kŚřstrukcij dŚ višiře, ki je bila Śhrařjeřa śred śŚtresŚŘ, sŚ se ŚdlŚčili za selektivřŚ śreřŚvŚ. Suhe zidŚve sŚ ponovno pozidali, v manj pomembne dele obrambne linije pa niso posegali. Leta 2008 obnovili posamezne segmente jarkov, ki so bili grajeni s kamenjem in malto. Rekonstrukcija je potekala na śŚdlagi dŚkuŘeřtacije iř še Śhrařjeřih kŚřstrukcij řa tereřu. ArguŘeřt za Śhrařjařje Śstaliř leži v dŚbrŚ vidři śrvŚtři Śbliki iř řačiřu gradřje jarkŚv ter tudi razřŚlikŚsti pozidave (Drole 2010, 293). Že od leta 2005 je na spletu dostopen register sśŚŘiřskih Śbeležij sŚške frŚřte z iŘeřŚŘ Pro Hereditate, ki je ślŚd sŚdelŚvařja Řed DruštvŚŘ sŚška frŚřta NŚva GŚrica, Gruppo Ricerche e Studi Grande Guerra della Società Alpina delle Giulie – Sezione di Trieste del Club Alpino Italiano, ustanovo Fuřdacija »PŚti Řiru v PŚsŚčju«, Associazione Culturale »F. Zenobi« iz Trsta in Zavodom za varstvo kulturře dediščiře (OE NŚva GŚrica). PrŚjekt je fiřařčřŚ śŚdśrla Evropska unija (Skupni sklad za male projekte, Program Phare CBC Slovenija / Italija 2002, SI.2002/000–312; splet 17). Projekt Pro Hereditate je dŚber śriŘer iřterřetřega registra Śbeležij sŚške frŚřte iř średstavlja śŚŘeŘbeř korak v okviru dokumentiranja ostalin prve svetovne vojře řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte. Register v zadřjeŘ času sicer ři aktiveř iř se ga ře řadgrajuje, saj sŚ bili zadřji vśisi Śśravljeři leta 2013 (stanje na dan 26. 4. 2016). Kljub sodelovanju ZVKDS OE NŚva GŚrica śa večiřa sśŚŘiřskih Śbeležij iz tega registra še dařes ři zavedeřih v registru kulturře dediščiře, saj je řa ŚbŘŚčju OE NŚve GŚrice vśisařih le ŚkŚli ę0 sśŚŘiřskih Śbeležij, čeśrav je v registru Pro Hereditate vnesenih 259 objektov (splet 18), v resřici śa je številŚ še večje. 136 V obdobju od 1991 do 2007 je bilŚ Śśravljeřih řekaj arheŚlŚških raziskav řa ŚbŘŚčju řekdařje sŚške frŚřte. PŚ sedařjih śŚdatkih se je Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře śrvič řačrtřŚ dotaknila izdelava mikroreliefa in georadarska raziskava strelskih jarkov na Kozlovem robu nad Tolminom iz leta 1999 (sl. 80; Mušič, Berić 1999). Leta 2001 je bila ustařŚvljeřa Sekcija za vŚjaškŚ arheŚlŚgijŚ śri MadžarskeŘ združeřju za vŚjaške zřařŚsti, řjeři člaři śa sŚ začeli raziskŚvati bŚjišča iz Śbeh svetŚvřih vŚjř, kjer sŚ se bŚrili Řadžarski vŚjaki. Pri řačrtŚvařju raziskav řa ŚbŘŚčju sŚškega bŚjišča sŚ se śŚvezali s KŚbariškiŘ ŘuzejeŘ, kjer sŚ jiŘ średlagali raziskavŚ Mrzlega vrha (Négyesi 201Ę, ě4–ěĚ). ObsežřiŘ arhivskiŘ raziskavaŘ sŚ leta 2002 sledile śrve terenske raziskave, tekom katerih so se povezali s slŚveřskiŘ društvŚŘ »Peski 191Ę–191Ě«. DelŚ je zajeŘalŚ čiščeřje avstrŚ-ogrskega strelskega jarka in iskanje lokacije zasutega drugega vhoda v kaverřŚ z ŘadžarskiŘ ŚltarjeŘ (Négyesi 201Ę, ěĚ–88). Raziskovalna skupina se je na Mrzli vrh prav tako vrnila v naslednjem letu, tekom predpriprav za glavna dela pa so na podlagi arhivskih dŚkuŘeřtŚv, skic iř zeŘljevidŚv řa tereřu lŚcirali śŚsaŘezře Śbjekte, ki bi jih bilŚ brez śŚŘŚči arhivskega gradiva težkŚ lŚcirati iř śreśŚzřati. Kartirařje śŚlŚžajev iř Śbjektov z uporabo GPS se je nadaljevalo v letih 2005, 2006 in 2011. Na śŚdlagi raziskav iz leta 2013 iř śrejšřjih sśŚzřařj je leta 2014 z raziskavaŘi začel še avstrijski alśiřist Karl PallasŘař, ki je ideřtificiral več zasutih kaverř iř strelskih Řest (Négyesi 2015, 88–9ě). Leta 2011 sŚ člaři Sekcije za vŚjaškŚ arheŚlŚgijŚ skuśaj s člaři društva MerituŘ iz Szegeda řa ŚbŘŚčju Mrzlega vrha usśeli lŚcirati śŚkŚśališče vŚjakŚv 4ę. śehŚtřega śŚlka (Négyesi 201Ę, 9ě). TereřskŚ delŚ je Řadžarskim raziskovalcem omogočilŚ řatařčřŚ ideřtifikacijŚ śŚlŚžajev in njihovo povezavo s śŚiŘeřŚvařji iř ŚštevilčeřjeŘ kaverř iř jarkŚv, kakršřa sŚ bila v uśŚrabi tekŚŘ vŚjře (Négyesi 201Ę, 91–117). Pri omenjenih Řadžarskih raziskavah slŚveřski arheŚlŚgi řisŚ sŚdelovali, po podatkih Ministrstva za kulturo pa zanje tudi ni bilo izdano nobeno kulturnovarstveno soglasje.52 Tako se navkljub zakonski ureditvi, še vedřŚ izvajajŚ raziskave s straři řeśŚŚblaščeřih Śseb. AvtŚrjev śŚgŚvŚr śrek elektrŚřske śŚšte z DavŚriřŚŘ VugŚ (MiřistrstvŚ za kulturŚ) z dře 10. 9. 2012 iř SilvestrŚŘ GaberščkŚŘ (MiřistrstvŚ za kulturŚ, sektŚr za řeśreŘičřŚ kulturřŚ dediščiřŚ) z dře 11. Ę. 2016. 52 137 Slika 80: Mikrorelief avstro-ogrskih jarkov iz prve svetovne vojne na Kozlovem robu nad Tolminom (Mušič, Berić 1999). NajřŚvejša faza v razvŚju śŚŘeŘbřih dejavřikŚv, ki sŚ vślivali řa řastařek arheŚlŚgije prve svetovne vojne na zahodni fronti, poteka v skladu s Saundersovo periodizacijo od leta 2002 dalje, śri řas śa je za začetek primerno izbrati letŚ 200ě, ki je bilŚ śrelŚŘřŚ za arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ ŘŚderřih vŚjaških Śstaliř. V Śkviru řŚvega zakŚřa Ś varstvu kulturře dediščiře – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 1ę/200ě, z dře 1Ę.2.200ě) sŚ řekatere Śstaliře ŚbŚrŚžeřih konfliktov 20. stŚletja śrešle śŚd Śkrilje arheŚlŚgije. S teŘ je bila śŚstavljeřa zakŚřska śŚdlaga za ŚbravřavŚ vŚjaških Śstaliř konfliktov 20. stoletja s strani kulturnovarstvene in arheŚlŚške strŚke. Tematike prve svetovne vojne se je nekoliko dotaknil projekt Odkrivanje skrivnosti KŚbariške Ceřtra za ařtrŚśŚlŚške iř śrŚstŚrske študije ŃRC SAŃU v sŚdelŚvařju s FuřdacijŚ PŚti Řiru v PŚsŚčju. Leta 200ě sŚ v ŚkŚlici KŚbarida Śśravili laserskŚ (lidarskŚ) skeřirařje śŚvršja. Na śŚsřetkih sŚ Řed drugiŘ dŚbrŚ vidři Śstařki iz śrve svetŚvře vŚjře (Štular 2011), śri iřterśretaciji iř kartirařju śŚlŚžajev śa sŚ sŚdelŚvali arheŚlŚgi. V isteŘ ŚbdŚbju sŚ začeli izhajati řekateri znanstveni in strokŚvři člařki, ki se dŚtikajŚ teŘatike ŘŚderřih kŚřfliktŚv. TakŚ je v letu 200ě je izšel edeř śrvih arheŚlŚških člařkŚv, ki se bežřŚ dŚtakře tudi sŚške frŚřte. Ařdrej Gasśari je v prispevku Perspektiva arheologije bojišč in raziskav vojaških ostankov iz zadnjih dveh stoletij na Slovenskem Śrisal śersśektivŚ arheŚlŚgije bŚjišč iř raziskav vŚjaških ŚstařkŚv iz zadřjih dveh stŚletij řa SlŚveřskeŘ, ŚśŚzŚril śa je řa različře raziskŚvalře śristŚśe k tŚvrstři śrŚbleŘatiki (glej Gasśari 200ě). Nasledřji člařek, ki se dotika arheologije modernih konfliktov in prve svetovne vojne, je izšel v reviji ArheŚ v letu 2010. NichŚlas J. Sauřders je v řjeŘ średstavil śristŚśe iř kŚřceśte tŚvrstře arheŚlŚgije ter razlike, ki jŚ lŚčijŚ Śd arheŚlŚgije bŚjišč (glej Sauřders 2010b). IstŚčasřŚ je izšel člařek Ś razbitiřah ařgleškega lŚvskega letala SuśerŘariře Sśitfire, ki je Řed drugŚ 138 svetŚvřŚ vŚjřŚ strŘŚglavilŚ řa Ižařski cesti v Ljubljaři (glej Gasśari, Miljević, Mušič 2010). Prisśevek sicer ře zadeva sŚške frŚřte, a je vseeřŚ śŚŘemben korak k razvoju arheologije modernih konfliktov v Sloveniji. V letih 2010 in 2011 sem v sklopu svojega diplomskega dela opravil topografsko terensko raziskavo bŚjišča řa RŚŘbŚřu ter ovrednotil del drobnega materialnega gradiva (sl. 81), ki so ga v śŚgŚrju RŚŘbŚřa Śdkrili zasebři zbiralci (glej KŚšir 2011). KŚt zelŚ kŚristřŚ se je śri teŘ izkazalŚ dobro sodelovanje z zasebnimi zbiralci, ki imajo veliko znanja, posebno o razmerah na terenu ter Ś vŚjaškeŘ ŘaterialřeŘ gradivu tistega časa. Vsekakor gre za pomemben korak naprej v arheŚlŚški Śbravřavi vŚjaških Śstaliř 20. stŚletja řa ŚzeŘlju SlŚveřije. Slika 81: Kartiranje položajev s pomočjo GPS-a na vrhu Čuklje (foto: J. Šivic, 2011). V reviji ArheŚ je leta 2012 izšel śrvi arheŚlŚški člařek, ki se v celŚti śŚsveča sŚški frŚřti (glej KŚšir 2012). Na kratkŚ je bila średstavljeřa arheŚlŚgija śrve svetŚvře vŚjře, besedilŚ śa je bilŚ ŚsredŚtŚčeřŚ řa śŚteřcialře raziskŚvalře teŘatike iř ŘetŚde raziskav ter řa śŚteřcialřa ŚbŘŚčja za takšře raziskave. IzśŚstavljeřa je bila tudi śrŚbleŘatika varŚvařja Řaterialře dediščiře sŚške frŚřte, ki še zdaleč ři zadŚvŚljivŚ urejeřŚ. V letih 2011, 2012 iř 2013 sŚ bile Śśravljeře Řařjše tereřske arheŚlŚške raziskave řa ŚbŘŚčju tŚlŘiřskega ŘŚstišča, ki je bilo pomembna strateška tŚčka řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte. Raziskave sŚ Śśravili arheŚlŚgi Ceřtra za śreveřtivřŚ arheŚlŚgijŚ ŃVKDS z zuřařjiŘi sŚdelavci, Řed kateriŘi sta bila ařgleška arheŚlŚga NichŚlas J. Sauřders iř Neil Faulkřer, řekateri člaři skuśiře Great War Archaeology Group in drugi britanski arheologi. ŠlŚ je za ŚceřŚ śŚteřciala za Śbsežřejše arheŚlŚške raziskave v Śkviru ŘŚrebitřega bŚdŚčega ŘedřarŚdřega raziskŚvalřega śrŚjekta. Ośravljeři sŚ bili Śgledi lŚkacij ter Řařjše geofizikalne raziskave in testna izkopavanja. Nekatera spoznanja in rezultati raziskav so bili 139 objavljeni konec leta 2013 v reviji Arheo (Saunders et al. 2013), ki zaenkrat vsebuje najbolj strnjeno koncentracijo prispevkov o arheologiji modernih konfliktov pri nas. Novembra leta 2013 je zbiralec Aleš LiśŚvec izdal śublikacijŚ Vedno kot pri Bovcu, ki Śbravřava tereřske řajdbe drŚbřega Řaterialřega gradiva iř jih śŚskuša uŘestiti v časŚvři ter śrŚstŚrski kŚřtekst (glej LiśŚvec 2013). DelŚ Śbravřava vŚjaške zřačke iř Śzřake, izkŚśaře na bŚvškeŘ delu řekdařjega bŚjišča. Kljub teŘu, da rezultati řisŚ ślŚd arheŚlŚškega dela, gre za pomemben prispevek, ki izkazuje zavedanje nekaterih zbirateljev o pomenu prostorskih kontekstov iř śŚvezav s histŚričřiŘi viri, čeśrav bi avtŚr z bŚlj detajlřiŘ beležeřjeŘ řajdiščřih ŚkŚliščiř lahkŚ śridŚbil še dŚdatře iřfŚrŘacije. Ńavedařje śŚŘeřa kŚřtekstŚv, v katerih se řahajajŚ řajdbe iz śrve svetŚvře vŚjře, je le Řajheř kŚrak k bŚljšeŘu sśrejeŘařju vlŚge arheŚlŚgije śri śreučevařju modernih konfliktov. Zaradi ostalin prve svetovne vojne so bile śrve zaščitře arheŚlŚške raziskave, po dostopnih podatkih, średśisaře šele v letu 2014, kar šest let śŚ uvedbi ŃVKD-1, ki opredeljuje vŚjře Śstaliře, starejše Śd Ę0 let kŚt arheŚlŚške řajdbe iř s teŘ zahteva řjihŚvŚ strokovno arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ. OŘeřjeřa śrva raziskava je zajeŘala dŚkuŘeřtirařje Śb gradřji zaradi ureditve zgŚdŚviřske śŚti »PŚt Řiru« řa ŚbŘŚčju vzśetiře Prižřice řad PlavaŘi (glej Gerbec, Rupnik, Turk 2014). Dela so zajemala predvsem odstranjevanje rastlinja in kamenja, ki sta ovirala dŚstŚśe dŚ vŚjaških Śstaliř, ki sŚ śŚstale del teŘatske zgŚdŚviřske śŚti (Gerbec, Ruśřik, Turk 2014, 9). Čiščeřje je śŚseglŚ v zeŘeljske ślasti le řa řekaterih Śdsekih, vsi śŚsegi řa ŚseŘřajstih lokacijah pa so bili arheolŚškŚ dŚkuŘeřtiraři (Gerbec, Ruśřik, Turk 2014, 9, 1ę–22). Drugi nadzor Śb gradřji je śŚtekal istega leta, dela śa sŚ śŚtekala řa ŚbŘŚčju jaŘe Pečiřke śri LŚkvici řa Krasu (glej Gerbec 2014). TaŘkajšřja dela so potekala zaradi ureditve okolice jame, ki se nahaja na ŚbŘŚčju »PŚti Řiru řa Krasu«, lŚkacija śa je śŚleg svŚje vlŚge v śrvi svetŚvři vŚjři zřařa kŚt jamska postojanka iz pozne bronaste dobe (Gerbec 2014, 2, 6).53 KŚt lahkŚ śrebereŘŚ v śŚrŚčilu, je bil cilj arheŚlŚške raziskave »/…/ predhodno ali vzporedno ob strojnih posegih na območju prazgodovinske jamske postojanke ter ostalinah 1. svet. vojne dokumentirati, strokovno odstraniti ter ovrednotiti arheološko dediščino« (Gerbec 2014, ę). Kljub dŚbrŚ ŚśravljeřeŘu arheŚlŚškeŘu delu velja ŚśŚzŚriti řa odločitev za strŚjři izkŚś takŚ 90 ŘetrŚv dŚlgega Śdseka jarka kŚt ŚbŘŚčja barak (Gerbec 2014, 6, 11–19), saj bi z rŚčřiŘ izkŚśŚŘ verjetřŚ lahkŚ śridŚbili bŚlj řatařčře iřfŚrŘacije Ś ŘŚrebitřih fazah v izgradnji in uporabi struktur ter o procesih po njihovi opustitvi. Že v řasledřjeŘ letu sŚ śŚtekale arheŚlŚške raziskave Śb izkŚśu za śŚstavitev ŚbřŚvljeřega sśŚŘeřika češkega 91. śehŚtřega śŚlka iz Českih BudĩjŚvic, ki se řahaja śŚd MrzliŘ vrhom (glej Mlinar 2015), prav tako pa so potekala tudi raziskovalna arheŚlŚška izkŚśavařja (testři ArheŚlŚška dela řa Śbeh ŚŘeřjeřih lŚkacijah je izvedlo podjetje Avgusta d.o.o. (Gerbec, Rupnik, Turk 2014; Gerbec 2014). 53 140 izkŚśi) řa ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa v sklŚśu ŘŚje dŚktŚrske raziskave (glej śŚglavje Ę.3.3.). V avgustu 201ę sŚ řa ŚbŘŚčju Řuzeja řa śrŚsteŘ řa KŚlŚvratu śŚtekala dela v sklŚśu razširitve Řuzeja. Izkopani in dokumentirani so bili posamezni odseki italijanskega povezovalnega jarka, med ŚhrařjeřiŘi kŚřstrukcijaŘi śa izstŚśajŚ iz Řařjših kaŘřŚv zgrajeře stŚśřice, ki sŚ del śŚvezŚvalřega jarka. ArheŚlŚška dela sŘŚ izvedli skuśaj z arheŚlŚgŚŘa MatijŚ ČrešřarjeŘ iř GašśerjeŘ RutarjeŘ iz Ceřtra za śreveřtivřŚ arheŚlŚgijŚ ŃVKDS iř študeřtŚŘa arheŚlŚgije, ČrtŚŘ LŚrberjeŘ iř PetrŚŘ TihlejeŘ. Pri delu sŚ sŚdelŚvali tudi sŚdelavci KŚbariškega Řuzeja iř řeŘški śrŚstŚvŚljci, člaři zveze Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge. Ugotovimo torej lahko, da je arheologija modernih konfliktov, in s tem arheologija prve svetovne vojne, v SlŚveřiji še vedřŚ v śŚvŚjih Śz. v začetři fazi razvŚja iř uveljavljařja, řjeř nadaljnji razvoj pa bŚ zaradi ŘřŚžice ŚstařkŚv iz Śbeh svetŚvřih vŚjř ter śŚtrebe śŚ Śhrařitvi iř primernem varovanju le-teh řadvse śŚŘeŘbeř iř dŚbrŚdŚšel. Na kŚřcu je śŚtrebřŚ ŚŘeřiti še pomemben korak k promociji slovenske arheologije in povezovanju s tujimi strokovnjaki. Med 22. iř 24. ŘajeŘ 201Ę, tŚčřŚ řa stoletnico začetka bŚjev řa sŚški frŚřti, je v Ljubljani in Kobaridu potekala mednarodna konferenca z naslovom Ponovno odkrivanje Velike vojne – multidisciplinarne raziskave modernih konfliktov – (Re)Discovering the Great War – Multidisciplinary Research of Modern Conflicts (glej KŚšir, Črešřar, Saunders 2016). Konferenca, ki sŚ jŚ Śrgařizirali Muzej řŚvejše zgŚdŚviře Slovenije, Center za preventivno arheologijo ZVKDS, Oddelek za arheologijo Filozofske Fakultete Uřiverze v Ljubljaři, KŚbariški, TŚlŘiřski iř GŚriški Řuzej, iř so se je udeležili strŚkovnjaki različřih ved iz številřih evrŚśskih držav, je opozorila kolege iz tujine, da tudi slŚveřska arheŚlŚška strŚka śŚčasi stŚśa śŚ śŚti evrŚśske arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv. . . VEČPLASTNE POKRAJINE SOŠKE FRONTE PrŚbleŘatika sŚške frŚřte je bila z vidika arheologije modernih konfliktov śrvič řatařčřeje obravnavana Řed letŚŘa 2011 iř 2013 s straři ařgleških arheŚlŚgŚv z Uřiverze v BristŚlu iř slovenskih arheologov s Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Predstavitev arheŚlŚškŚařtrŚśŚlŚških vidikŚv iř večślastřŚsti śŚkrajiř kŚřfliktŚv sŚške frŚřte śrvič zaslediŘŚ v člařku Conflict Landscapes of the Soča/Isonzo Front, 1915–2013: Archaeological - Anthropological Evaluation of the Soča Valley, Slovenia (Saunders et al. 2013). S soavtorji prispevka smŚ z arheŚlŚškŚ-ařtrŚśŚlŚškiŘi preliminarnimi raziskavami opredelili dvařajst različřih ślasti v t. .i. śŚkrajiři kŚřflikta sŚške frŚřte (glej Saunders et al. 2013, 50–55). Te so posledica dogodkov, ki so si sledili od predvŚjřega časa śa vse dŚ dařašřjih dři. Iz arheŚlŚškŚ-ařtrŚśŚlŚškega vidika řisŚ zařiŘivi le dŚgŚdki Řed letŚŘa 141 1915 in 1917, teŘveč celŚtřa zgŚdŚviřa iř življeřje materialne (in nematerialne) zaśuščiře sŚške frŚřte, Śd řjeřega řastařka dŚ dařes. KŚt śiše Saunders s sodelavci: »In order to make sense of this confused and confusing mass of conflict-related materialities over a century, we regard the entire Soča Valley as a palimpsest conflict landscape composed of different layers. This approach offers a powerful analytical framework for identifying and separating out different events, the relationships between events and their physical traces, and for exploring the interrelationships between events and proposed landscape layers«54 (Saunders et al. 2013, 49). Z Nicholasom J. Saundersom, Neilom Faulknerjem, Matijo Črešřarjem iř Sîař ThŚŘas smo opredelili naslednje ślasti sŚške śŚkrajiře kŚřflikta (Saunders et al. 2013): 1. prva plast konflikta – predvojna militarizirana pokrajina, 2. druga plast konflikta med letom 1914 in majem 1915, 3. tretja ślast kŚřflikta Řed 23. ŘajeŘ 191Ę iř začetkŚŘ śrebŚja 24. ŚktŚbra 191Ě, 4. četrta ślast kŚřflikta – »śrebŚj śri KŚbaridu«, 5. śŚvŚjřŚ čiščeřje bŚjišč iř ŚbřŚva śŚkrajiře, 6. pokrajina śreŘeščařja iř kŚŘeŘŚracije mrtvih (ang. »moved and remembered dead«), 7. nova militarizacija pokrajine v obdobju med obema vojnama, 8. druga svetovna vojna, 9. memorializacija druge svetovne vojne, 10. obnove dediščiře śrve svetŚvře vŚjře, 11. zbirařje Řaterialřih Śstaliř sŚške frŚřte, 12. pojav muzejev na prostem. Gre za kompleksře iř Śbsežře ślasti ŚzirŚŘa, ŘetafŚričřŚ, śŚkrajiře, katerih razčleřitev je lahkŚ zelŚ subjektivřa iř je Śdvisřa Śd iřteresŚv raziskŚvalca. Pri svŚji Śbravřavi sŚške frŚřte seŘ zgŚraj ŚŘeřjeři razdelitvi sledil le delŚŘa. Vseh ślasti řaŘreč ře ŘŚreŘ śodrobno obravnavati, saj bi to presegalo okvire te disertacije. Prvi dve plasti (po Saunders et al. 2013) seŘ združil v eřŚteř kŚřceśt średvŚjře Řilitariziraře śŚkrajiře, tretjŚ iř četrtŚ ślast śa seŘ Śbravřaval kŚt śŚkrajiřŚ kŚřflikta. Sledi pokrajina mrtvih iř sśŚŘiřa, kŚt śŚkrajiřŚ starega železa śa seŘ Śbravřaval śrŚcese iř sledi »Da bi razumeli te zapletene in množične materialnosti, ki so skozi stoletje povezane s konfliktom, obravnavamo celotno soško dolino kot palimpsestno pokrajino konflikta, ki jo sestavljajo različne plasti. Tovrstni pristop ponuja močan analitični okvir za identifikacijo in razločevanje različnih dogodkov, odnosov med dogodki in njihovimi fizičnimi sledovi, in za raziskovanje medsebojnih odnosov med dogodki in predlaganimi plastmi pokrajine.« 54 142 śŚvŚjřega čiščeřja bŚjišč, ŚbřŚve śŚkrajiře, średvseŘ śa zbirařja iř śŚřŚvře uśŚrabe vŚjaških średŘetŚv, tŚrej seŘ združil śetŚ iř eřajstŚ ślast śŚ Sauřdersu iř sŚdelavcih (Saunders et al. 2013). V řadaljevařju sŚ średstavljeře vse štiri Śbravřavaře śŚkrajiře, podpoglavje 4.2.1. pa je řaŘeřjeřŚ kratki średstavitvi ŘetŚdŚlŚških vidikŚv uśŚrabe rezultatov lidarskega snemanja in vŚjaških letalskih śŚsřetkŚv ter njihove interpretacije. 4.2.1. Uporaba rezultatov lidarskega snemanja in letalskih fotografij Tekom raziskave za potrebe doktorske disertacije sem poleg terenskih raziskav opravil tudi pregled rezultatov lidarskega snemanja ŚbŘŚčja SlŚveřije iř izbrařih vŚjaških letalskih fotografij iz časa śrve svetŚvře vŚjře. Ńa razlikŚ Śd tŚśŚgrafije iř testřih izkŚśŚv, sta Ři ŚŘeřjeřa vira ŚŘŚgŚčila śregled řad ŚbsežřiŘi ŚbŘŚčji śŚkrajiře, ki jih je zaznamovala vojna. Digitalni model reliefa Slovenije je rezultat lidarskega sneŘařja v Śkviru śrŚjekta »LaserskŚ skeniranje in aerŚfŚtŚgrafirařje 2011«. Večiřa lŚkacij z ostalinami prve svetovne vojne se nahaja řa ŚbŘŚčjih, kjer je gŚstŚta zajeŘa laserskega skeřirařja zřašala Ę tŚčk řa kvadratři Řeter, redke śa sŚ řa ŚbŘŚčjih z gŚstŚtŚ zajeŘa 2 tŚčk řa kvadratři Řeter (sślet 19). Lidarsko snemanje nam śŚleg aerŚfŚtŚgrafije ŚŘŚgŚča řajbŚlj celŚvit śŚgled řa śŚkrajiřŚ iz śtičje śersśektive, k śreśŚzřavařju te Śbsežře śŚkrajiře śa dodatno śriśŚŘŚre še vŚjaška kartografija. Rezultati lidarskega sřeŘařja řaŘ śrikažejŚ dařašřjŚ śŚdŚbŚ śŚkrajiře, ki řŚsi sledŚve śreteklih śraks iř pokrajin. Lidarsko snemanje se lŚči Śd klasičře tŚśŚgrafije iř drugih dŚkuŘeřtirařj śŚ svŚji řeselektivřŚsti, saj vsak del śŚkrajiře Śbravřava eřakŚvredřŚ (Mlekuž 2011, 89). Med vsemi vidnimi sestavnimi deli pokrajin so tudi neśreŘičře Śstaliře śrve svetŚvře vŚjře, ki so lahko zelo raznolike. Te segajo Śd tiśičřih iř lahkŚ śreśŚzřavřih, śa dŚ tistih, ki sŚ řa śŚvršju zaśustile ŘalŚ ali skoraj řič sledŚv. Iřterśretacijo rezultatov lidarskega snemanja je potrebno nadgraditi s śreverjařjeŘ struktur řa tereřu, kŚřčři rezultati śa dŚśriřesejŚ k razuŘevařju fŚrŘirařja iř fuřkciŚřirařja teh Śbsežřih śŚkrajiř, ki jih je ustvarila vŚjřa. BŚlj ŚdŘakřjeři średeli, kŚt je visokogorje, vsebujejŚ Řařj sestaviř iz starejših ŚbdŚbij, řaselitveřa ŚbŘŚčja v řižiřah iř za življeřje ugŚdřih ŚbŘŚčjih śa lahko vsebujejŚ sestaviře Śd śrazgŚdŚviře iř ařtike dŚ dařašřjih dři. LŚčevařje Řed śŚsaŘezřiŘi »časŚvřiŘi ślastŘi« je zelŚ zahtevřŚ, śŚsebno pri ostalinah, ki sŚ si časŚvřŚ iř ŚblikŚvřŚ zelŚ blizu, kŚt sŚ řśr. strelski jarki iz śrve svetŚvře vŚjře ali kasřejših obdobij. Pri iřterśretacijah tŚvrstřih sledŚv se ŘŚraŘŚ śŚslužiti śisřih, kartŚgrafskih, fŚtŚgrafskih ali celo filmskih virov, ki sŚ řastali v času kŚřfliktŚv. 143 Lidarsko snemanje v rokah arheologije lahko opazno vpliva na dosedanje vedenje o śreteklih śŚkrajiřah iř Ś »ředavřih« kŚřfliktih, kŚt je śrva svetŚvřa vŚjřa. Z řjegŚvŚ śŚŘŚčjŚ sem v tekom svoje doktorske raziskave identificiral dele ŚbraŘbře liřije iz časa śred začetkŚŘ bŚjev řa sŚški frŚřti, v zaledju sŚškega bŚjišča śa prepoznal tudi številře jarke rezervne in slabo poznane savske linije. V primerjavi z ostalinami rezervnih linij v zaledju, ŚbŘŚčje sŚške fronte nosi kŚŘśleksřejše iř številřejše sledŚve konflikta. Že z ŚśazŚvařjeŘ te śŚkrajiře »uřičeřja iř sŘrti« iř s śrŚcesŚŘ krajiřjeřja (Mlekuž 2011),55 takŚ izza račuřalřiškega zaslŚřa kŚt řa tereřu, postanemo del te pokrajine, se zavedno in nezavedno postavljamo v vloge vojakov in drugih, ki so bili śriča řjeřeŘu fŚrŘiranju. Podobno kot vojaki lahko gledamo kje so ugŚdře lege, śŚskušaŘŚ razumeti, kaj sŚ razŘišljali udeležeřci vŚjře, kakšřŚ lŚgikŚ sŚ uśŚrabljali śri gradřji iř uŘestitvi struktur v prostor. S tem se śŚstavi vez Řed řaŘi, udeležeřci kŚřflikta iř saŘŚ śŚkrajiřŚ, ki bŚ śŚsledřja »živa« śriča śrve svetŚvře vŚjře (Chielens 2009; Stichelbaut, Cowley 2016). Prav tako kŚt je vŚjřa zabrisala iř uřičila sledŚve śreteklega časa, śa sta řarava iř člŚvek řa řekaterih ŚbŘŚčjih zabrisala ali Śdstrařila sledŚve vŚjře, ki jih lidarskŚ sřeŘařje ře razkrije. ArheŚlŚgija ŘŚra uśŚrabljati vrstŚ različřih řeiřvazivřih iř iřvazivřih tehřik iř śristŚśŚv, ki řaŘ dŚdatřŚ śŚŘagajŚ razkriti dŚlŚčeře detajle v śŚkrajiři, śŚgledi iz različřih śersśektiv śa ŚŘŚgŚčajŚ sŚŚčařje med rezultati, śridŚbljeřiŘi řa različře řačiře. Kljub teŘu je vsak stik s śŚkrajiřŚ iř řjeřiŘi sestavřiŘi deli le treřutek v času, ki ga ŚśazujeŘŚ; čez tedeř, Řesec, letŚ ali desetletje bŚ podoba lahko popolnoma drugačřa, saj sŚ śŚkrajiře »žive« iř se śreŚblikujejŚ (Mlekuž 2012). Jarek, Śb katereŘ se lahkŚ dařes sśrehajaŘŚ řa Krasu, bŚ ŘŚrda čez deset let izgiřil ali sśreŘeřil svŚjŚ śŚdŚbŚ. MŚrda ga bŚ uřičila težka Řehařizacija Śb gradbeřih śŚsegih, lahkŚ ga bŚdo tekom urejařja zgŚdŚviřskih śŚti Śčistili kaŘeřja iř vegetacije ter ga řa řekaterih Řestih śŚśravili ali śa se bŚ z řjiŘ zgŚdilŚ čistŚ řekaj tretjega. Kar zaśišeŘŚ, ŚśišeŘŚ iř dŚkuŘeřtiraŘŚ dařes, je zatŚ le zaŘrzřjeřa slika, ustavljeř treřutek v času, ki ře bŚ řikŚli več eřak. Iř vse te śŚkrajiře sŚ sestavljeře iz različřih časŚvřŚsti, kar ŚŘeřja tudi Barbara Beřder, ki śravi, da je »krajina /…/ materializiran čas. Ali bolje, krajina je čas, ki se materializira: krajine, tako kot čas, niso nikoli pri miru« (Beřder 2002, 103; řav. v Mlekuž 2011, 9ę). KŚt śravi arheolog Dimitrij Mlekuž, śri śŚkrajiři ře gre zgŚlj za śaliŘśsest sledŚv śraks, teŘveč za śaliŘśsest različřih časŚvřŚsti (Mlekuž 2011, 100). Lidarski śŚsřetek śŚvršja je řeselektivřa slika dařašřje śŚkrajiře, ki řŚsi sledŚve, zaśuščiře, izkušřje iř ŘaterialřŚsti śreteklŚsti, řa řas śa je, da razbereŘŚ řjeře zgŚdbe iř jih śŚskušaŘŚ razumeti. Krajiřjeřje v arheŚlŚgiji je »/…/dejavnost, skozi katero utrdimo in fiksiramo nekatera razmerja v krajini ter ostala pustimo fluidna.« Kartirařje iř izdelava zeŘljevidŚv sta śraksi krajiřjeřja (Mlekuž 2011, ěě). 55 144 Za razumevanje śrve svetŚvře vŚjře řaŘ služijŚ tudi številři fŚtŚgrafski śŚsřetki, ki sŚ nastali tekom vojnih let iř śrikazujejŚ śŚdŚbe bŚjišča, zaledja ter življeřja vŚjakŚv iř civilistŚv. Kot izśŚstavljajŚ řekateri, je bila śrva svetŚvřa vŚjřa vŚjřa čutil, kjer řasśrŚtřika řisi saŘŚ videl, teŘveč tudi slišal, vŚhal iř Śbčutil (glej WiřtertŚř 2012). Vid, ki je za člŚveka takŚ rekŚč řajśŚŘeŘbřejše čutilŚ, v śŚzicijski vŚjři ři iŘel glavře vlŚge, śŚgŚstŚ je bil celŚ Řařj śŚŘeŘbeř, kŚt sta řśr. sluh ali vŚřj. VŚjaki sŚ večiřŚ časa śreživeli v zavetju strelskih jarkŚv iř glŚbŚkih kaverř, śŚgled čez rŚb jarka śa je lahko pomenil konec pod streli nasprotnikovega ostrostrelca ali Řitraljeza. MalŚ bŚljše razglede sŚ iŘeli vŚjaki v visŚkŚgŚrju, kjer se jiŘ je Śdśiral śŚgled řa řižje ležeča ŚbŘŚčja, v ravřiřskih ter śŚlŚžřih średelih śa je bila situacija řa sŚški frŚřti śodobna zahŚdři frŚřti s slabiŘi razgledi izza ŚkŚśŚv. Da bi ublažili tŚ težavŚ, sŚ razvili različře ŚśazŚvalře śeriskŚśe, ki sŚ ŚŘŚgŚčali razŘerŚŘa varřŚ ŚśazŚvařje řasśrŚtřikŚvih śŚlŚžajev. Gradbeřa dela, utrjevařje śŚlŚžajev iř śŚstavljařje žičřih Śvir sŚ śŚtekala średvseŘ v zavetju řŚči, kar śa zaradi številřih žarŚŘetŚv iř svetilřih raket ravřŚ takŚ ři bilŚ śŚśŚlřŚŘa varřŚ. Ńa usŘerjařje tŚśřiškega Śgřja sŚ bile zgrajeře številře ŚśazŚvalře tŚčke, za strateške iř kartŚgrafske śŚtrebe ter za prepoznavanje řasśrŚtřikŚvih śŚlŚžajev, śreŘikŚv večjega števila eřŚt iř ugŚtavljařja usśešřŚsti Śbstreljevařja śa sŚ uśŚrabljali ŚśazŚvalře balŚře ter řŚv izuŘ 20. stŚletja, ki je sśreŘeřil tŚk vŚjaške zgŚdŚviře – motorno letalo. Fotografski posnetki iz zraka so v nasprotju z ŚŘejeřiŘ śŚgledŚŘ vŚjakŚv v strelskih jarkih ŚŘŚgŚčali Śbsežeř śŚgled řa śŚkrajiřŚ iř śrav ta śaradŚks śŚgleda je zřačileř za śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ. Sauřders śravi, da ga je ustvarila tehřŚlŚgija, ki je fokus pogleda srednjega dometa premaknila k pŚgledu Śd zelŚ blizu ali Śd zelŚ daleč. AerŚfŚtŚgrafije sŚ ŚŘŚgŚčale śŚgled řa več kilŚŘetrŚv velika ŚbŘŚčja, vŚjřa śa je ustvarila pogoje, v katerih so ljudje sobivali v pokrajini, kjer se je domet pogleda lahko meril celo v centimetrih (Saunders 2009, 27). V izvidřiške řaŘeře sŚ śred teŘ uśŚrabljali kŚřjeřicŚ iř vŚhuře, letalŚ śa je ŚŘŚgŚčalŚ śŚgled iz zraka; śilŚti iř ŚśazŚvalci sŚ s teŘ śŚstali »Śči vŚjske« (Stichelbaut 2006, 162; 2009a, 185). Kot omenja arheolog Birger Stichelbaut (2006, 162), je bila aerofotografija sśrva le hŚbi řekaterih śilŚtŚv, šele v letu 191Ę je letalska fŚtŚgrafija śrešla v stařdardřŚ uśŚrabŚ v Śkviru zračřih sil. SřeŘařja iz letal sŚ bila uśŚrabljeřa řa vseh frŚřtah (Stichelbaut 2009b, 1), izjeŘa ři bila řiti sŚška frŚřta, kjer sŚ fŚtŚgrafirařja śŚlŚžajev iř zaledja śŚtekala řa Śbeh vŚjskujŚčih se strařeh. RazvŚj letalske fŚtŚgrafije sŚ śŚdrŚbřeje Śbravřavali številři avtŚrji (glej Deuel 1969; Nesbit 1996; Bewley 1997, 11; Bewley 2005; Gojda 2007; 18–19), Stichelbaut in Bourgeois śa sta se śŚsvetila śrav řjeřeŘu razvŚju v času śrve svetŚvře vŚjře ter ŘŚžřŚstiŘ uśŚrabe takšřih śŚsřetkŚv v raziskovalne namene in njihovim karakteristikam (glej Stichelbaut, Bourgeois 2009, 1–12). 145 Prav śrva svetŚvřa vŚjřa je z vŚjaškiŘi letalskiŘi sřemanji doprinesla k naglemu razvoju fŚtŚgrafske ŚśreŘe iř aerŚsřeŘařj ter ŚŘŚgŚčila širšŚ uśŚrabŚ aerŚfŚtŚgrafije v arheŚlŚgiji, kaŘŚr jŚ je zařesel britařski arheŚlŚg O. G. S. CrawfŚrd v dvajsetih letih 20. stŚletja, čeśrav sŚ zřaři śriŘeri že iz časa śred prvo svetovno vojno (glej Stichelbaut 2009b, 9). Crawford je sicer med vojno sodeloval pri letalskem fotografiranju na zahodni fronti v Franciji in Belgiji, kjer si je řabral śŚtrebřa zřařja ter izkušřje, ki jih je śŚzřeje izkŚristil v arheŚlŚgiji (Stichelbaut 2009b, 2; glej CrawfŚrd 19Ę4). Stichelbaut iř BŚurgeŚis trdita, da histŚričře aerŚfŚtŚgrafije vsebujejŚ izjeŘeř řabŚr iřfŚrŘacij, ki jih lahkŚ uśŚrabljajŚ številře vede. Takšře fŚtŚgrafije sŚ śŚŘeŘbeř vir za arheŚlŚške śrŚsśekcije, čeśrav řisŚ bile ustvarjene za ta namen. Poleg tega jih lahko uporabljamo za študije řaravře iř histŚričře śŚkrajiře. VŚjaški letalski śŚsřetki, ki sŚ řastali izključřŚ za vŚjaške řaŘeře, ŚŘŚgŚčajŚ študij vŚjřih śŚkrajiř, ki sŚ řastale v kratkih časŚvřih ŚbdŚbjih, kŚt je řśr. prva svetovna vojna. Zaradi povojne povrnitve nekaterih pokrajin v njihovo prvotno (predvojno) podobo so fotografije lahko celo edini vir informacij o vojni (Stichelbaut, Bourgeois 2009, 6–7). Ařalize vŚjaških aerŚfŚtŚgrafij ŚŘŚgŚčajŚ vśŚgled v razvŚj teh vŚjřih śŚkrajiř iř v śestrŚst njihove vsebine. Identificiranje raznolikih struktur, kot so jarki, buřkerji, tŚśřiški śŚlŚžaji itd., řaŘ pomaga razumeti njihove medsebojne povezave tudi v organizacijskem smislu. Pokrajina na aerŚfŚtŚgrafijah śa iŘa še številře ařtrŚśŚlŚške diŘeřzije. Piet Chieleřs (2009, 20) śravi, da pokrajina ne ponuja samo razlage in konteksta vojne zgodbe ampak sama postane simbolni varuh te iste zgŚdbe Ś vŚjři. PŚstaře ŘestŚ, kjer se srečajŚ dařašřji ŚbiskŚvalci iř zgŚdŚviřa, te kvalitete pa tvorijo identiteto pokrajine. Prav aerofotografije in njihova interpretacija razkrijejo vojno śŚkrajiřŚ, ki je řa řekaterih Řestih sŚške frŚřte dařes skrita ali uřičeřa. TakŚ lahkŚ śreśŚzřaŘŚ starŚ iř ŘŚrda izgubljeřŚ ideřtitetŚ krajev iř śŚkrajiř kŚřfliktŚv v PŚsŚčju ter řa Krasu. UśŚraba vŚjaških aerŚfŚtŚgrafij v řaŘeře iřterśretirařja ter dŚkuŘeřtirařja vŚjaških Śstaliř je v arheŚlŚški strŚki řŚvŚst, ki se je uveljavila v zadřjih dveh desetletjih. Edeř ključřih akterjev śri Śbravřavi aerŚfŚtŚgrafij iz časa śrve svetŚvře vŚjře ter řjihŚve iřterśretacije je belgijski arheolog Birger Stichelbaut, ki se śŚsveča średvseŘ ŚbŘŚčju Belgije (glej Stichelbaut 2006; 2009a; 2009b). S sodelavci je kot urednik izdal publikacijo Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology (glej Stichelbaut et al. 2009), řaŘeřjeřŚ śrŚbleŘatiki vŚjaških letalskih posnetkov z multidisciplinarnega vidika in je namenjena arheologom, zgodovinarjem, antropologom, geografom, muzealcem, zgodovinarjem in vsem drugim, ki pri svojem delu lahko uporabljajo tovrstno gradivo (Stichelbaut et al. 2009, xii). Razvoj arheolŚških ařaliz vŚjaških aerofotografij in njihovo uveljavitev kot legitimnega raziskovalnega polja Stichelbaut in Bourgeois śriŘerjata s śŚlŚžajeŘ sredřjeveške iř řŚvŚveške arheŚlŚgije śred řekaj desetletji (2009, ě). Številři śrisśevki v ŚŘeřjeřeŘ delu se śŚsvečajŚ vśrašařjeŘ Ś Řestih hrařjeřja vŚjaških 146 aeroposnetkov, o arhivih in njihovi vsebini ter o raziskovalnem potencialu za arheologijo, zgodovino, antropologijo in geografijo (Stichelbaut et al. 2009, xiii). TakŚ je řśr. Agřès BeylŚt opravila pregled frařcŚskih arhivŚv, kjer se řahajajŚ vŚjaški letalski śŚsřetki, řastali Śd leta 1914 dalje (glej BeylŚt 2009). Ńa řas je zařiŘiv geŚgrafski vŚjaški Śddelek (fr. Service géographique de l'Armée – SGA), kjer sŚ že 1. julija 191ě vzśŚstavili arhivski Śddelek za vŚjaške zeŘljevide iř letalske śŚsřetke. PŚleg številřih fŚtŚgrafij zahŚdře frŚřte hrařijŚ ŚkŚli 20.000 letalskih fŚtŚgrafij z italijanske fronte (Beylot 2009, 137). Pregled zbirke aerofotografij iz Belgijskega kraljevega vŚjaškega Řuzeja je řaśravil Birger Stichelbaut (glej Stichelbaut 2009a), ki meni, da je poznavanje arhivŚv iř řjihŚve vsebiře ključřega śŚŘeřa za kakšřŚ kŚli ŚbravřavŚ letalskih śŚsřetkŚv (Stichelbaut 2009a, 1ěĘ). Pregled řeŘških arhivŚv je Śśravil Peter Hauśt, ki śŚudarja, da vŚjaški dokuŘeřti v civilřih arhivih izvirajŚ iz razśuščeřih vŚjaških arhivŚv (Hauśt 2009, 1Ę1) iř řisŚ zbrani le na nekaj mestih, kot je to npr. v Franciji ali Veliki Britaniji. PŚleg řeŘških je Śbdelal avstrijske arhive, med njimi Dunajski vojni arhiv, v katerem fŚtŚgrafije řisŚ bile dŚstŚśře, saj še řisŚ śreslikaře s stekleřih ślŚšč (Hauśt 2009, 1Ę9). Situacija se dŚ leta 201ę ři sśreŘeřila, saj stekleře ślŚšče (řegativi letalskih śŚsřetkŚv) še řisŚ bile digitaliziraře iř iz kŚřservatŚrskih razlogov niso dostopne javnosti.56 Agfa Foto-Historama Museum Ludwig hrani okoli 2.000 letalskih posnetkov, ki jih je muzeju zapustil Joseph Aumann (Haupt 2009, 159), med katerimi je 26 fŚtŚgrafij s sŚške frŚřte iř z reke Piave iz let 191Ě/191ě. V zbirki sŚ tudi risbe Śbeh bŚjišč (glej Hauśt 2009, 1ę1). TeŘatskŚ bližje řaŘ je śregled stařja iř zgŚdŚviře arhivŚv za letalske śŚsřetke z ozemlja Italije, ki sta ga opravila Laura Castrianni in Giuseppe Ceraudo. Avtorja ne dajeta śŚudarka řa ŚbdŚbje vŚjře, saj sta ŚsredŚtŚčeřa řa začetke uporabe letalskih posnetkov za arheŚlŚške řaŘeře iř řa ŚbdŚbje śŚ kŚřcu śrve svetŚvře vŚjře (glej Castriařři, CeraudŚ 2009). PŚdata śregled večjih zbirk letalskih śŚsřetkŚv italijařskega ŚzeŘlja, śŚ katereŘ je śŚtekal tudi južři del sŚškega bŚjišča. Največ letalskih śŚsřetkŚv italijařskega ŚzeŘlja se řahaja řa VŚjaškeŘ geŚgrafskeŘ iřštitutu v Fireřcah (it. Istituto Geographico Militare; Castrianni, Ceraudo 2009, 172– 173). Največje delŚ řa śŚdrŚčju arheŚlŚške ařalize aerŚfŚtŚgrafij iz śrve svetŚvře vŚjře so doslej opravili belgijski raziskovalci. VIOE (fl. Vlaams Instituut voor het Onroerend Erfgoed) je leta 2001 začel s śrŚjektŚŘ dŚkuŘeřtirařja ŚgrŚžeřih arheŚlŚških ŚbŘŚčij řa FlaŘskeŘ (de Meyer 2009, 203). Pomemben del projekta je bila analiza letalskih posnetkov, ki so bili uporabljeni za odkrivanje arheŚlŚških řajdišč ter ařalize śretekle krajiře (Stichelbaut 2009a, 1ěĘ). PŚ Řřeřju Stichelbauta (2009a, 1ěę) je uśŚraba fŚtŚgrafij izredřŚ śŚŘeŘbřa za śreučevařje iř razuŘevařje razřŚlikŚsti, Odgovor iz Dunajskega Vojřega arhiva (z dře 2Ę. 1. 201ę) řa avtŚrjevŚ vśrašařje Ś dŚstŚśřŚsti letalskih posnetkov. 56 147 gostote in distribucije ostalin prve svetovne vojne. Leta 2004 je s projektom nadaljeval In Flanders Fields Museum, ki se je ŚsredŚtŚčil řa ařalize vŚjaških letalskih śŚsřetkŚv. RekŚřstruirati sŚ želeli vŚjřŚ śŚkrajiřŚ celŚtřega ŚbŘŚčja, śŚzřařega kŚt »Ypres Salient« (de Meyer 2009, 203). Sprva so kŚt śriŘarři vir uśŚrabili vŚjaške zeŘljevide śŚlŚžajev, veřdar se je kŘalu izkazalŚ, da ti ře vsebujejŚ śrecizřih śŚdatkŚv iř sŚ vrisi śŚlři řaśak, četudi seveda iz řjih lahkŚ śridŚbiŘŚ uporabne informacije (de Meyer 2009, 204). Po drugi strani de Meyer izpostavi letalske fotografije, ki řatařčřeje śrikazujejŚ realřŚ stařje kŚt zeŘljevidi (de Meyer 2009, 20Ę). Ńa raziskave flaŘskega ŚbŘŚčja je bila uśŚrabljeřa zbirka iz Belgijskega kraljevega vojnega muzeja, ki vsebuje kar 48.511 letalskih posnetkov (Stichelbaut 2009a, 186), cilj analize omenjenega gradiva pa je bilo ugotoviti kvantitativne in geografske distribucije celotne zbirke letalskih posnetkov (Stichelbaut 2009a, 188). Čeśrav lahkŚ že iz eře saŘe fŚtŚgrafije śridŚbiŘŚ številře iřfŚrŘacije, śa lahkŚ s śŚŘŚčjŚ več fŚtŚgrafij istega ŚbŘŚčja ŚśraviŘŚ śriŘerjalřŚ ařalizŚ (sl. 82). Pridobimo lahko detajlne iřfŚrŘacije Ś sśreŘeŘbah iř řaravi dŚlŚčeřih sledŚv (Stichelbaut 2009a, 192). Velik śŚŘeř iŘajŚ tudi analize aeroposnetkov s stereoskopijo (glej Stichelbaut 2009a, 195). T. i. stereopar tvorita dve fotografiji, ki se morata prekrivati za vsaj 60%, da lahko opazujemo spremembe v reliefu. Danes lahko anaglife57 ustvariŘŚ z račuřalřiškiŘi śrŚgraŘi, s kateriŘi črřŚ-bel fotografski posnetek śrestaviŘŚ v rdeči iř zeleři del sśektra, řjuřŚ śrekrivařje śa si ŚgledujeŘŚ s śŚsebřiŘi rdečezeleřiŘi Śčali (Stichelbaut 2009a, 19Ę). Slika 82: Primer fotomozaika letalskih posnetkov Tolmina z okolico iz različnih časovnih obdobij in višin, s katerih so bili posneti. Različno datirane fotografije omogočajo analize sprememb v pokrajini konflikta (avtor: U. Košir, 2012; črno-beli posnetki: Museo civico del Risorgimento Bologna; ortofoto: GURS). StereŚśar, śri katereŘ je eřa fŚtŚgrafija Śbarvařa rdeče, druga zeleřŚ, śŚgled s śŚsebřiŘi Śčali śa řaŘ ustvari 3D podobo. 57 148 Po georeferenciranju fotografij lahko z uporabo programov GIS kartiramo objekte in sledove vojne řa dařašřje śŚdlage. Iz zřařstveřih razlŚgŚv je śŚtrebřŚ zajeti čiŘ večjŚ kŚličiřŚ iřfŚrŘacij, zatŚ morajŚ biti vse strukture kartiraře kŚt śŚligŚři iř ře kŚt liřije, saj se tiśŚlŚgija struktur lahkŚ lŚči npr. samo po dimenzijah (Stichelbaut 2009a, 200). To pomeni, da je s kartiranjem potrebno zajeti Śbe strařici jarka iř ŘŚrebitře zaščitře řasiśe (kŚt śŚligŚn) in ne samo z linijo po sredini ali robu vkŚśa, s čiŘer bi izgubili iř śŚśačili iřfŚrŘacije. S kartirařjeŘ struktur řa śŚdlagi časŚvřŚ različřih aerŚfŚtŚgrafij lahkŚ dŚlŚčiŘŚ terminus post quem in ante quem iř jih takŚ časŚvřŚ řatařčřeje opredelimo, kar śŚ Řřeřju Stichelbauta GIS ařalizaŘ dŚda řŚvŚ, krŚřŚlŚškŚ diŘeřzijŚ (2009a, 201). V svoji raziskavi sem pregledal in analiziral posamezne izbrane letalske fotografije z ŚbŘŚčja BŚvške kŚtliře, TŚlŘiřa iř ŠeŘśetra śri NŚvi GŚrici, rezultati śa sŚ średstavljeni v poglavju 5.3.2. 4.2.2. Predvojna militarizirana pokrajina PŚsŚčje je zaradi svŚje geŚgrafske lege iŘelŚ śŚŘeŘbřŚ strateškŚ vlŚgŚ že Śd śrazgŚdŚviře dalje. Številře arheŚlŚške řajdbe iz vseh časŚvřih ŚbdŚbij izśričujejŚ ugodne življeřjske śŚgŚje iř strateškŚ pomembnost tega prostora, ki je povezoval Sredozemlje z Alpami, posebno v smeri od juga proti severu, geŚgrafska razgibařŚst tereřa śa je Śteževala prodor od vzhŚda śrŚti zahŚdu. V času avstrŚ-Śgrske ŘŚřarhije je bila dařašřja PriŘŚrska śrav takŚ Řejřa pokrajina, zatŚ ře śreseřeča, da je bilŚ avstrŚ-ŚgrskŚ vŚjaštvŚ řa teŘ ŚzeŘlju prisotno že v średvŚjřeŘ času. VŚjaške śŚstŚjařke, utrdbe iř izkušřje vŚjakŚv, ki sŚ se urili řa kraških ślařŚtah, gričevju iř řa alśskih vrhŚvih, sŚ średstavljale teŘelje śŚzřejše ŚbraŘbe řa reki SŚči leta 191Ę. S śrisŚtřŚstjŚ vŚjske je řastala vez Řed vŚjaki, lŚkalřiŘ śrebivalstvŚŘ iř śŚkrajiřŚ. GeŚśŚlitičřa situacija, predvsem pa nezaupljivost do zahodne sosede, Kraljevine Italije, je botrovala nastanku predvojne militarizirane pokrajine, katere sledi so prepoznavne še dařes. Ta predvojna pokrajina v SlŚveřiji je śrav takŚ śŚsledica vŚjře, ki se je začela leta 1914, veřdar bŚji še řisŚ śŚtekali řa řašeŘ ŚzeŘlju, zatŚ je lŚčeřa Śd śŚkrajiře kŚřflikta, ki je řastala z aktivřiŘ bŚjevařjeŘ Śb SŚči leta 191Ę. S śŚjŘŚŘ »średvŚjřa Řilitarizirařa śŚkrajiřa« sŚ takŚ zajete tudi ŚbraŘbře iř Śstale vŚjaške strukture, ki sŚ řastale v času vŚjřih let 1914 iř 191Ę, veřdar śred začetkŚŘ bŚjev řa sŚški frŚřti. Nekatera ŚbŘŚčja średvŚjře Řilitariziraře śŚkrajiře sŚ Śstala skŚraj řesśreŘeřjeřa dŚ dařes, sśet druga so bila preoblikovana z aktivnim bojevanjem in so postala del pokrajine konflikta. PreŚbrazba średvŚjře Řilitariziraře śŚkrajiře se je řadaljevala še v śŚvŚjřih letih, saj sta 149 Řarsikatere śŚlŚžaje uśŚrabljali iř dŚgrajevali vŚjski Italije iř Kraljeviře JugŚslavije. EřakŚ se je dogajalo v obdobju druge svetovne vojne in v povojni Jugoslaviji. Lokacije, kjer lahko opazujemo ohranjene elemente predvojne militarizirane pokrajine, so redke in v veliki meri neprepoznane. Dve od řajbŚlj Řarkařtřih średvŚjřih lŚkacij sta vsekakŚr utrdba v Klužah (Strassensperre Flitscher Klause) in Hermannova utrdba (Fort Hermann) śŚd RŚŘbŚřŚŘ (glej SiŘić 200Ę). Nastali sta v kontekstu obrambnega pasu avstrijskih utrdb, ki so jih med letoma 1808 in 1900 zgradili ob italijařski Řeji (SiŘić 200Ę, ě9). Utrdba v Klužah je bila śŚstavljeřa řa strateški lŚkaciji řa vhodu v sotesko Koritnice in je średstavljala řajbŚlj južři brařik avstrijske dežele KŚrŚške. Na tem mestu je śred teŘ že stala utrdba, ki je Śdigrala svŚjŚ vlŚgŚ v času řaśŚleŚřskih vŚjř, kŚ je bila śŚžgařa. Dařašřja utrdba je dŚbila svŚjŚ śŚdŚbŚ Řed letŚŘa 1ěě1 iř 1ěě2 (SiŘić 200Ę, ě9–90), danes pa uteleša iř siŘbŚlizira vse dŚtedařje izkušřje iř življeřje te strateške tŚčke. Strateški śomen prostora je bil takŚ skŚraj řesśreŘeřjeř skŚzi stŚletja, śŚ kŚřcu druge svetŚvře vŚjře śa je sčasŚŘa ta prostor dobil nov pomen v okviru kulturře dediščiře iř sśŚŘiřjařja. Utrdba je řa řek řačiř zaŘeřjala skŚraj idiličřŚ śŚdŚbŚ śrejšřje utrdbe, kar je řa svŚjevrsteř řačiř Śśisal SiŘŚř Rutar (1884, 93–94): »V sredi soteske, na južni strani mosta in ravno vrhu strahovitega prepada se je videla še do l. 1881. prav romantična razvalina, kakor jo je bil naslikal prof. Adalbert Brechler /…/. Tu opisana slika razvaline v Bolški soteski dandanes ni več resnična. Jeseni l. 1881. so začeli namreč avstrijski ženisti popravljati stari grad in napravljati novo trdnjavo /…/.« Gradřja je takŚ, vsaj v Rutarjevih Śčeh, izrazito posegla v idealizirano podobo prostora in spremenila njegov śŚŘeř. ŃidavŚ řŚve utrdbe ŚŘeřja časŚśis Slovenski narod z dře 1ě. aśrila 1ěě2, kjer je řavedeřŚ, da se »nova trdnjava v Bovci /…/ zida na mestu, kjer je že nekdaj stala brambena zgradba v zgodovini znana pod imenom »Flitscher Klause«, kar znači v naščini toliko kakor »Bovška vrata«« (Slovenski narod 1882, 3). Gradnja, ki jo je sprva vodil Gustav GeldernEgŘŚřd zu Arçeř,58 je śrivabila zaslužka željře śŚsaŘezřike, saj sŚ »prve dni tega meseca /…/ ondukaj iz zaprte erarične koče nepoznani tatje odnesli 10 kilo »Rhexita«, dinamitu podobne tvarine in več v malih zabojih hranjenih predmetov« (Slovenski narod 1882, 3). SaŘa utrdba, ki je bila uradřŚ dŚkŚřčařa 14. řŚveŘbra 1ěě2 (SiŘić 200Ę, 111–112) iř je vŚjřŚ śreživela řeśŚškŚdŚvařa, je še dařes eden śŚŘeŘbřejših śŚŘřikŚv sŚške frŚřte, čeśrav v neposrednih bojih ni igrala śŚŘeŘbřejše vlŚge. PŚśŚlřŚŘa drugačřŚ usŚdŚ śa je iŘela HerŘařřŚva utrdba (Fort Hermann; glej SiŘić 200Ę, 132–1ĚĚ), ki sŚ jŚ řa śŚbŚčju RŚŘbŚřa zgradili Řed letŚŘa 1ě9Ě iř 1900 (SiŘić 200Ę, 13Ę–141), saj jŚ je italijařskŚ težkŚ tŚśřištvŚ ŚřesśŚsŚbilŚ že v śrvih Řesecih vŚjře (SiŘić 200Ę, 2Ě0–271). Utrdba pod Rombonom je dŚbila iŘe śŚ iřžeřirskeŘu stŚtřiku JŚhařřu HerŘařřu vŚř Hermannsdorfu, ki je řa začetku 19. stŚletja zasnoval nekdanjo utrdbo na slovenski strani Predela (SiŘić 200Ę, 90–92, 135). Hermann je padel v boju s Francozi, ki so leta 1809 zavzeli predelsko 58 150 PŚzřeje ga je zaŘeřjal August NŚé vŚř NŚrdberg (SiŘić 200Ę, 111). utrdbŚ iř jŚ Śb uŘiku leta 1ě11 śŚrušili (SiŘić 200Ę, 93, 9ę). Na isteŘ Řestu sŚ leta 1ě49 dŚkŚřčali novo utrdbo z imenom Paßsperre Predil (SiŘić 200Ę, 9ę), ki je śŚ izgradřji trdřjave v Klužah izgubila śŚŘeř iř śŚstala Skladišče ŃgŚrřji LŚg (Depot Oberbreth; poimenovanje iz leta 1899), leta 1907 pa je bilo ime spremenjeno v Depot Predil. V śrvi svetŚvři vŚjři je utrdba služila kŚt bivališče śriśadřikŚv delŚvřih eřŚt s skladiščeŘ iř śŚstajŚ vŚjaških śŚštřih gŚlŚbŚv (SiŘić 200Ę, 99). Slika 83: Pogled na Depot Predil, bolje poznan kot Paßsperre Predil, ki je eden najstarejših ostankov predvojne militarizirane pokrajine v Zgornjem Posočju (foto: U. Košir, 2014). Na ŚbŘŚčju Řed BŚvceŘ iř PredelŚŘ se zaśuščiřa řaśŚleŚřskih vŚjř delno Śdraža v militarizirani pokrajini, ki je nastala pred prvo svetovno vojno. Nekateri obrambni objekti so nastali řa Řestu śrejšřjih utrdb, śŚiŘeřŚvařje HerŘařřŚve utrdbe śa siŘbŚličřŚ śŚvezuje pretekle kŚřflikte s takratřŚ sedařjŚstjŚ. SkŚraj irŚřičřŚ je, da sŚ zgŚrřji utrdbi v Klužah, ki sŚ jŚ sśrva poimenovali Werk Rombon, Śb devetdesetletřici začetka HerŘařřŚvega zadřjega bŚja, v katerem je śadel řa Predelu (SiŘić 200Ę, 13Ę), dali řjegovo ime, utrdbo pa je doletela podobna usoda kot tisto na Predelu. Na tŚvrstřih lŚkacijah sŚ řŚvejši śŚsegi śŚvečiři zakrili średhŚdře faze, zaśuščiřa śreteklŚsti śa se Śdraža v siŘbŚlřih śŚŘeřih teh krajev, izrŚčilu iř redkih ohranjenih materialnih ostankih. PredvŚjřa Řilitarizirařa śŚkrajiřa ři ŚŘejeřa le řa severřŚ PŚsŚčje, saj je bila avstrŚŚgrska vŚjska v celŚtřeŘ PŚsŚčju śrisŚtřa že v ŘirřeŘ ŚbdŚbju śred śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ, kŚ sŚ se v različřih krajih řahajale vŚjašřice (npr. Tolmin, Kobarid, Breginj, Kanal in Gorica). Utrjevanje śŚsaŘezřih strateških tŚčk se je začelŚ že več let śred začetkŚŘ sŚvražřŚsti Řed ItalijŚ iř AvstrŚOgrsko. Leta 1912 naj bi v okviru zavarovanja prometnih povezav vzhodno od Tolmina napravili utrjeřŚ stražarřicŚ iř utrdbŚ (Blockhaus) śri viaduktu v Bači śri MŚdreju (Galić; řav. v Harl 2013, 10). VŚjaškŚ vŚdstvŚ Avstro-Ogrske se je po besedah Lovra Galića že Śd avgusta 1914 zavedalo ŘŚžřŚsti řaśada s straři svŚje sŚsede, ki řaj bi čakala le řa ugŚdeř treřutek, řjeř vŚjaški śŚseg pa 151 je śreśrečevala średvseŘ vŚjaška řeśriśravljeřŚst, śŚsebřŚ śŚ libijski kŚlŚřialři avařturi (Galić; řav. v Harl 2013, 10). Ob začetku vŚjře je śŚlitika śreśrečevala Śbsežřejše utrjevařje ŚbŘejřega ŚbŘŚčja, śŚsebřŚ v času śŚgajařj Ś zavezřištvu, sčasŚŘa śa sŚ se začeli śasivři śriśravljalři ukreśi (Galić; řav. v Harl 2013, 10). Galić izśŚstavi leta 1922 řaśisařŚ besedilŚ geřeralŘajŚrja geřijskega štaba iřg. MŚritza Bruřřerja, ki je zaśisal, da řa »/…/ soški fronti v času miru ni bilo nikakršnih zaščitnih fortifikacijskih objektov, saj je zadnja stalna utrdba pred gorsko fronto, zapora Bovec, blokirala Sočo samo v bližini njenega izvira. Iz razumljivih razlogov se je AOK59 obotavljala, da bi takoj po mobilizaciji začeli z improviziranim utrjevanjem popolnoma odprte črte do morja. Ko pa je bilo nazadnje utemeljenih argumentov za nujnost krepitve obrambne sposobnosti dovolj, je bila proti koncu decembra 1914 sprejeta odločitev, ne kot bi lahko pričakovali, o oblikovanju linije Soče, ampak o mnogo bolj v notranjosti umaknjeni obrambni liniji. Za njeno realizacijo je bila na začetku leta 1915 v Ljubljani ustanovljena 'direkcija za izgradnjo utrdb', ki ji je bilo dodeljenih nekaj manj kot 2.000 civilnih delavcev« (Bruřřer 1922, 344ss; řav. v Harl 2013, 10). PŚ Brunnerjevih besedah naj bi glavno obrambo predstavljala linija Rodica – Veliki Golak – Razdrto – Barka, ki bi bila uśŚrabljeřa kŚt izhŚdiščři śŚlŚžaj za lastře Śfeřzive (sl. 84). Za utrjevanje średřje liřije řa SŚči se je AOK ŚdlŚčila šele štiri dŚ tri tedře śred začetkŚŘ vŚjře v PŚsŚčju (Brunner 1922, 344sl; nav. v Harl 2013, 11). Brunner obenem sklene, da so dela potekala v popolnem nasprotju z vŚjaškŚ dŚktriřŚ, kar pa je bilo upravičeřŚ iř śŚsledica řegŚtŚve situacije. NaŘestŚ da bi utrjevali ŚbraŘbŚ Śb SŚči iř kasřeje rezervře liřije, sŚ začeli z utrjevařjeŘ liřij v řŚtrařjŚsti iř šele řatŚ řadaljevali z gradřjŚ śrve ŚbraŘbře črte (Bruřřer 1922, 344sl; nav. v Harl 2013, 11). 59 152 VŚjaškŚ vrhŚvřŚ śŚveljstvŚ (geřeralštab) – nem. Armeeoberkommando. Slika 84: Shematiziran potek obrambne linije, ki jo omenja Brunner (Brunner 1922, 344sl; nav. v Harl 2013, 11; avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Utrjevanje naj bi od leta 1914 potekalo řa śrelazu Vršič, v śŚvirju SŚče iř glŚblje v notranjŚsti. Na ŚbŘejřeŘ śrŚstŚru je bila śŚtrebřa večja śrevidřŚst zaradi bližiře Řeje, kljub temu pa so postavili opazovalnico na koti 1313 ter zgradili sisteŘ utrjeřih śŚlŚžajev iř řekaj kaverř řa Sviřjaku (KlavŚra 2000, 2Ę). SŚčasřŚ z ŚśazŚvalřicŚ řa kŚti 1313 je řastala tŚśřiška 153 opazovalnica na Slemenu (kota 1127), pred vŚjřŚ śa sta bili zgrajeři še Śśtičři telegrafski śŚstaji60 řa kŚti 990 řa śŚbŚčjih IzgŚre iř řa vrhu Jerebice (SiŘić 200Ę, 1ěě, 191, 194). NŚveŘbra 1914 sŚ začeli z deli řad vasjŚ Kal - KŚritřica, kjer sŚ zgradili śŚlŚžaje z iŘeřŚŘ Stützpunkt Kal, ki sta jih sestavljala dva tŚśřiška śŚlŚžaja za tŚśŚva M.ě0 kalibra 12 ceřtiŘetrŚv, strelski jarek z zidařiŘi strelřiŘi liřaŘi, bivališči, kuhiřja, latriři, ŚśazŚvalřica iř zaklŚř (SiŘić 200Ę, 237). V okviru śŚsŚdŚbitve iř razširitve bŚvške zaśŚre sŚ řastali śŚlŚžaji tudi vzhŚdřŚ Śd Kala - Koritnice (Batterie Hum), řa Jazbiři řad KršŚvceŘ (Stützpunkt Kersovec Nord) in na ledini Na Matecovi glavi, južřŚ Śd kŚrit reke SŚče śri KršŚvcu (Stützpunkt Kersovec Süd; SiŘić 200Ę, 242–245). Iz obdobja śred sśŚśadi v PŚsŚčju śrav takŚ izvirajŚ kaverře Śb śŚti Śd utrdbe v Klužah k HerŘařŚvi utrdbi iř Śstařki řŚvega črśališča za śitřŚ vŚdŚ Śb KŚritřici (SiŘić 200Ę, 24ę). Zanimiv in pomemben vir za obdobje pred začetkŚŘ vŚjře z ItalijŚ je dřevřik uśŚkŚjeřega iř Řed śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ śŚřŚvřŚ aktivirařega častřika geřijskega štaba (řeŘ. Genistab) Aloisa Harla (1862–1937; glej Harl 2013). V letu 1915 je bil direktor ljubljanske direkcije za gradnjo utrdb, kjer je vodil utrjevanje zahodne meje Kranjske in severnega dela Obalne pokrajine (Galić; řav. v Harl 2013, Ě). HarlŚvŚ delŚ je řa dŚlŚčeřih ŚbŘŚčjih še dařes ŚśazřŚ. Galić Řu śriśisuje Śstařke sisteŘŚv śri PetrŚveŘ Brdu, řa Šebreljah, řa črti Briřje – Landol – Razdrto – Barka iř Řed ČrřiŘ VrhŚŘ iř CŚlŚŘ (Galić; řav. v Harl 2013, 21). Glede řa HarlŚve Śśise sŚ utrjevalna dela potekala na zelo velikem ozemlju, od Vrhnike, Logatca, Razdrtega, Cola, Postojne, okolice Tolmina pa vse do Kranja in Radovljice (Harl 2013, 25–3ę). ŠlŚ je średvseŘ za razře dŚliřske iř cestře zaśŚre, Řed řjiŘi tudi tŚśřiške śŚlŚžaje ter kaverře, řśr. v ŚkŚlici Razdrtega (Harl 2013, 2ě, 3Ę). Že februarja 191Ę sŚ utrjevali KŚzlŚv rŚb iř cestŚ řa MeřgŚre ter śŚlŚžaje v njuni okolici. Alois Harl piše: »Žabče: zakoličim utrdbo. Kozlov rob: gledam utrjevalna dela – ni dobro. Nato na levi bočni položaj, pa z avtom do pokopališča in položajev ob reki. /…/ nato z avtom v Kozaršče, kjer pregledam cestno zaporo. Ni prav posrečeno izbrana, zato ukažem, naj jo premestijo nazaj. Potem vzpon na Mengore po cesti, ki so jo zgradili pionirji. Zakoličim sosednjo utrdbo pri Kozarščah, nato se peljem do utrdbe pri Selih (Volčanskih)« (Harl 2013, 34). 4. aśrila 191Ę Harl ŚŘeřja sślŚšři ukaz Ś utrjevařju rajŚřa CelŚvec in Ljubljana (Harl 2013, 43), 20. istega Řeseca śa je zaśisal: »Povabljen sem k podmaršalu Kuczeri. Pove mi, da se mora zgraditi obrambna linija na Soči, jutri bodo prišli ljudje iz vseh podružnic v Gorico; priti mora novih 40 M.A.A. 61 Komedija brez primere!!« (Harl 2013, 4ę). PŚsledičřŚ je 22. aśrila śrišel ukaz Ś śreŘestitvi štiriřajstih M.A.A. řa SŚčŚ (Harl 2013, 4Ě). PŚ Řřeřju KlavŚre je izrazitejše utrjevařje Śb Řeji śŚtekalŚ šele śŚ 2Ě. aśrilu 191Ę, śŚlŚžaje śa sŚ řajśrej gradili śriśadřiki črřŚvŚjřiških eřŚt Śb śŚŘŚči OśazŚvalřice sŚ bile řaŘeřjeře ŘedsebŚjři Śśtičři kŚŘuřikaciji Řed utrdbaŘi. Ńa sigřalizirařje je vojska uporabljala signalne zastavice, heliografe, petrolejske in kalcijeve svetilke (glej SiŘić 200Ę, 1ě9–192). 61 VŚjaška delŚvřa stŚtřija – nem. Militärische Arbeiter Abteilung (Harl 2013, 40). 60 154 dŚŘačiřŚv (Klavora 2004, 26–31, Ě1). V začetku Řaja sŚ se śrŚti SŚči Śdśravili številři śŚhŚdři bataljoni (Harl 2013, 51), ki so Śdražali śričakŚvařje vojnega stanja. 24. maja 1915 je Harl zapisal: »Binkoštni ponedeljek. Čudovit dan. Zgodaj, ob 6.00 prispe brzojavka: vojno stanje z Italijo!« (Harl 2013, Ę4). Predvojna militarizirana pokrajina se je s tem preobrazila v pokrajino konflikta, proces njenega spreminjanja pa je potekal skozi celo vojno. Nekatere predvojne sestavine so se kljub temu ohranile do danes. 4.2.2.1. Arheološke ostaline predvojne militarizirane pokrajine Ostařki średvŚjře Řilitariziraře śŚkrajiře sŚ Śśazři średvseŘ v zaledju sŚške frŚřte, tŚrej řa ŚbŘŚčjih, ki řisŚ bila spremenjena zaradi neposrednih bojev. Pregled digitalnega modela reliefa Slovenije je ŚŘŚgŚčil ideřtifikacijŚ ŚbraŘbřih struktur řa řekaterih ŚbŘŚčjih, ki jih ŚŘeřja AlŚis Harl v svŚjeŘ dřevřiku (2013), ter lŚkacij, ki sŚ sślŚšřŚ zřaře takŚ v literaturi kŚt na terenu (npr. Stützpunkt Kal, Stützpunkt Kersovec Nord, itd.). V nadaljevanju so na kratko predstavljene posamezne ostaline predvojne militarizirane śŚkrajiře, ŚbŘŚčje HerŘařřŚve trdřjave iř kŚte 1313 śa je nekoliko podrobneje obravnavano v poglavju 5.2. Na ŚbŘŚčju BŚvške kŚtliře iř Predela se řahaja devet śŚŘeŘbřih lŚkacij, ki sŚ bile del predvojne militarizacije pokrajine (sl. 85), vse śa sŚ bile śŚdvržeře spremembam tekom vojne Śb SŚči, ki se je začela kŚřec Řaja 191Ę. Na rezultatih lidarskega snemanja so dobro opazni ostanki utrjeřih tŚčk Stützpunkt Kal, Batterie Hum, Stützpunkt Kersovec Nord in Stützpunkt Kersovec Süd. Za vse štiri ŚŘeřjeře lŚkacije ŚbstajajŚ Śrigiřalři řačrti za izgradřjŚ obrambnih struktur, ki pa se nekoliko razlikujejŚ Śd dejařskega stařja, kar lahkŚ śŚvežeŘŚ z řakřadřiŘi śrilagŚditvaŘi gradřje terenskim razmeram. 155 Slika 85: Pomembne lokacije predvojne militarizirane pokrajine v okolici Bovške kotline (avtor: U. Košir, 2016, na podlagi Simić 2005, 236; lidar: Agencija RS za okolje). 156 Stützśuřkt Kal TŚśřiška utrdba Stützpunkt Kal se nahaja na zahodnem śŚbŚčju Sviřjaka (1ęĘ3 Ř), severno nad vasjo Kal - Koritnica. Lokacija je danes spremenjena v muzej na prostem (sl. 86), večji del struktur pa je bil ŚdkŚśař iř Śčiščeř s straři Fuřdacije śŚti Řiru v PŚsŚčju. Delno zasut je le jarek Řed śŚlŚžajeŘ ŚśazŚvalca śri tŚśřiških śŚlŚžajih (sl. 87) iř latriřŚ śred bivališčeŘ za 40 ŘŚž. Origiřalři řačrt śŚlŚžajev se v večji Řeri sklada z realizirano izvedbo na terenu, odstopa le jugovzhodni del z enim od bivališč za vŚjake (sl. 88). DŚ razlik Řed stařjeŘ řa tereřu iř řačrtŚŘ je verjetřŚ śrišlŚ v fazi izgradřje śŚlŚžajev, ŘŚrda zaradi řaśak delavcev ali bŚljše śrilagŚditve reliefu. Z ŚstaliŘi średvŚjřiŘi lŚkacijaŘi v BŚvški kŚtliři je Stützpunkt Kal soroden predvsem po řačiřu gradřje, śri kateri sŚ śŚlŚžaje sezidali iz kaŘeřja, vezařega z betŚřŚŘ, řekatere strukture śa sŚ řarejeře izključřŚ iz betŚřa. PŚsebřŚ řatařčřŚ sŚ izdelaře strelne line, ki so zgrajene iz kaŘeřja iř betŚřa, Śśažeře śa sŚ bile z lesŚŘ, ki je śŚřekŚd Śhrařjeř še dařes.62 Slika 86: Pogled na zidan strelski jarek s strelnimi linami za puške. Položaji so nudili dober pogled na Bovško kotlino in v smer pričakovanega italijanskega prodora (foto: U. Košir, 2014). 62 Ńa več zgŚdŚviřskih iř tehřičřih śŚdatkŚv glej SiŘić 200Ę, 23Ě–241. 157 Slika 87: Tridimenzionalni digitalni model južnega topniškega položaja za top M.80, kalibra 12 centimetrov. Model je bil izdelan s pomočjo tehnike 3D modeliranja iz fotografij z uporabo programa Agisoft Photoscan Professional 1.2.6 (avtor: S. Štuhec, 2014). 158 Slika 88: Pogled na lokacijo utrdbe Stützpunkt Kal iz zraka (1), primerjava s stanjem na originalnem načrtu (2), situacija na rezultatih lidarskega snemanja (3 in 4; avtor: U. Košir, 2016; ortofoto in lidar: Agencija RS za okolje). 159 Batterie Hum TŚśřiški śŚlŚžaji Batterie Hum so nastali vzhodno od Kala - Koritnice v okviru posodobitve iř razširitve bŚvške zaśŚre. TŚśřiška śŚlŚžaja sta řa rezultatih lidarskega snemanja dobro opazna, śrav takŚ śŚvezŚvalři jarek, skladišče za strelivŚ śa se sluti řa vrhu vzśetiře Řed ŚbeŘa śŚlŚžajeŘa. OkŚli 120 ŘetrŚv vzhŚdřŚ Śd severřega tŚśřiškega śŚlŚžaja se řahaja uravřava velikosti ok. 30 × Ě ŘetrŚv. Glede řa lŚkacijŚ lahkŚ średvidevaŘŚ, da gre za uravnavo barake za ŘŚštvŚ baterije. Na severři iř južři straři Śd śŚlŚžajev je Śśaziti dŚhŚdři śŚti. Slika 89: Sledovi dveh topniških položajev, skladišča za strelivo, povezovalnega jarka, dveh poti in večje uravnave na območju Batterie Hum (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 160 Stützśuřkt KersŚvec NŚrd Utrdba řa Jazbiři řad KršŚvceŘ je bila zgrajeřa za ŚbraŘbŚ cestře śŚvezave SŚča – BŚvec, śŚ SiŘiću (200Ę, 243), ki śŚvzeŘa Śrigiřalře řačrte, śa je bila řačrtŚvařa za Ę1 ŘŚž, ki bi jo brařili s śehŚtřiŘ ŚrŚžjeŘ iř ŘiřŚŘetŚŘ. Tudi tu je řačiř gradřje śŚdŚbeř śŚlŚžajeŘ řa Čelu. Slika 90: Sledovi položajev Stützpunkt Kersovec Nord in primerjava z načrtom položajev iz časa prve svetovne vojne. Slednji ni v popolnoma enakem merilu kot lidarska posnetka, saj ni bilo mogoče prepoznati dovolj skupnih točk na terenu in načrtu, ki bi omogočale natančno georeferenciranje načrta (načrt: Simić 2005, 243; avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 161 Stützśuřkt KersŚvec Süd Nasproti utrdbe Stützpunkt Kersovec Nord so na vzpetini Na Matecovi glavi zgradili utrjene śŚlŚžaje za śehŚtřŚ ŚbŚrŚžitev. Skuśaj s severno utrdbo (Stützpunkt Kersovec Nord) sta branili śrehŚd v sŘeri Treřte Śb reki SŚči, tekŚŘ vŚjře śa řista bili uśŚrabljeři (SiŘić 200Ę, 244–245), saj Italijani niso nikoli prebili fronte pri Bovcu. Slika 91: Primerjava med tlorisom položajev Stützpunkt Kersovec Nord z originalnega načrta (rumena) in potekom položajev na podlagi lidarja (črna). Na desni strani pogled na lidarski posnetek istega območja (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto in lidar: Agencija RS za okolje). Slika 92: Prostorska umestitev položajev Stützpunkt Kersovec Süd in Stützpunkt Kersovec Nord je omogočala obrambo prehoda v smeri Trente in Kranjske Gore (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: Agencija RS za okolje). 162 Obrambna linija Rodica – Mali Golak – Razdrto – Barka Pred ŚdlŚčitvijŚ za ŚbraŘbŚ řa SŚči je glavřŚ ŚbraŘbŚ liřijŚ średstavljal śas redkih iř razśršeřih śŚlŚžajev řa liřiji RŚdica – Mali Golak – Razdrto – Barka, ki jo omenja Brunner (1922, 344sl; nav. v Harl 2013, 11). Ń řatařčřiŘ śregledom lidarskih śŚdatkŚv řa ŚbŘŚčju dŚŘřevřega poteka linije je bilŚ ŘŚgŚče śreśŚzřati strelske in povezovalne jarke řa različřih ŚbŘŚčjih, predvsem na relaciji Razdrto – Barka (sl. 93). Če začřeŘŚ řa severu, lahkŚ že śrav řa RŚdici (19ę4 m) prepoznamo ok. ě0 ŘetrŚv dŚlg Śdsek jarka s štiriŘi traverzami (sl. 94). Okoli 70 in 220 metrov severřeje ŚśaziŘŚ tri krajše vkŚśe śŚlkrŚžře Śblike, řekaj ŘŚrebitřih jarkŚv śa je slutiti v smeri juga śrŚti vrhu Jehelca (1ęę2 Ř). SeverřŚ Śd DŚleřje Trebuše sŚ śri PraśetřeŘ Brdu Śśazři krajši odseki jarkov, ca. 130 metrov dolgi odsek enega od jarkov pa je v tlorisu enak tistemu na Rodici, le da je tu ŘŚgŚče śreśŚzřati vsaj ŚseŘ traverz (sl. 95). Slika 93: Shematiziran prikaz linije Rodica – Barka (rdeča) in prikaz na lidarskih posnetkih prepoznanih jarkov (modra) na širšem območju domnevnega poteka linije (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 163 Slika 94: Jarka na območju Rodice (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Slika 95: Jarki, ki se nahajajo okoli 600 metrov severozahodno od Prapetnega Brda (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Na Śdseku Řed RŚdicŚ iř MaliŘ GŚlakŚŘ sŚ Śśazři řekateri śŚlŚžaji, ki verjetřŚ řisŚ bili del řačrtŚvaře śrve ŚbraŘbře liřije, średstavljali śa sŚ średvseŘ dŚliřske zaśŚre. VkŚśi sŚ Śśazři v okolici Podbrda, predvidevajo pa se še na grebenu nad reko Idrijco pri Reki v smeri Rodne (689 Ř). PrevladujejŚ średvseŘ krajši śŚlkrŚžři vkŚśi dŚlžiře ŚkŚli 30 dŚ 3Ę ŘetrŚv. KrŚžři vkŚśi sŚ slabo opazni npr. tudi na Řařjši vzśetiři zahŚdřŚ Śd Šebrelj. Na Śdseku Řed MaliŘ GŚlakŚŘ iř Razdrtim se jarki nahajajo v okolici CŚla, řatařčřeje jugŚzahŚdřŚ iř severŚvzhŚdřŚ Śd ŽagŚliča. Na MaleŘ grebeřu se řahajajŚ trije krŚžři vkŚśi, ki sŚ śŚdŚbři vkŚśu śri Šebreljah, vkŚś s traverzami na Kovku (962 m) pa spominja na tiste z Rodice in Prapetnega brda. Skupina jarkov je locirana severŚvzhŚdřŚ Śd ŽagŚliča řa Križři gŚri, śŚleg krŚžřih vkŚśŚv śa je Śśaziti daljša 164 śŚvezŚvalřa jarka, ki se stikata v Śbliki črke T. Natařčřa datacija śŚlŚžajev glede řa tlŚris ři ŘŚgŚča, średvidevaŘŚ śa lahkŚ, da sŚ bili zgrajeři v śŚvezavi z omenjeno obraŘbřŚ liřijŚ iz časa śred začetkŚŘ bŚjev řa sŚški frŚřti. Največja kŚřceřtracija śŚlŚžajev je bila śreśŚzřařa řa ŚbŘŚčju Řed RazdrtiŘ, BarkŚ iř DivačŚ, vsi odkriti jarki pa verjetno ne spadajo samo v obdobje pred koncem maja 1915. Glede na lego jarkov in řjihŚv tlŚris lahkŚ z ŚbraŘbřŚ liřijŚ, ki je řastala śred začetkŚŘ bŚjev řa sŚški frŚřti, śŚvežeŘŚ razśršeře śŚlŚžaje śŚlkrŚžře iř kŚřičře Śblike, ki se vlečejŚ Śd Razdrtega śrŚti Barki (sl. 96). Prehod prek Razdrtega, ki iz primorske smeri predstavlja ključřŚ kŚŘuřikacijskŚ Śs nadregionalnega pomena v smeri proti Postojni, s teŘ śa iŘa velik strateški śŚŘeř, so varovali śŚlŚžaji řa Śbeh strařeh dařašřje avtŚceste. Jarki se řahajajŚ řa śŚbŚčju Reševřika, tik śŚd arheŚlŚškiŘ ŚbŘŚčjeŘ Gradišče (EŠD 4ĚĚę), řa řasśrŚtři straři śa sŚ śŚlŚžaji řa GŚleŘ vrhu (710 m) in Smolevcu (658 m). PŚlŚžaji řa GŚleŘ vrhu se řahajajŚ řa starejšeŘ arheŚlŚškeŘ řajdišču (EŠD 1304Ě), kjer je bila śrazgŚdŚviřska śŚstŚjařka. Na obeh vrhovih se nahajata tudi fortifikaciji iz obdobja napoleonskih vojn. Jarki so prav tako opazni řa bližřjeŘ KurjeŘ bregu (Ě04 Ř) iř v ŚkŚlici bližřjih kaŘřŚlŚŘŚv. Na mestu napoleonskih utrdb so z izkopom jarkov posegli v že ŚbstŚječe ŚbraŘbře řasiśe iř jarke, śŚtek řŚvŚ izkŚśařih jarkŚv śa je bil śrilagŚjeř njihovemu tlorisu (sl. 97). 165 Slika 96: Jarki in drugi domnevni vojaški objekti na območju med Razdrtim, Barko in Divačo. S puščicami je označena predvidena obrambna linija, zgrajena pred začetkom bojev na soški fronti (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 166 Slika 97: Jarki in domnevni vojaški objekti na območju Razdrtega. Na sliki sta v levem zgornjem in osrednjem delu dobro opazni utrdbi iz napoleonskega obdobja (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Na ŚbŘŚčju južřŚ Śd Razdrtega lahkŚ zaslediŘŚ jarke dŚlžiře od ok. 10 do 70 metrov, najpogosteje 30 do 35 metrov. Razmik Řed śŚlŚžaji je Řed 100 iř 1Ě0 Řetri, śŚřekŚd śa sŚ si śŚlŚžaji bližje, ŚkŚli 30 dŚ ę0 ŘetrŚv, ŚdvisřŚ Śd tereřa iř ŘŚžřih śrehŚdŚv v zaledje obrambne liřije. Glede řa tlŚris je večiřa śŚlŚžajev śŚlkrŚžřih ali kŚřičastih v Śbliki širŚkŚ razśrte črke V (sl. 98), eřakŚ kŚt śri śŚlŚžajih řa ŚbŘŚčju Reke śri Šebreljah. Na nekaterih lokacijah so zastopani jarki řekŚlikŚ drugačřih Śblik, ki se razlikujejo od osnovnih enolinijskih jarkov, kakršře lahko zaslediŘŚ řa celŚtřeŘ ŚbravřavařeŘ ŚbŘŚčju. BŚlj razvejaře Śblike jarkŚv se śŚjavljajŚ średvseŘ řa řajvišjih tŚčkah vzśetiř, ki sŚ igrale śŚŘeŘbřŚ strateškŚ vlŚgŚ iř taktičře tŚčke odpora proti morebitřeŘu řaśadalcu, zatŚ sŚ bile bŚlj utrjeře kŚt saŘa śŚbŚčja. TlŚrisřŚ sŚ si ti śŚlŚžaji zelŚ śŚdŚbři, vsi śa iŘajŚ kratke dŚhŚdře jarke ali jarke za bŚčřŚ zaščitŚ (sl. 99). 167 Slika 98 Jarki na pobočju Bukovega vrha (932 m). Lepo so opazne vse tri najbolj pogoste oblike jarkov, ki se pojavljajo na liniji Razdrto – Barka. V spodnjem levem kotu je položaj v obliki razprte črke V, v desnem zgornjem kotu je nekoliko bolj kompleksen položaj s kratkimi prečnimi vkopi, med njima pa so značilni polkrožni položaji (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Slika 99: Primerjava med oblikami bolj kompleksnih položajev na liniji Razdrto – Barka (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). PredvŚjřa Řilitarizirařa śŚkrajiřa je arheŚlŚškŚ dŚbrŚ zazřavřa, odprto pa ostaja vśrašařje, ali bi bilŚ ŘŚgŚče s tereřskiŘi raziskavaŘi śridŚbiti śŚdatke za řatařčřŚ datirařje posameznih śŚlŚžajev. VsekakŚr bi bilŚ za śŚglŚbljeřŚ ŚbravřavŚ teh średvŚjřih struktur śŚtrebřŚ Śśraviti řatařčřŚ ařalizŚ arhivskih virŚv, s śŚŘŚčjŚ katerih bi morda pridobili řatařčřejše śŚdatke Ś času řjihŚve izgradřje. LŚkacije Śdkritih śŚlŚžajev se skladajŚ z ŚŘeŘbaŘi v literaturi, řajveč težav śa średstavljajŚ śŚlŚžaji zahŚdřŚ od linije Razdrto – Barka, v okolici Divače. Glede řa řjihŚv izgled in potek lahko domnevamo, da niso nastali v kratkem obdobju utrjevařja śred 23. ŘajeŘ, čeŘur bŚlje ŚdgŚvarja izgled śrej Śbravřavařih śŚlŚžajev, ki ležijŚ v jasni liniji. Morebiti gre za utrjevařje zaledja že v času bŚjev řa sŚški frŚřti, izključeřŚ śa ři řiti 168 utrjevanje v obdobju med obema vojnama ali celo po drugi svetovni vojni. Ostaline predvojne militarizirane pokrajine dŚslej še řisŚ bile średŘet sisteŘatičřih raziskav, prezrte so bile tudi tiste, ki se řahajajŚ řa ŚbŘŚčjih, Śśredeljeřih iř varovanih kŚt arheŚlŚška řajdišča iř ŚbŘŚčja. KŚt śriŘer lahkŚ řavedeŘ že ŚŘeřjeřŚ arheŚlŚškŚ řajdišče GŚli vrh (EŠD 1304Ě) śri RazdrteŘ, ki je varovano zaradi ostalin prazgodovinskega gradišča iř avstrijskih ŚbraŘbřih fŚrtifikacij iz časa napoleonskih vojn, nikjer v Registru řeśreŘičře kulturře dediščiře pa ni omenjena prisotnost strelskih jarkŚv iz začetka 20. stŚletja (splet 20). V řasśrŚtju s śŚlŚžaji, ki sŚ řastali řa liřiji RŚdica – Mali Golak – Razdrto – Barka, so śŚlŚžaji v BŚvški kŚtliři dŚbrŚ datiraři z dŚstŚśřiŘi arhivskiŘi viri iř średstavljajŚ śŚŘeŘbře elemente predvojne militarizirane pokrajine. Nekateri od teh śŚlŚžajev so dŚživeli sśreŘeŘbe v okviru bojev in so bili neposredno vpleteni v bojevanje med koncem maja 1915 in koncem oktobra 1917. Ń ideřtifikacijŚ śŚlŚžajev iř struktur, ki sŚ řastali še pred formiranjem sŚške frŚřte, se Śbseg ŚbŘŚčja z vŚjřiŘi ŚstaliřaŘi, śŚvezanimi s prvo svetovno vojno, izjeŘřŚ śŚveča. Ne zajeŘa řaŘreč le PŚsŚčja in Krasa aŘśak se razteza tudi řa ŚbŘŚčje GŚreřjske, NŚtrařjske iř osrednje Slovenije, posamezne ostaline prve svetovne vojne pa se nahajajo tudi na preostalih delih Slovenije. 4.2.3. Pokrajina konflikta – soška fronta Italijanska vojna napoved Avstro-Ogrski ŘŚřarhiji je uradřŚ začela veljati v řŚči s 23. řa 24. Řaj 191Ę. S teŘ dŚgŚdkŚŘ je zazřaŘŚvař začetek oblikovanja pokrajine konflikta, ki je nastajala in se spreminjala vse do preboja oktobra leta 1917. Avstro-ogrska vojska je zasedla redke śŚlŚžaje, ki sŚ jih zgradili v Řesecu śred začetkŚŘ bŚjev Śb SŚči, še redkejši śŚlŚžaji śa sŚ izvirali iz ŚbdŚbja śred začetkŚŘ śrve svetŚvne vojne. V řadaljevařju se ře śŚsvečaŘ ŚśisŚŘ ŚblikŚvařja śŚkrajiře kŚřflikta iř řjeře vlŚge, kar je śŚvečiři zřařŚ iz zgŚdŚviřskih virŚv iř ŘřŚgih teŘatskih študij. KratkŚ średstavljaŘ Śbseg pokrajine konflikta, nato sledi predstavitev njenih posameznih segmentov, predvsem iz vidika arheŚlŚških raziskovalnih orodij in pristopov, s poudarkom na lidarskem snemanju in uporabi letalskih fotografij. ŃřačilřŚsti śŚsaŘezřih ŚbŘŚčij Śz. sśecifike bŚjišč řa sŚški frŚřti sŚ bile Śbravřavaře že v śŚglavju 3.2., zato jih tu ne śŚřavljaŘ, jih je śa śŚtrebřŚ uśŚštevati. 169 4.2.3.1. Obseg pokrajine konflikta ObsŚška śŚkrajiřa kŚřflikta ři saŘŚ ŚzkŚ śŚlje frŚřtře liřije, teŘveč gre za ŚbsežřŚ ozemlje, na katerem sta si italijanska in avstro-ogrska vojska zgradili kompleksno vŚjaškŚ iřfrastrukturŚ, ki Śbsega bŚjře śŚlŚžaje, kŚŘuřikacije, skladiščře iř bivalře stavbe, iřfrastrukturŚ za zdravřiškŚ ŚskrbŚ, śŚkŚśališča, letališča itd. Ožje ŚbŘŚčje bŚjev se razteza řa več kŚt Ě0 kilŚŘetrŚv dŚlgeŘ iř řekaj kilŚŘetrŚv širŚkeŘ ŚbŘŚčju63 slovenskega ozemlja, ki poteka od Bavhice (1873 m) na severu do slovensko-italijařske Řeje južřŚ Śd BrestŚvice śri KŚŘřu (sl. 100). ObŘŚčje, ki sŚ ga śrizadeli bŚji, sega řa vsakŚ strař frŚřtře liřije v dŚlžiři dŚŘeta tŚśřištva, ki npr. pri avstro-ogrskeŘ ŘŚžřarju kalibra 30,Ę cŘ zřaša eřajst kilŚŘetrŚv (SiŘić 199ě, 1ě). Širše ŚbŘŚčje, kjer sŚ bili zgrajeři śŚlŚžaji, śa je śrecej večje. V křjigi Österreich-Ungarns letzter Krieg 1914– 1918 je v III. zvezku (ÖULK III, śrilŚga 23) Śbjavljeř zeŘljevid śŚlŚžajev iř śŚŘeŘbře iřfrastrukture řa sŚški frŚřti sredi ŚktŚbra 191Ę. Ozřačeři sŚ že zgrajeři śŚlŚžaji, śŚlŚžaji v fazi gradřje iř řačrtŚvaři śŚlŚžaji (sl. 100). OśaziŘŚ lahkŚ, da se je z izgradřjŚ śŚlŚžajev v zaledju pokrajina konflikta śrecej śŚvečala v vzhŚdřŚ iř jugŚvzhŚdřŚ sŘer Śd sŚškega bŚjišča. UśŚštevati ŘŚraŘŚ tudi številřa vŚjaška skladišča v Řestih, řśr. v Ljubljaři, številře bŚlřišřice iř śŚkŚśališča, vadišča iř letališča v zaledju, kŚt so Tezno pri Mariboru, Trata, Logatec, Brezovica, Bled, Lesce, Stražišče iř Ljubljařa (glej Ravbar 2012). Ostaline, povezane s prvo svetovno vojno, lahko najdemo řa celŚtřeŘ ŚzeŘlju SlŚveřije, bŚlj śŚgŚste śa sŚ v zahŚdřeŘ delu države. 63 170 IzŘerjeřa je zračřa razdalja Řed BavhicŚ, TŚlŘiřŚŘ, NŚvŚ GŚricŚ iř FlŚřdarjeŘ (FrařkiščeŘ, 14Ě Ř). Slika 100: Območje frontne linije (levo) in območje s položaji v sredini oktobra 1915 (desno). Na desni strani so s temno modro linijo označeni zgrajeni položaji, z rdečo položaji v gradnji, rumena barva pa prikazuje načrtovane položaje. Kartiranje temelji na kartografskih podatkih iz ÖULK (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 4.2.3.2. Analize rezultatov lidarskega snemanja na izbranem območju Krasa Najzřačilřejši eleŘeřt śŚkrajiře kŚřflikta sŚ vsekakŚr strelski, śŚvezŚvalři iř dŚhŚdři jarki, ki jih zaslediŘŚ řa celŚtřeŘ ŚbŘŚčju bŚjev, takŚ rekŚč v řeśrekiřjeři črti Śd RŚŘbŚřa dŚ ŘŚrja, čeśrav śŚřekŚd zaradi reliefa frŚřtřa liřija dejařskŚ ři bila śŚśolnoma sklenjena. Jarki na ŚbŘŚčju Krasa sŚ dŚbrŚ śreśŚzřavři, śŚsebřŚ zaradi řjihŚve razvejaře Řreže iř śravilřih tlŚrisŚv. ŃřačilřŚst kraškega bŚjišča sŚ średvseŘ vrtače, ki sŚ zagotavljale naravne mrtve kote, ki sŚ ŚŘŚgŚčali varřejše bivařje řa bŚjišču iř v bližřjeŘ zaledju. V vrtačah je ŘŚgŚče Śśaziti številře ślatŚje iř glŚbŚke vkŚśe, ki se řa tereřu śŚgŚstŚ izkažejŚ za kaverře (sl. 102 do 104). 171 Slika 101: Večplastna in več časovna pokrajina severozahodno od Lokvice in severno od Opatjega sela. Večji del prikazanega ozemlja se danes nahaja v Italiji. Lidarski posnetek prikazuje pokrajino z vsemi vsebinami, interpretacija pa le sestavne dele pokrajine, povezane s prvo svetovno vojno (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 172 Pogled na vrtači, uporabljeni v vojaške namene, in interpretacija struktur. Temno modre linije predstavljajo jarke, svetlo modre poti, zelena omejuje rob vrtače, z rumeno so označene kaverne, z modrimi poligoni platoji za barake (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Slika 102: Slika 103: Uravnava za barako v večji kraških vrtači s prejšnje slike, ki se nahaja tik za italijansko mejo, severno od Opatjega sela in severozahodno od Gomile (259 m; foto: U. Košir, 2016). 173 Slika 104: Na lidarskih posnetkih so kaverne opazne kot globoke zajede v pobočjih ali globoke luknje v površju. Prikazane kaverne se nahajajo zahodno od mejnega prehoda za obmejni promet Lokvica (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Nekatere kaverne so na lidarskih posnetkih dobro opazne, odvisno od njihove lege in velikosti. Tiste řa śŚbŚčju řajbŚlj izstŚśajŚ, težje je Śśaziti kaverře v vrtačah, kjer sŚ bile uŘeščeře Řed številře uravřave za barake iř śŚdśŚrře zidŚve. Lažje śreśŚzřavře sŚ ŚŘenjene uravnave, na katerih sŚ stale leseře, śŚřekŚd zidaře barake iř šŚtŚri. Te sŚ dŚbrŚ Śśazře średvseŘ řa strŘih śŚbŚčjih, kjer sŚ řekatere ślatŚje vkŚśali glŚbŚkŚ v brežiřŚ, řa zuřařjŚ strař śa sŚ řasuli řakŚśaři material in ga utrdili s podpornimi zidovi. Barake v bližiři bŚjřih liřij sŚ śŚvečiři Řařjše iř skrite v vrtačah, z ŚddaljeřŚstjŚ Śd bŚjře liřije śa śŚstajajŚ večje iř śŚgŚstejše, śŚsebřŚ řa ŚbŘŚčjih v ŘrtveŘ kŚtu tŚśřištva (sl. 105). Slika 105: Vrsta velikih uravnav za barake na pobočju v mrtvem kotu se nahaja severozahodno od mejnega prehoda za obmejni promet Lokvica. Uravnave merijo okoli 20 × 8 metrov, zadnje stranice pa so vkopane v pobočje tudi do 4 metre globoko (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 174 Na izbrařeŘ ŚbŘŚčju študijskega śriŘera v okolici Lokvice in Opatjega sela (sl. 101) se nahajajo vkopi śŚlkrŚžřega iř ŚkrŚglega tlŚrisa, ki se śŚjavljajŚ v liřijah řa ŚbŘŚčju za strelskiŘi jarki, vse pa so usmerjene v smeri nasprotnika (sl. 106). Gre za tŚśřiške śŚlŚžaje, kar je bilo preverjeno in potrjeno s terenskim ogledom lokacije. Najbolj izraziti so vkopi okroglega tlorisa s klařčiřŚ za řaŘestitev tŚśa řa śŚlŚžaj. Na vsaki straři vkŚśa se řahajata krajša jarka, ki se kŚřčata z ŘařjšŚ kaverřŚ, řaŘeřjeřŚ zaklŚřu za tŚśřiškŚ śŚsadkŚ iř verjetřŚ skladiščeřju streliva (sl. 107). Glede řa diŘeřzije iř dejstvŚ, da je bilŚ tŚś ŘŚgŚče śreśrŚstŚ sśustiti řa śŚlŚžaj śŚ klařčiři, je šlŚ verjetřŚ za tŚśŚve Řařjših kalibrŚv. Slika 106: Različni tipi italijanskih topniških položajev, kot so opazni na lidarskem posnetku, severozahodno od mejnega prehoda za obmejni promet Lokvica (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Slika 107: Topniška položaja, ki se nahajata severozahodno od mejnega prehoda za obmejni promet Lokvica (glej sl. 108) in interpretacija njunega tlorisa (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Drug tiś tŚśřiških śŚlŚžajev je bil verjetřŚ řaŘeřjeř tŚśŚvŚŘ večjih kalibrŚv. SaŘa izgradřja śŚlŚžajev je drugačřa, sestavljeřa iz velike uravřave, s sśredřje straři iř bŚkŚv Śbdaře z zaščitnim řasiśŚŘ iř zidŚŘ, Śb śŚlŚžaju śa se řahaja še kaverřa za zaščitŚ tŚśřiške śŚsadke. PŚlŚžaji sŚ zgrajeni eden ob drugem, tako da si pogosto delijo skupne zidove (sl. 108 do 110). 175 Slika 108: Vrsta topniških položajev na italijanskem delu Krasa, severno od mejnega prehoda za obmejni promet Lokvica. S črnimi puščicami so označene kaverne, z rumenimi položaji (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). Slika 109: Pogled na enega od topniških položajev s slike 108 (foto: U. Košir, 2016). 176 Slika 110: Primer italijanskega topniškega položaja, podobnega položaju s prejšnje fotografije. Čas nastanka in lokacija fotografije nista znana (splet 21). JasřŚ je, da je řekatere Śbjekte skŚraj řeŘŚgŚče ustrezřŚ interpretirati le na podlagi lidarskih śŚsřetkŚv, situacijŚ si je śŚtrebřŚ Śgledati še řa tereřu. TŚ je śŚsebřŚ śŚŘeŘbřŚ v visŚkŚgŚrju, kjer je relief bŚlj razgibař, śŚlŚžaji śa sledijŚ iř se śrilagajajŚ řaravřiŘ tvŚrbaŘ śŚvršja (glej Mlekuž, KŚšir, Črešřar 2016). Prikazani rezultati zajemajo le majhen del Krasa, ki je śreśredeř z vŚjaškiŘi śŚtŘi, jarki, kaverřaŘi, vrtačaŘi z barakaŘi, śŚkŚśališči, tŚśřiškiŘi śŚlŚžaji, ŚdvržeřiŘi iř izgubljeřiŘi średŘeti, řa celŚtřeŘ ŚbŘŚčju śa se śŚ vsej verjetřŚsti nahajajŚ tudi śŚsŘrtři Śstařki vŚjakŚv, ki řikŚli řisŚ bili śŚkŚśaři. S śŚŘŚčjŚ lidarskega sřeŘařja lahkŚ řatařčřŚ ŚśazujeŘŚ tŚ ŚbsežřŚ śŚkrajiřŚ kŚřflikta, ki je izbrisala, sśreŘeřila, se iřtegrirala iř śŚsegla v starejše śŚkrajiře, śrekŚ śrŚcesŚv uřičeřja śa je ustvarila řŚve vsebiře, ki segajŚ daleč śrekŚ ŚbŘŚčij sśŚśadŚv, saj je Řilitarizacija zajela Śbsežřa ŚbŘŚčja dařašřje SlŚveřije. 4.2.3.3. Analize rezultatov lidarskega snemanja na območju savske linije Rezervna obrambna linija z imenom Savska linija (nem. Savelinie) je nastala v kontekstu sŚške frŚřte, řjeřa ŚddaljeřŚst Śd PŚsŚčja śa ŘŚčřŚ razširi śŚkrajiřŚ kŚřflikta. Na podlagi rezultatŚv lidarskega sřeŘařja iř śisřih virŚv je bilŚ ŘŚgŚče lŚcirati Śhrařjeře śŚlŚžaje ŚŘeřjeře linije, ki je javnosti slabo poznana. Tu gre predvsem za śrikaz zŘŚžřŚsti arheŚlŚgije, s katerŚ lahkŚ ŚdkrivaŘŚ řŚva řajdišča, śŚvezařa s śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ, bŚdisi řa ŚbŘŚčju saŘe sŚške frŚřte ali njenega zaledja. ObraŘbři Śbjekti rezervře liřije se śŚśŚlřŚŘa řič ře razlikujejŚ od tistih v PŚsŚčju, s teŘ śa se ře razlikujejŚ tudi raziskŚvalři śristŚśi, uśŚrabljeři řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte ali savske linije. Na zeŘljevidu z ŚzřačeřiŘi ŚbstŚječiŘi iř řačrtŚvařiŘi śŚlŚžaji v srediři ŚktŚbra 191Ę, ki je objavljen v III. knjigi Österreich-Ungarns letzter Krieg 1914–1918 (ÖULK III, śrilŚga 23), je 177 vrisařa delřŚ zgrajeřa iř řačrtŚvařa rezervřa savska liřija, ki je śŚtekala Śd Keśe (řeŘ. Mittagskogel, 2139 Ř) śrek dŚliře RadŚvře, PŚkljuke, Selške iř PŚljařske dŚliře v sŘeri śrŚti Ljubljanski kotlini (sl. 111). Na ŚbŘŚčju PŚkljuke je Śzřačeřa dŚkŚřčařa dŚliřska zaśŚra śrek Save BŚhiřjke iř krajši Śdsek śŚd HribaricŚ (109ę Ř) śri GŚrjušah. Pregled rezultatŚv lidarskega snemanja je doprinesel k identifikaciji novih odsekov, ki so bili zgrajeni po sredini oktobra 1915, saj sŚ řa zeŘljevidu Śzřačeři le kŚt řačrtŚvaři, za řaŘeček śa se řahajajŚ řekŚlikŚ bŚlj vzhŚdřŚ, kŚt je bilŚ řačrtŚvařŚ (sl. 112). O savski liniji je znanih malo podatkov. Pri řas je řa kratkŚ Ś řjej śisal gŚzdarski iřžeřir Lojze BudkŚvič (200Ě), ki ŚŘeřja śŚtek liřije śrekŚ Keśe dŚ dŚliřske zaśŚre śri MŚjstraři, śrekŚ Mežaklje, RadŚvře iř PŚkljuke dŚ dŚliřske zaśŚre v SŚteski,64 od koder se je nadaljevala do SeřŚžeč. Dela řaj bi večiřŚŘa potekala v letu 1915, delno tudi v letih 191ę iř 191Ě (BudkŚvič 200Ě, 49Ę). BudkŚvič je o tem zbral řekaj śričevařj; tako se je denimo 95-letřa dŚŘačiřka z GŚrjuš sśŚŘiřjala gradřje śŚlŚžajev řa Hribarici iř za GŚrjušaŘi. Glede řa śričevařja řaj bi liřijŚ gradili vojaki, celo italijanski ujetniki, jarki pa naj bi bili delno Śśažeři iř śŚkriti (BudkŚvič 200Ě, 49Ě). V kroniki gozdne uprave Pokljuka se v zvezi s temi deli ŚŘeřjajŚ ruski ujetřiki. BudkŚvič je poleg tega naletel na zanimiv podatek o odstranjevanju lesa iz strelskih jarkov v povojnem obdobju. 4. 10. 1919 je gŚzdřa uśrava Bled dŚvŚlila JŚžetu Bergařtu iz PŚljšice Śdstrařiti les za řamen kuhanja Śglja (BudkŚvič 200Ě, 49ě). Nekateri jarki sŚ bili deležři śŚzřejših sprememb, saj je bil del jarkov na Krakovu (1279 m) leta 1996 obnovljen s strani Slovenske vojske, naslednje leto pa je bila tam postavljena informativna tabla (sl. 113; BudkŚvič 200Ě, 49ě). 64 178 Predel ob Savi Bohinjki med krajema Nomenj in Obrne. Slika 111: Načrtovani potek savske linije, kot je označen v knjigi ÖULK (ÖULK III, priloga 23). 179 Slika 112: Lokacije položajev, prepoznanih na lidarskih posnetkih (modra), se na območju med Radovno in Savo Bohinjko ne skladajo z načrtovanim potekom savske linije (rumena in rdeča), kakršen je bil objavljen v knjigi ÖULK (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 180 Slika 113: Pogled na delno obnovljene jarke južno od Krakova (1279 m), ki se nahaja med Mrzlim studencem in planino Kranjska dolina na Pokljuki. Položaji se nahajajo na manjših vzpetinah na obeh straneh ceste, ki vodi k planini Kranjska dolina (avtor: U. Košir, 2016; foto: U. Košir, 2013: lidar: Agencija RS za okolje). S pregledom rezultatov lidarskega sřeŘařja sŚ bili ideřtificiraři řŚvi Śdseki še Śhrařjeře savske liřije, ki se raztezajŚ Řed RadŚvřŚ iř GŚrjušaŘi. V dŚliři RadŚvře zaslediŘŚ dŚliřskŚ zaśŚrŚ, śri kateri strelski jarek śrečka dŚliřŚ, řasledřji iř ŚbeřeŘ řajvečji Śdsek śa je bil prepoznan v okolici planine Kranjska dolina (sl. 114). Jarki řatŚ v razŘikih iř različřŚ dŚlgih odsekih potekajo v smeri Mrzlega studenca in od tam v smeri Maroste (sl. 115). Na nekaterih mestih je zazřati jarke v več liřijah, ki sŚ iŘele fuřkcijŚ glŚbiřske ŚbraŘbe. Nasledřji krajši Śdsek jarka se nahaja pri Koprivniku v Bohinju (sl. 116). Odkriti segŘeřti średstavljajŚ ŚdličřŚ izhŚdišče za nadaljnje in poglobljene raziskave savske linije, katere ostanki so zagotovo še številčřejši, kŚt je nakazano na tem mestu. 181 Slika 114: Dolinska zapora v Radovni (levo) in sistem jarkov pri planini Kranjska dolina na Pokljuki (desno; avtor: U. Košir, 2016: lidar: Agencija RS za okolje). Slika 115: Odseki jarkov savske linije med Mrzlim studencem in ledino Maroste na Pokljuki. Opazni so položaji v več linijah, s čimer so želeli vzpostaviti globinsko obrambo (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 182 Slika 116: Domnevni jarek pri Koprivniku v Bohinju (avtor: U. Košir, 2016; lidar: Agencija RS za okolje). 4.2.3.4. Študijski primeri uporabe aerofotografij z območja soške fronte V nadaljevanju predstavljam nekaj primerov uśŚrabe aerŚfŚtŚgrafij z ŚbŘŚčja sŚške frŚřte. Ńa ŚbŘŚčja BŚvca, TŚlŘiřa iř ŠeŘśetra śri NŚvi GŚrici sŚ bile uśŚrabljeře vŚjaške aerofotografije iz obdobja prve svetovne vojne, za ŚbŘŚčje Rombona, ki je predstavljeno v poglavju 5.3.2., pa sodobni posnetki. VŚjaške fŚtŚgrafije sŚ bile śridŚbljeře v italijařskeŘ Museo Civico del Risorgimento v BŚlŚgři, fŚtŚgrafije ŠeŘśetra śa sŚ iz zasebře zbirke Davida Erika Piśařa. Vsa georeferenciranja, digitaliziranja in interpretiranje podatkov, predstavljena v nadaljevanju, so plod mojega lastnega dela. Bovška kŚtliřa Iz italijanskega Museo civico del Risorgimento Bologna sta bila pridobljena dva fotomozaika BŚvške kŚtliře, ki sta delŚ italijařske vŚjske. Prvi fŚtŚŘŚzaik je sestavljeř iz štirih vertikalřih śŚsřetkŚv, ki zajeŘajŚ ŚbŘŚčje Řed trdřjavaŘa bŚvške zaśŚre (Strassensperre Flitscher Klause in Fort Hermann) řa severŚvzhŚdu ter BŚvceŘ iř rekŚ SŚčŚ śri vasi ČezsŚča na jugozahodu (sl. 117). Na śŚsřetkih sŚ řajbŚlje Śśazři italijařski śŚlŚžaji Řed rekŚ SŚčŚ iř Bovcem, slabše śa sŚ vidři avstro-Śgrski śŚlŚžaji řa řasśrŚtři straři, kjer śŚtekajŚ čez Ravelřik iř śrŚti śŚbŚčju RŚŘbŚřa. Drugi fŚtŚŘŚzaik je sestavljeř iz šestih vertikalřih śŚsřetkŚv. V teŘ śriŘeru je zajetŚ ŚbŘŚčje Řed vasjŚ ČezsŚča řa zahŚdu ter dŚliřŚ v sŘeri śrŚti vasi SŚča řa vzhŚdu. Tu sta zajeta južřŚ śŚbŚčje Sviřjaka (1ęĘ3 Ř) ter KršŚvec (lediřskŚ iŘe). Na śŚsřetkih je Śzřačeřa sŘer severa ter nekatera imena, kot so Ravelnik, F. Koritnica, Koritnica, F. Isonzo, Kersovec, Svinjak 163 itd. Tudi 183 tukaj so opazni italijanski in avstro-Śgrski śŚlŚžaji řa že śrej ŚŘeřjeřih ŚbŘŚčjih, śŚleg tega śa so vidni tŚśřiški śŚlŚžaji avstro-ogrske vojske śri KršŚvcu. Slika 117: Fotomozaik Bovške kotline (hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). Origiřalře aerŚfŚtŚgrafije sŚ bile fizičřŚ Śbrezaře iř řaleśljene na podlago v album, da tvorijo fotomozaik.65 FŚtŚŘŚzaik je bil v śrŚgraŘu PhŚtŚshŚś digitalřŚ razrezař řa Řařjše sestavne elemente, izreze, ki so bili nato postopoma georeferencirani v programu QuantumGIS – 2.2.0. Valmiera. Na podlago (DOF50) je bil najśrej uŘeščeř Śsredřji del fŚtŚgrafije z řajveč refereřčřiŘi tŚčkaŘi66 (sl. 118), k teŘu śa sŚ bile śŚstŚśŚŘa dŚdaři še śreŚstali sestavři deli. PŚsřetki sŚ bili śŚstŚśŚŘa geŚrefereřciraři, sśrŚtřŚ śa sŚ bile dŚdaře řŚve tŚčke, ki sŚ bile zŘeraj řatařčřeje uŘeščeře, dŚkler ři bil dŚbljeř zadŚvŚljiv rezultat. Eřak śŚstŚśek je bil uporabljen tudi drugem fotomozaiku. Vsi nadaljnji postopki so delo avtorja disertacije. Iste tŚčke v śrŚstŚru, ki sŚ bile śreśŚzřaře řa vŚjaških śŚsřetkih iz śrve svetŚvře vŚjře iř receřtřih letalskih posnetkih. 65 66 184 Slika 118: Referenčne točke – objekti, ki so bili prepoznani na historičnem vojaškem in sodobnem letalskem posnetku (avtor: U. Košir, 2014; hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). Georeferenciranju je sledilo kartiranje objektov, ki so opazni na vŚjaškeŘ letalskem posnetku. Tudi za kartiranje je bil uporabljen program QuantumGIS – 2.2.0. Valmiera, delno verzija 2.8.3. Wien. Po prvem pregledu fŚtŚgrafij je bilŚ ŚčitřŚ, da sŚ Śśazři le jarki, drugih vrst śŚlŚžajev śa ři bilŚ ŘŚgŚče Śśaziti iř śreśŚzřati, deloma zaradi řekŚlikŚ slabše kvalitete fŚtŚgrafij. Kartirane vojne vsebine so bile razslojene řa različře podatkovne sloje: jarki, slabo vidni jarki in predvideni / morebitni položaji (sl. 119). LŚčeři sŚ bili italijanski ter avstro-ogrski śŚlŚžaji, kar je bilŚ ŘŚgŚče stŚriti řa śŚdlagi zgŚdŚviřskih virŚv iř śŚzřavařja situacije řa ŚbravřavařeŘ Śdseku. PŚsaŘezři Śbjekti sŚ bili kartiraři kŚt śŚligŚři, saj je řa ta řačiř ŘŚgŚče izŘeriti řjihŚvŚ śŚvršiřŚ. V okviru kartiranja je bila opravljena tudi primarna interpretacija, saj je bilo vsak objekt potrebno kartirati řa ustrezeř slŚj (řśr. jarki, Řitralješki śŚlŚžaji, itd.). V dařeŘ śriŘeru sŚ bili tŚ le jarki, śŚti, vŚdŚtŚki iř řaselitveřŚ ŚbŘŚčje BŚvca, kar ři śŚvzrŚčalŚ řŚbeřih težav. 185 Slika 119: Izrez sistema italijanskih jarkov pri Bovcu in njihova interpretacija na različnih podatkovnih slojih (avtor: U. Košir, 2014; hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). Že saŘŚ kartiranje objektov, opaznih na aeroposnetkih, je iřterśretacija, saj se ŚdlŚčiŘŚ, kaj bŚŘŚ kartirali kŚt strelski jarek, kaj kŚt śŚt, tŚśřiški ali Řitralješki śŚlŚžaj itd. Kartiraři sta bili italijanska in avstro-Śgrska frŚřtřa liřija, kŚŘuřikacije, glavři vŚdŚtŚki iř řaselitveřŚ ŚbŘŚčje Bovca (sl. 120). 186 Slika 120: Pogled na interpretirano pokrajino konflikta v Bovški kotlini. Z rdečo so označeni italijanski položaji, z modro avstro-ogrski položaji, komunikacije so označene s črno barvo, vodotoki s svetlo modro, območje Bovca pa z rumenim pikčastim poligonom. Kartirane vsebine so bile prepoznane na dveh različnih serijah letalskih posnetkov, za katere ni znano, kdaj natanko so bili posneti, vsekakor pa so nastali v kratkem časovnem razmaku (avtor: U. Košir, 2016). Na podlagi kartiranja je razvidno, da je italijanska bojna linija zelo dobro opazna, avstro-ogrska pa v śrecej Řařjši Řeri, śŚsebřŚ řa ŚbŘŚčju Ravelřika (tudi Rabelřika, Ę19 Ř). Rezultate kartirařja lahkŚ aśliciraŘŚ řa ŘŚderře zeŘljevide iř letalske śŚsřetke, kar řaŘ ŚŘŚgŚča řatařčřŚ dŚlŚčitev mikrolokacij s histŚričřiŘi vŚjaškiŘi ŚstaliřaŘi. TŚ średstavlja ŚdličřŚ izhŚdišče za nadaljnje 187 raziskovalno delo, ŘŚrebitře geŚfizikalře raziskave, arheŚlŚške testře izkŚśe ali izkŚśavařja, predvsem pa je koristno v okviru preventivne arheologije, saj s kartiranjem pridobimo podatke o distribuciji ostalin, ki jih je śŚtrebřŚ uśŚštevati ob gradbenih in drugih posegih v prostor. Kartiranje georeferenciranih aerofotografij pa ni uporabno le za pridobivanje informacij o śŚkrajiři iř vŚjaških śŚlŚžajih, uporabno je tudi za primerjave z arhivskimi viri, kot so skice, zemljevidi ali interpretirani letalski posnetki, ki jih je uporabljala vojska za namene identificiranja řasśrŚtřikŚvih śŚlŚžajev. V śriŘeru BŚvške kŚtliře lahkŚ izśŚstaviŘŚ zeŘljevid italijařskih iř avstro-ogrskih śŚlŚžajev, ki je datirař v 2ę. Řaj 191Ě, Śbjavljeř śa je bil v křjigi Od Krna do Rombona 1915–1917 (Galić 200Ě, 20Ě). GeŚrefereřcirařje zeŘljevida iř kartirařje śŚlŚžajev je ŚŘŚgŚčilŚ primerjavo z rezultati kartiranja letalskih posnetkov (sl. 121). Z georeferenciranjem zemljevida je bilŚ řekaj težav zaradi řeřatařčřega Řerila, kar se Śśazi v řeśŚśŚlři skladřŚsti śŚlŚžajev s tistiŘi řa letalskih fŚtŚgrafijah. Že takŚj je bilŚ jasřŚ, da je zeŘljevid dejařskŚ řastal řa śŚdlagi letalskih posnetkov, saj se dŚbršeř del śŚlŚžajev ujeŘa z realřŚ situacijŚ, le řatařčřŚst je řekŚlikŚ Řařjša, śŚtek śŚlŚžajev śa sheŘatizirař. Glede řa to, da so na zemljevidu vrisani nekateri śŚlŚžaji, ki jih na obravnavanih letalskih posnetkih ni opaziti, lahko sklepamo, da so posnetki nastali prej kot zemljevid. Na podlagi obeh virov lahko opazimo, da je bila italijanska frontna linija sestavljena iz dveh bojnih linij, medsebojno oddaljenih med 30 in 100 metri, ponekod tudi manj. Povezani sta bili s povezovalnimi jarki v enakomernih razmikih od 50 do 100 metrov, z različřiŘi ŚdstŚśařji. Posamezni povezovalni jarki so se nadaljevali v smeri zaledja, za zakrito premikanje pa so uporabljali tudi strugo śŚtŚka, ki teče śŚ južřeŘ ŚbrŚbju Bovca. Ponekod bojna linija řeśričakŚvařŚ izgine; ŘŚžřŚ je, da so bili posamezni deli medsebojno povezani pod zemljo ali pa zelo dobro zamaskirani. Iz ohranjenih fotografij je razvidno, da so bili nekateri jarki prekriti, pri gradnji pa so uporabljali les, preplet iz vejevja iř šib, valŚvitŚ ślŚčeviřo in celo beton (sl. 122 in 123). TŚvrstře iřfŚrŘacije izredřŚ težkŚ śridŚbiŘŚ z letalskih śŚsřetkŚv, četudi sŚ izjeŘře kvalitete, zatŚ je śŚtrebřŚ śŚseči śŚ arhivskih fotografijah, ki so nastale na tleh, ali po drugih arhivskih virih ter arheŚlŚških ŘetŚdah. V řasśrŚtju z italijařskŚ liřijŚ je bila avstrŚ-ogrska bolj razgibana in nepravilnih oblik, razlŚg śa tiči v śrilagŚditvah tereřskiŘ razŘeraŘ, saj sŚ se śŚlŚžaji nahajali na vzpetini (Ravelniku) in robu terase Śb KŚritřici iř SŚči. 188 Slika 121: Primerjava med rezultati kartiranja letalskih posnetkov in položaji, označenimi na zemljevidu, ki je bil maja 1917 izrisan na podlagi letalskih posnetkov (avtor: U. Košir, 2016). 189 Slika 122: Ostanki italijanskih položajev pri Bovcu v času po preboju konec oktobra 1917 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB043/ 11750). Slika 123: Uporaba prepleta iz šib za okrepitev stranic italijanskega jarka pri Bovcu in za maskiranje pri pogledu iz zraka. Fotografija je bila posneta po preboju oktobra 1917 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB043/ 11752). Na ŚbŘŚčju Ravelřika sŚ avstrŚ-ogrski vojaki okrepili jarke s prepletom iz šib, kar je razvidno s številřih vŚjřih fŚtŚgrafij. Čeśrav avstrŚ-Śgrska Řreža jarkŚv ři iŘela takŚ sisteŘatičře ureditve kŚt italijařski śŚlŚžaji, śa sŚ bili lŚciraři řa ugŚdři legi višjega tereřa řa Ravelřiku, Śd kŚder sŚ imeli dober nadzor nad nasprotnikom. 190 Tolmin ObŘŚčje TŚlŘiřa, średvseŘ t. i. tŚlŘiřskega ŘŚstišča je bilŚ izjeŘřega strateškega pomena, saj je avstro-Śgrska ŚbraŘba řa ŘŚstišču śreśrečevala italijařski śrŚdŚr śrŚti dŚliřaŘa Idrijce iř Bače. Ravřiřski średel Řed KŚzlŚviŘ rŚbŚŘ (42ę Ř), sŚtŚčjeŘ SŚče in Tolminke ter južřŚ Śd vasi DŚlje je ŚŘŚgŚčal izkŚś razvejaře Řreže jarkŚv, ki řa ŚbŘŚčju ŃgŚrřjega PŚsŚčja średstavlja redkŚst, saj hribŚvit tereř ři ŚŘŚgŚčal gradřje śravilřih Śblik strelskih iř śŚvezŚvalřih jarkŚv. PriŘer średstavlja ŚdličřŚ śŚdlagŚ za śreučevařje tiśŚv jarkŚv, ki jih je uśŚrabljala avstrŚŚgrska vŚjska, řekateri tiśi śa sŚ średstavljeři v řadaljevařju, takŚj za średstavitvijŚ časŚvře razvrstitve treh serij letalskih posnetkov, ki so bili uporabljeni tekom raziskave in jih hrani Museo civico del Risorgimento Bologna. KŚt v śriŘeru BŚvca, gre tudi tu za fizičřŚ zleśljeře fŚtŚŘŚzaike. Najstarejšega sestavljata dva śŚsřetka (fŚtŚŘŚzaik 1), drugega trije śŚsřetki (fŚtŚŘŚzaik 2), zadřji, krŚřŚlŚškŚ řajŘlajši, śa je sestavljeř iz štirih śŚsřetkov (fotomozaik 3). Fotomozaik 2 je bil posnet z velike višiře, śŚsledičřŚ je řajŘařj kvaliteteř, řasśrŚtřŚ śa je fŚtŚŘŚzaik 3, śŚsřet z Řařjše višiře, izredřŚ kvaliteteř. RelativřŚ krŚřŚlŚškŚ razśŚreditev śŚsřetkŚv je ŚŘŚgŚčila śriŘerjalřa analiza med vsebiřaŘi śŚsřetkŚv. Razlike se kažejŚ średvseŘ v śŚteku iř videzu śŚlŚžajev ter uřičeřju zaradi tŚśřiškega Śbstreljevařja. Glavřa razlika, ki lŚčuje vse tri fŚtŚŘŚzaike, je stŚśřja dŚgrajeřŚsti śŚlŚžajev (sl. 124). Prav takŚ lahkŚ razlikujeŘŚ Řed řajŘlajšiŘ fotomozaikom in średhŚdřikŚŘ, razlike śa se kažejŚ v barvi izkŚśaře zeŘlje, ki tvŚri śrsŚbraře jarkŚv. Predeř sŚ bile posnete fotografije iz fotomozaika 2, so jarke poglobili in ponekod na novo izkopali ter jim spremenili tloris (sl. 125), řa śŚvršiři ŚkŚli jarkov pa se vidijo prsobrani s svetlim, prodnatim ŘaterialŚŘ. V času řastařka fŚtŚŘŚzaika 3 sŚ bili řekateri śrsŚbraři že slabše Śhrařjeři, śŚřekŚd ŘŚrda celŚ śreraščeři, kar se kaže v teŘřejši barvi (sl. 126). 191 Slika 124: Na treh različnih letalskih posnetkih okolice Tolmina so opazne razlike v stopnji dograjenosti avstro- ogrskih položajev, kar nam nakazujejo časovno zaporedje nastanka fotografij (avtor: U. Košir, 2016; hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). 192 Slika 125: Spremembe v tlorisu avstro-ogrskih jarkov ob Soči pri Tolminu. Z opazovanjem sprememb lahko določimo časovno zaporedje nastanka fotografij (avtor: U. Košir, 2016; hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). 193 Slika 126: Razlika v stanju avstro-ogrskih jarkov na fotomozaiku 2 (levo) in 3 (desno). Na levi fotografiji so jarki bolj sveže izkopani kot na desni, kar se vidi v svetlejši barvi prsobranov (avtor: U. Košir, 2016; hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). Takšře ařalize řaŘ śŚřujajŚ vśŚgled v razvŚj ali »življeřje« śŚkrajiře kŚřflikta, kar lahkŚ śŚvežeŘŚ z arhivskiŘi viri, ki řaŘ ŚŘŚgŚčajŚ absŚlutřŚ datacijŚ dŚlŚčeřih dŚgŚdkŚv. Pri Śbravřavi ŘikrŚlŚkacij ali ŚzkŚ zaŘejeřih ŚbŘŚčij ŘŚraŘŚ streŘeti k Śbravřavi vseh ŘŚžřih virov, ki so nam na voljo, predvsem k analizaŘ letalskih fŚtŚgrafij istega ŚbŘŚčja, če sŚ řaŘ te řa voljo. Obravřava velikih ŚbŘŚčij ali celŚ celŚtřega sŚškega bŚjišča řa tak řačiř bi zahtevala večletřŚ delŚ več raziskŚvalcev. Primer Tolmina je zanimiv tudi z vidika tipologije jarkov, kakršřŚ je npr. napravil Birger Stichelbaut (2009; glej śŚglavje Ę.3.4.1.). OŘeřjeřŚ je bilŚ, da je ravřica řa ŚbŘŚčju TŚlŘiřa ŚŘŚgŚčala izkŚś razvejaře Řreže jarkŚv (sl. 127), avstro-ogrski řačrtŚvalci śa sŚ uśŚrabili številře tipe (sl. 128), ki se jiŘ řa teŘ Řestu śŚdrŚbřŚ ře śŚsvečaŘ. ŃařiŘivŚ je, da se Řed številřiŘi jarki pravilnih oblik pojavljajo redki nepravilni, ki nekako izstopajo iz celotne podobe. Pri nekaterih je razlog za nepravilno obliko zagotovo pogojen z reliefom, kot je na śriŘer rŚb rečře terase. 194 Slika 127: Razvejana mreža avstro-ogrskih jarkov pri Tolminu. Kompleks stavb na fotografiji je tolminska vojašnica (avtor: U. Košir, 2012; hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). 195 Slika 128: Različni tipi avstro-ogrskih strelskih (spodaj) in povezovalnih jarkov (zgoraj) z ravnice pri Tolminu. Prevladujejo predvsem jarki pravilnih oblik z enakomerno razporejenimi traverzami ali zavoji jarkov (avtor: U. Košir, 2016; hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). Razporeditev jarkŚv, takŚ śrŚstŚrska kŚt tiśŚlŚška (śŚvezŚvalři iř strelski), je ŚŘŚgŚčala medsebojno varovanje odsekov (sl. 129). Liřija Śb SŚči je średstavljala bŚjři jarek, ki je iŘel sŘer dejstvŚvařja v sŘeri reke iř italijařskih śŚlŚžajev řa řasśrŚtřeŘ bregu. Na ostalih predelih se izmenjujejo povezovalni in strelski jarki, ki pogosto predstavljajo le kratke odseke, ki so del śŚvezŚvalřih jarkŚv. Velik del jarkŚv iz Śzadja varuje takšeř Śdsek strelskega jarka, ki iŘajŚ v večiři śriŘerŚv śravilřŚ izŚblikŚvaře strelske śŚlŚžaje iř traverze. RazśŚreditev jarkŚv vsekakŚr ři bila řaključřa, za vseŘ śa se skriva skrbřŚ řačrtŚvařje z vidika vŚjaške taktike. Jarki sledijŚ zřačilřŚstiŘ śŚvršja, uśŚštevajŚ tudi śŚtek cest iř ŚbstŚječih stavb, ki sŚ bile uśŚrabljeře za zaklone in maskiranje poteka jarkov. Analize letalskih śŚsřetkŚv řaŘ ŚŘŚgŚčajŚ vzpostavitev relativne kronologije nastanka śŚsřetkŚv z istega ŚbŘŚčja, v kŚlikŚr śa sŚ śŚsřetki datiraři, lahko v nekaterih primerih śridŚbiŘŚ celŚ řatařčře datuŘe spreminjanja śŚkrajiře kŚřflikta. OśazujeŘŚ lahkŚ řačiře gradřje śŚlŚžajev, logiko, ki se skriva za oblikami in razporeditvami jarkov, prek podobe pokrajine śa lahkŚ slutiŘŚ iř śridŚbiŘŚ vśŚgled celŚ v življeřja vŚjakŚv, čeśrav ŚśazujeŘŚ Śd daleč iř preko medija fotografije. V śriŘeru ravřice śri TŚlŘiřu vidiŘŚ redke sledŚve eksślŚzij tŚśřiških izstrelkov, ki se v večji Řeri kŚřceřtrirajŚ le śri ŘŚstu čez SŚčŚ iř ŚkŚli cerkve sv. Urha. Na teŘ predelu je italijanske in avstro-ogrske vojake lŚčila reka SŚča, kar je ŚřeŘŚgŚčalŚ Śbsežře juriše śehŚte, śŚsledičřŚ śa je bil Śdsek bŚlj Řireř kŚt tisti severřŚ ali južřŚ Śd tŚd. Nekatere detajle lahko izvemo iz arhivskih in pisnih virov, kot so npr. zapisi Alice Schalek, ki je omenila prav jarke 196 v ravnici pri Tolminu, za katere pravi, da so bili vkopani le meter v zemljo, na dnu pa je stalo deset ceřtiŘetrŚv vŚde, kar je śŚsledica bližiře SŚče iř řjeřega śŚślavřega ŚbŘŚčja (Schalek 200Ę, 21ě). Slika 129: Domnevne smeri ognja iz posameznih odsekov avstro-ogrskih strelskih jarkov v okolici tolminske vojašnice (avtor: U. Košir, 2016; hrani: Museo civico del Risorgimento Bologna). ŠeŘśeter Ńadřji śriŘer uśŚrabe vŚjaških letalskih śŚsřetkŚv je ŠeŘśeter śri NŚvi GŚrici. Kot je bilŚ že ŚŘeřjeřŚ, lahko na podlagi kartiranja ugotovimo, kje se še řahajajŚ ŚbŘŚčja, kjer lahkŚ śričakujeŘŚ řeśreŘičře Śstaliře iz śrve svetŚvře vŚjře. BŚjišče śri ŠeŘśetru je śŚśŚlřŚ řasśrŚtje Śbravřavařega dela bŚjišča v ravřici TŚlŘiřa. Gre za resřičřŚ śŚkrajiřŚ uřičeřja, saj je vojna izrazitŚ śŚsegla v ŚbŘŚčje saŘega řaselja iř řjegŚve ŚkŚlice. Razvejařa Řreža jarkŚv je dŚbesedřŚ śreśredla ŠeŘśeter iř ŚkŚlicŚ; kar ři bilŚ śrekŚśařŚ s śŚlŚžaji, so preorale granate in mine (sl. 130). Večiřa stavb je bila śŚrušeřih ali ŘŚčřŚ śŚškŚdŚvařih, takŚ da je bilŚ v povojnem obdobju śŚtrebřŚ ŠeŘśeter śŚzidati řa řŚvŚ. 197 Slika 130: Z vojno zaznamovana pokrajina Šempetra (hrani: D. E. Pipan). Po kŚřčaři vŚjři sŚ śrebivalci Śdstrařili ruševiře, zbrali uśŚrabeř vŚjaški Řaterial, ŚstalŚ śa sŚ śŚvečiři zŘetali v jarke, ki sŚ jih zasuli iř takŚ zakrili sledŚve vŚjře. PŚdŚba ŠeŘśetra se je zelŚ spremenila v obdobju po drugi svetovni vojni, vzporedno z nastankom NŚve GŚrice, ŘřŚžičřa gradnja pa je posegla tudi v ostaline pokrajine konflikta, ki so se skrivale śŚd śŚvršjeŘ. Aślikacija kartiraře śŚdŚbe śŚkrajiře kŚřflikta řa dařašřjŚ situacijŚ řaŘ śrikaže, da je bil dŚbršeř del jarkŚv verjetřŚ śŚškŚdŚvař Śb gradřji stavb, cest in ostale infrastrukture. Obenem pridobimo informacije, řa katerih średelih ŠeŘśetra sŚ śŚteřcialřŚ še Śhrařjeře Śstaliře iz śrve svetŚvře vojne (sl. 131 in 133). TakŚ sŚ řśr. v letu 199ę (śŚ śričevařju SiŘŚřa KŚvačiča) śri gradřji šeŘśetrske ŚbvŚzřice řaleteli řa več kŚt stŚ řeizstreljeřih italijařskih bŚŘbard (sl. 132), pri gradnji blokovskega naselja Podmark pa so naleteli na posmrtne ostanke italijanskih vojakov, ob katerih sŚ Śdkrili leseřŚ čutaricŚ, žeśřŚ urŚ iř deřarřicŚ s kŚvařci (sl. 134). 198 Slika 131: Kartirane vsebine pokrajine konflikta, prenešene na današnjo pokrajino v Šempetru pri Novi Gorici (avtor: U. Košir, 2016; ; ortofoto: GURS). Slika 132: Italijanske bombarde iz prve svetovne vojne, odkrite ob gradnji šempetrske obvoznice maja 1996 (foto: S. Kovačič, 1996). 199 Slika 133: Z aplikacijo rezultatov kartiranja na današnje stanje lahko določimo potencialna območja z ohranjenimi nepremičnimi ostalinami prve svetovne vojne. Premične ostaline so raztresene po celotnem območju bojev (avtor: U. Košir, 2016; TTN5: GURS). PŚkrajiřa kŚřflikta śrve svetŚvře vŚjře v SlŚveřiji Śbsega velika ŚbŘŚčja, ki sŚ za arheŚlŚškŚ terensko obravnavo skoraj neobvladljiva. Kot je bilo prikazano, sta uporaba rezultatov lidarskega sřeŘařja iř uśŚraba vŚjaških letalskih fŚtŚgrafij ključřega śŚŘeřa za razuŘevařje iř identificiranje vsebin pokrajine konflikta. Vojaki so bili del te pokrajine in so jo aktivno spreminjali, prav tako kot je bila v obratni smeri aktivna tudi pokrajina, ki je vplivala na ljudi in vojskovanje. Ljudje sŚ svŚja dejařja śrilagajali řaravřeŘu ŚkŚlju, ŚkŚśi sŚ sledili reliefřiŘ zřačilřŚstiŘ, śŚdřebje iř śŚvršje sta vślivala řa řačiře bŚjevařja, saŘa izkušřja bivanja in umiranja v pokrajini pa se je utelesila v vojakih samih in v predmetih, ki so jih uporabljali in ustvarili. Bogata materialna kultura je sestavři del śŚkrajiře kŚřflikta, z dařašřjiŘi iřteresi s straři Řuzejev, ljubiteljev iř zbiralcev pa se le-ta širi śrekŚ bŚjišč v Śddaljeře kraje, ki ře řŚsijŚ sledŚv vŚjře. S teŘ sŚ se vzśŚstavile številře sśŚŘiřske vezi, ki povezujejo prostore in konstruirajo nove pomene, ki se 200 ŚdražajŚ řa ŘřŚgih ravneh. Pokrajina konflikta ni preprosto le ozadje, pred katerim so se odvijali dŚgŚdki, je śreślet različřih ślasti, eřtitet, śraks iř ljudi, ki sŚ v řjej bivali iř jŚ sŚustvarjali. PŚŘeŘbeř vsebiřski del średstavljajŚ śadli vŚjaki, zaradi katerih je řastala Śbsežřa śŚkrajiřa Řrtvih, śŚsledičřŚ tudi sśŚŘiřa, ki śa ři vezař le řa Řrtve, teŘveč řa śrisŚtřŚst vseh vŚjakŚv v prvi svetovni vojni. Slika 134: Denarnica padlega italijanskega vojaka, odkritega med gradbenimi deli blokovskega naselja Podmark (foto: S. Kovačič). 4.2.4. Pokrajina mrtvih in spomina Ob arheŚlŚški Śbravřavi śrve svetŚvře vŚjře ře ŘŚreŘŚ ŘiŘŚ realřŚsti vŚjře, ki jŚ predstavljajo padli vojaki. Ti so ključeř del śŚkrajiře Řrtvih iř sśŚŘiřa, ki se aktivřŚ sśreŘiřja še dařes, arheŚlŚgija śa řa řek řačiř saŘa kŚŘeŘŚrativřŚ śŚsega v ta śrŚstŚr in obuja pozabljene dŚgŚdke iř iŘeřa vŚjakŚv. Tragika śrve svetŚvře vŚjře je śrav v velikeŘ številu řeidentificiranih śadlih vŚjakŚv iř vŚjakŚv, ki řiŘajŚ zřařega grŚba. MřŚgi vŚjaki sŚ takŚ rekŚč izgiřili z Śbličja zeŘlje, saj je uřičujŚča ŘŚč grařat velikega kalibra člŚveška telesa lahkŚ dŚbesedřŚ sśreŘeřila v śrah, v Řajhře fragŘeřte, ki jih ři bilŚ ŘŚgŚče śŚkŚśati. Nekateri med njimi so (vsaj za kratek čas) śreživeli fragŘeřtirařŚst lastřih teles, kar je bila grŚzŚvita izkušřja, četudi sŚ jŚ vŚjaki le videli, kŚ se je zgŚdila kŚŘu drugeŘu. Dvaiřdvajset let śŚ vŚjři je bil v časŚśisu Slovenec med opisom dŚživetij řekdařjega vŚjaka Řed śŚřŚvřiŘ ŚbiskŚŘ řekdařjega bŚjišča zaśisař řasledřji ŚdlŚŘek: »Odhajali so v bobnenje na spodnjem Krasu, naslednji večer pa smo jih že spet videli pred dutovsko bolnišnico na nosilih: pravkar so jih pripeljali: Eden je bil brez roke, drugi brez obeh nog, slepi, nečloveško razbiti… Ne gre mi izpred oči oni revež: obe roki in obe nogi mu je odbilo, glavo je imel vso razbito, povsod sama ilovica in 201 obveze, le eno oko je menda še buljilo topo v mé, kolikor ga ni zemlja pokrivala…« (Slovenec 1940, 15). Nekateri vŚjaki sŚ kljub teŘu śreživeli brez kakšřega uda, vŚjři iřvalidi śa sŚ dŚlga desetletja spominjali na grozote vojne. Mrtve vojake lahko razdeliŘŚ řa več skuśiř, v ŚsřŚvi na nepokopane in pokopane. Tekom bitk je bilŚ težkŚ śŚskrbeti za śadle iř ŘřŚgi sŚ dŚlgŚ časa ležali řa řikŚgaršřji zeŘlji. PŚkŚś se je lahkŚ zgŚdil že tekŚŘ vŚjře ali v śrvih śŚvŚjřih letih, številře śa je zasula zemlja ob eksplozijah tŚśřiškega Śgřja iř Řarsikateri še dařes ležijŚ řa isteŘ Řestu. Na ŚbŘŚčju sŚške frŚřte je dŚ Śdkritij člŚveških śŚsŘrtřih ŚstařkŚv v zadřjih desetletjih śrišlŚ średvseŘ v kŚřtekstu gradbeřih śŚsegŚv řa ŚbŘŚčju italijařskih śŚlŚžajev. Ti sŚ v fazi uŘika za sebŚj śustili številře Řrtve, ki sŚ bili zaradi eksślŚzij grařat iř Řiř śŚgŚstŚ ślitvŚ zasuti v kakšřih jarkih ali Śstalih śŚlŚžajih, v śŚvŚjřeŘ času śa jih Śb čiščeřju bŚjišč řisŚ Śdkrili. Prav tako so poznani primeri odkritij avstroŚgrskih vŚjakŚv, ki sŚ śadli v času śrebŚja, śŚsebřŚ v gŚrskih średelih, kjer je ziŘa śreśrečila takŚjšeř śŚkŚś, kŚt je bilŚ tŚ řa ŚbŘŚčju Řed RŚŘbŚřŚŘ iř PrevalŚ. Slika 135: Padli vojaki na območju Fajtjega hriba po umiku italijanske vojske (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB076/22011). V nasprotju z nepokopanimi lahko pokopane razdelimo v nadaljnje kategorije. Padli so bili lahko pokopani v posamezne ali skupinske grobove, v zaledju ali na fronti, pogosto kar med 202 izkŚśařiŘi jarki ali Śb vŚjaških barakah. Velik ŚdstŚtek vŚjakŚv je bil vsaj eřkrat śrekŚśař, 67 kar je bila predvsem praksa śŚvŚjřega časa. Kljub śŚkŚśu vŚjaka, tŚ še ři śŚŘeřilŚ, da se je vedeřje o lokaciji njegovega groba in imenu ŚhrařilŚ. Številři śŚkŚśaři sŚ bili lahko kasneje pozabljeni, śŚsebej tisti, śŚkŚśaři řa frŚřtřih liřijah. SkrŚŘře leseře križe je lahko uřičilŚ tŚśřištvŚ (sl. 136), lokacija groba pa je bila izgubljena in vojaka v povojnih letih niso uspeli prekŚśati. Na sślŚšřŚ je med vojaki prevladoval strah – strah, da bi umrli sami ter da ne bi bili identificirani. Zaradi tega so na osebne predmete pogosto řaśisali svŚje iŘe ali druge Śsebře śŚdatke, saj ŘřŚgi řisŚ śreveč zauśali ŚbstŚjřŚsti vŚjaških legitimacij. Številři svojci so se morali sprijazniti z resnico, da ne bodo nikoli obiskali, ali celo ne izvedeli za grŚbŚve svŚjih ŚčetŚv, siřŚv, ŘŚž, bratŚv ali śrijateljev, ki sŚ padli v vojni. PŚgŚsta »ŚdsŚtřŚst« śadlih, Śz. řezŘŚžřŚst Śbiska njihovih grobov, je v povojnem času śrivedla dŚ řastařka farřih sśŚŘiřskih Śbeležij, ki sŚ řadŚŘestila grŚbŚve vŚjakŚv, raztreseře śŚ evrŚśskih bŚjiščih. Že v času vŚjře je bilŚ śrisŚtřŚ zavedařje Ś śrŚbleŘatiki neznanih vojakov in krajev pokopa, na to pa nakazuje tudi pesem Rudolfa Maistra z naslovom »GrŚbŚvi«, ki je bila Śbjavljeřa leta 1916 v Ljubljanskem zvonu (Maister 1916, 317). Maister zato v zadřji kitici zaśiše, naj padlih svojci ře iščejŚ v śŚljani, saj so ljubljeni del nas. Z mislijo nanje jim ustvarjamo čustveře spomenike. PŚkrajiřa Řrtvih takŚ sega śrekŚ bŚjišč iř je dejařskŚ živa tvŚrba, saj řa řek řačiř vsi, ki se sśŚŘiřjaŘŚ śadlih średřikŚv, średstavljaŘŚ řjihŚv »grŚbři križ«. Slika 136: Z eksplozijami granat poškodovano vojaško pokopališče, ki se je po nekaterih podatkih nahajalo na Markovem hribu pri Šempetru (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ ALB074/21419). Mnogi avstro-Śgrski iř italijařski vŚjaki sŚ bili śrekŚśaři z Řařjših śŚkŚśališč řa večja, italijařski śa še enkrat v monumentalne kostnice. 67 203 4.2.4.1. Usode padlih vojakov, formiranje in spreminjanje pokrajine mrtvih PŚdŚba śŚkrajiře Řrtvih v času sŚške frŚřte je sślŚšřŚ śŚzřařa, takŚ řa śŚdlagi arhivskih zapisov, fotografij, kot na podlagi śričevařj iř Śstaliř, ki jih zaslediŘŚ řa ŚbŘŚčju bŚjev iř v zaledju. Številři vŚjaki sŚ bili lahko dolgo nepokopani, granate pa so njihova trupla trgale na kose, kar je onemogočalŚ ideřtifikacijŚ. Bližřje srečařje z eřiŘ od padlih je Řed številřiŘi vŚjaki iŘel tudi eřŚletři śrŚstŚvŚljec, śriśadřik 11. śehŚtřega śŚlka, śraśŚrščak Vladislav Pavliček, ki je na frŚřti Śb śadcu z rŚkaŘi śrŚdrl v razśadajŚče člŚveškŚ truślŚ (glej Klavora 2014, 145). Grozne prizore z mrtvimi opisuje Abel Kornel v knjigi Karst – Ein Buch vom Isonzo (1934), ki pravi, da so bili padli vojaki śŚřekŚd uśŚrabljeři celŚ kŚt kritja śred krŚglaŘi iř šraśřeli (glej Marušič, Galić 2005, 277.) Grozote bojnih linij sŚ verjetřŚ średstavljale težkŚ izkušřjŚ, posebno za vojake, ki so śrvič izkusili bŚj iř bili śriča takšřiŘ śrizŚrŚŘ. TekŚŘ vŚjře sŚ řastala številřa frŚřtřa iř zaledřa śŚkŚśališča, śŚgŚst śŚjav śa sŚ bili śŚsaŘezři grŚbŚvi padlih, ki so lahko vsebovali več truśel naenkrat. V kŚlikŚr ři bilŚ ŘŚgŚče izkŚśati grŚbře jaŘe, sŚ za śŚkŚśe izkŚristili tudi grařatře kraterje, jarke in druge vkope. Vojake, ki so padli na fronti, sŚ v večiři śriŘerŚv śŚkŚśali řa Řajhřa śŚkŚśališča tik za bŚjřŚ liřijŚ, kjer je bilŚ tŚ ŘŚgŚče. V izjeŘřih ŚkŚliščiřah, kŚt sŚ dŚlgŚtrajřŚst bitk, vreŘeřske razŘere (řśr. v visŚkŚgŚrju), ŘŚčřŚ razkrŚjeřa truśla, itd., śreřŚs śŚsŘrtřih ŚstařkŚv ři bil ŘŚgŚč, śŚkŚś śa je bil izvedeř kar řa saŘi frŚřtři liřiji (sl. 137). Prav tako so vojake pokŚśali řa saŘeŘ bŚjišču, kŚ je bilŚ śŚkŚśališče średaleč iř je bilŚ lažje iř Řařj tvegařŚ vŚjaka śŚkŚśati řa Řestu, kjer je śadel, ŚzirŚŘa v bližiři. PŚsaŘezři grŚbŚvi vŚjakŚv sŚ bili pogosti predvsem v visokogorju, kjer so vremenske in geografske razmere otežkŚčale śreřŚs śŚkŚjřikŚv řa večja śŚkŚśališča, śŚsebřŚ v času bŚjevařja. Takšře grŚbŚve je śŚ řavadi Śzřačeval śreśrŚst leseř križ z iŘeři iř ŚsřŚvřiŘi śŚdatki śadlih. RavřŚ śri tŚvrstřih grŚbŚvih Śbstaja řajvečja verjetřŚst, da sŚ jih v śŚvŚjři fazi śrekŚśavařja zgrešili, posmrtni ostanki vojakov śa sŚ še dařes śŚkŚśaři řa řeŚzřačeřih lŚkacijah. NagrŚbřŚ zřaŘeřje je lahkŚ uřičila řarava, śŚgŚstŚ śa jih je uřičilŚ tŚśřiškŚ Śbstreljevařje. Obstreljevařje śa ři ŚgrŚžalŚ saŘŚ śŚsaŘezřih grobov na fronti, teŘveč vsa śŚkŚśališča, ki so bila řa dŚsegu tŚśŚv, kŚt je bilŚ řśr. řaše řajvečje avstro-ŚgrskŚ śŚkŚśališče v GŚrjařskeŘ (sl. 138). 204 Slika 137: Grob ob vojaški baraki pri Podgori, fotografiran po preboju (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ ANNEX009/00033). Slika 138: Eksplozija granate ob pokopališču Gorjansko (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB073/ 20969). Ńa razlikŚ Śd velikih śŚkŚśališč v bližřjeŘ zaledju frŚřte sŚ bila tista Śb bŚjřih liřijah Řařjša, nagrobni spomeniki pa razmeram śriŘerřŚ skrŚŘřejši, kljub teŘu śa sŚ iŘela śŚkŚśališča śŚgŚstŚ zidař ceřtralři sśŚŘeřik iř uŘetelřŚ izdelaře vhŚde iř Śgrade, četudi iz lesa. Večiřa vŚjakŚv, średvseŘ řižjih čiřŚv, je iŘela kŚt śŚŘřik śŚstavljeř śreśrŚst leseř križ, le śŚsaŘezři vojaki, pŚvečiři višjih čiřŚv, śa sŚ v redkih śriŘerih iŘeli zidař, uŘeteleř sśŚŘeřik, v řekaterih śriŘerih śrava uŘetřiška kiśarska dela. PŚdŚbŚ grŚbŚv, śŚsebřŚ v bližiři frŚřte, sŚ śŚgŚstŚ dŚśŚlřjevali średŘeti, śŚvezaři s śŚkŚjřiki. NajbŚlj zřačilřa śŚdŚba je vsekakŚr križ z řatakřjeřŚ čeladŚ, řa grŚb śa sŚ śrav takŚ lahkŚ śŚlŚžili (średvseŘ v ŚbdŚbju, kŚ čelade še řisŚ bile v uporabi) kapo pokojnika (sl. 139). Včasih je bila iz tovrstnih grobnih pridatkov razvidna vrsta enote, v kateri je śŚsaŘezřik služil (sl. 141 in 142). Na grobovih so bile lahko postavljene različře topovske granate ter granatni tulci, ki so velikokrat imeli vlogo vaz (sl. 140). V takšřih śriŘerih sŚ predmeti pridobili nove vloge, njihov pomen pa se je iz konteksta vojskovanja premaknil v spominski kontekst padlih (glej Saunders 2000; 2003; 2010a). 205 Sliki 139 in 140: Kapa na nagrobnem znamenju – osebni predmet vojaka s praktično funkcijo pridobi komemorativni pomen in postane simbolno poosebljenje nekdanjega lastnika. V drugem primeru sta granati prav tako spremenili svoje pomene, posebno večja z dodanim napisom je postala vez med pokojnikom in živimi, saj je prek besedila, ki je bilo pritrjeno na njeno zunanjost, prenašala sporočilo o mrtvem vojaku. Zanimiv detajl je tudi lesen križ iz debla ali vej drevesa, ki so ga uničile granate (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB003/ 00681; WK1/ALB004/01092). Sliki 141 in 142: Včasih so grobni pridatki na grobu nakazovali vojakovo pripadnost določeni enoti ali rodu vojske. Pri prvem primeru je šlo morda za pripadnika trena (prateža), pri drugem za letalca. Propelerji so bili pogosto zapičeni v tla namesto križa (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB004/01093; WK1/ALB036/10046). 206 VŚjaška śŚkŚśališča, ki sŚ řastala v času dŚ kŚřca śrve svetŚvře vŚjře, dařes lahkŚ v večiři śreučujeŘŚ le řa śŚdlagi arhivskih virŚv, średvseŘ fŚtŚgrafij, saj dařes řŚbeřŚ śŚkŚśališče nima ohranjenega prvotnega videza, le redka pa so jim podobna vsaj v nekaterih detajlih. K raziskŚvařju řekdařjih śŚdŚb śŚkŚśališč lahkŚ śrisśeva tudi arheŚlŚgija, ki śa zaeřkrat še ři bila izrazito vključeřa v tŚvrstře raziskave. IzjeŘŚ średstavljajŚ le testři izkŚśi řa MeřgŚrah (glej KŚšir, Črešřar, Rutar 2014) iř ślařiři GŚričici ter arheŚlŚškŚ dŚkuŘeřtirařje Śb ureditvi zgŚdŚviřske śŚti »PŚt Řiru« řa ŚbŘŚčju vzśetiře Prižřice řad PlavaŘi (glej Gerbec, Ruśřik, Turk 2014). Po podatkih, ki jih v svojem prispevku o padlih vojakih navaja Damjana Fortunat ČerřilŚgar (2005), so bili npr. vojaki avstro-ogrskega XV. korpusa pokopani na skoraj 100 śŚkŚśališčih68 iř řekaterih śŚsaŘezřih ter skuśiřskih grŚbŚvih (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, ěę). Skrb za śŚkŚśe iř śriŘerřŚ ideřtifikacijŚ je śŚtekala že Řed saŘŚ vŚjřŚ, kar izśostavlja Fortunat ČerřilŚgarjeva, ki řavaja italijařskŚ ŚkrŚžřicŚ št. 2Ě900 z dře 1ę. ŚktŚbra 191ę, ki řarekuje vrisŚvařje lŚkacij grŚbŚv vŚjakŚv z Śbeh straři řa tŚśŚgrafske karte, skrb za śriŘerřŚ Śzřačevařje grobov in podobne ukaze (FŚrtuřat ČerřilŚgar 2005a, 86–ěĚ). Prva śŚkŚśališča, śŚsebřŚ tista řa sami fronti, so bila zelo majhna (sl. 143), z ŘajhřiŘ številŚŘ śŚsaŘezřih śŚkŚśŚv, sčasŚŘa śa sŚ se řekatera śrecej razširila, śŚsebřŚ tista v bližřjeŘ zaledju. PŚ śrebŚju sŚške frŚřte sŚ nepokopane vojake, ki sŚ Śbležali řa bŚjišču, pokopavali avstro-ogrski vojaki, tiste v visokogorju śŚvečiři šele sśŚŘladi iř śŚleti leta 191ě, saj je řagla ziŘa śrejšřjega leta ŚřeŘŚgŚčala śŚkŚśe tistih, ki sŚ śadli řa ŚdrŚčřih ŚbŘŚčjih. Slika 143: Majhno frontno pokopališče pripadnikov LIR27, ob poti iz Bovca proti Kalu - Koritnici. V ozadju se dviga Svinjak (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB033/09053). TŚ številŚ śŚkŚśališč se řařaša le řa vŚjake XV. kŚrśusa, ki je bil řaŘeščeř řa ŚbŘŚčju Řed KrřŚŘ iř AvčaŘi. 68 207 PŚ kŚřčaři vŚjři iř italijařskeŘ śŚřŚvřeŘ śrihŚdu v PŚsŚčje, se je začelŚ ŘřŚžičřŚ pokopavanje in prekopavařje vŚjakŚv, Śb teŘ śa sŚ bile izdaře številře sŘerřice. OkrŚžřica iz januarja 1919 je npr. predpisovala zaposlitev vojnih ujetnikov; ti morajo biti na razpolago za izvajařje śrekŚśŚv, śri śrekŚśavařju śa je śŚtrebřŚ truśla z řekaj zeŘlje sśraviti v vreče iz řeśreŘŚčljivega ślatřa ali v krste, Śhrařjeře řaśise z grŚbŚv śa śreřesti řa řŚve lŚkacije śŚkŚśŚv (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 92). KŚt śŚvzeŘa FŚrtuřat ČerřilŚgarjeva (200Ę, 92–94), je med letŚŘa 1919 iř 1920 śŚtekalŚ sisteŘatičřŚ ideřtificirařje śadlih vojakov, ki mu je sledilo śrekŚśavařje řa večja śŚkŚśališča (sl. 144). Na śetih ŚbŘŚčjih bŚjišča (Brescia, TreřtŚ, TrevisŚ, VideŘ, GŚrica) jih je Śd śrvŚtřih 2Ę91 śŚkŚśališč69 śŚ śrŚcesu śrekŚśavařj ŚbstajalŚ le še 349. IzŘed teh sŚ jih ę4 ŚbřŚvili, 203 śŚkŚśališča śa sŚ bila uŘeščeřa v Śkvir razširjeřih civilřih śŚkŚśališč. TŚ se je zgŚdilŚ z začetkŚŘ śrŚcesa śŚkŚśavařja Řaja 1920 (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 94). S teŘ je śrišlo do popolne spremembe v pokrajini mrtvih, saj so bile lokacije primarnih śŚkŚśŚv uřičeře, Śśuščeře ali sśreŘeřjeře, śŚkŚśališča śa sŚ dŚbila řŚvŚ śŚdŚbŚ. Ośuščeře lokacije so izgubile komemorativno vlogo, ki pa je bila v zadnjih desetletjih ponekod ponovno ŚbřŚvljeřa. Gre za śŚsledicŚ řaraščajŚčega zařiŘařja za zgŚdŚviřŚ śrve svetŚvře vŚjře, vzporedno z obnovami spomenikov, kar obudi komemoracije. Tak primer sta npr. spomenika avstro-ogrskim vojakom 18. in 91. pehotnega polka na Mrzlem vrhu (glej Mlinar 2015). PŚkŚśališča śa řisŚ sśreŘeřila le svŚjih lŚkacij teŘveč tudi svŚjŚ śŚdŚbŚ. RazřŚlike kaŘřite iř śŚvečiři leseře križe sŚ zaŘeřjala uřifŚrŘřa řagrŚbřa zřaŘeřja v Śbliki řagrŚbřih kaŘřŚv ali križev. V večiři primerov so bili nagrobniki narejeni iz betona v dveh oblikah, ponekod pa so bili uporabljeni kŚviřski križi, kŚt je tŚ v śriŘeru Treřte ali LŚga śŚd MařgartŚŘ (sl. 145). Nagrobniki so bili eřŚtři za grŚbŚve vseh vŚjakŚv, ře glede řa řarŚdřŚst. Kljub teŘu sŚ řa řekaterih śŚkŚśališčih Śstala večja iř uŘetelřa řagrŚbřa zřaŘeřja, ki sŚ velikŚkrat śriśadala średvseŘ častřikŚŘ. 69 208 PŚ drugih śŚdatkih tudi 2ěĚę (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 94). Slika 144: Izsek zemljevida z označenimi lokacijami italijanskih in avstro-ogrskih pokopališč (hrani: Arhiv Ufficio storico esercito, Roma: Cimiteri militari, dati statistici, b. 260; nav. v Fortunat Černilogar 2005a, 102). Slika 145: Osnovna tipa betonskih tipskih nagrobnih znamenj na območju soške fronte in kovinski križ, kakršni so nameščeni v Logu pod Mangartom in v Trenti (foto: U. Košir, 2013; 2014). V ŚbdŚbju śŚ śrebŚju sŚške frŚřte sŚ se s śadliŘi začeli srečevati številři civilisti, ki sŚ se tekŚŘ śŚvŚjřih let začeli vračati řa svŚje dŚŘŚve. Številři sŚ se spominjali iskanja padlih in 209 řeśričakŚvařih srečařj s truśli vŚjakŚv. Nekateri beguřci sŚ se vrřili še v času śrve svetŚvře vŚjře leta 1918, med njimi pa je bila tudi Karmela Miklus (roj. 1912) z Oslavja, ki je kŚt šestletřŚ dekle dŚživela řeśŚzabřŚ srečařje s śadliŘ vŚjakŚŘ. Pri plezanju na figo je padla v robidovje pod drevesŚŘ, tŚčřŚ řa ŚkŚstje śadlega vŚjaka. NajdbŚ sŚ śrijavili žařdarjeŘ, ki sŚ śŚskrbeli za śŚkŚś (Priřčič 199ę, 1ě3). NekolikŚ starejša Marica KŚršič (roj. 1907) iz GŚrice se je śrav takŚ srečala s śadliŘi Śb svŚji rŚjstři hiši, ko so pod kupom gnoja odkrili šest dobro ohranjenih trupel padlih vŚjakŚv (Priřčič 199ę, 141). BŚvčař BŚris Ostař se je sśŚŘiřjal śŚkŚśŚv śadlih vŚjakŚv v vojnem času leta 191ě: »V dnu globeli potoka sem našel tri okostja, zraven njih tri avstrijske jeklene čelade in tri nahrbtnike. Na lobanjah je bilo še nekaj las, nahrbtniki so bili skoraj nepoškodovani in polni streliva. Ugotovil sem lahko, da so bili vsi trije padli iz 4. bataljona 7. koroškega polka in vsi trije so imeli slovenske priimke in imena; teh se žal ne spominjam več. Pozneje so ta okostja pokopali, saj so obstajale za ta opravila posebne skupine avstrijskih vojakov po končanem preboju. Tako sem hodil s skupino starejših vojakov Bošnjakov – vodil jih je podčastnik Dalmatinec – in okostja, ki sem jih našel v globeli Slatenika, smo prenesli na vojaško pokopališče na planini Golobar in jih tam zagrebli« (KlavŚra 2000, 310). Ostařki vŚjakŚv sŚ se řahajali še vedřŚ kar řa śŚvršju tudi v ŚbdŚbju śŚ kŚřčaři vŚjři, čeŘur je bila śriča Gizela Ferletič z DŚla (roj. 1906). Po śričevařjih sŚ se člŚveška ŚkŚstja řahajala śraktičřŚ śŚvsŚd, řjihŚva Śdkritja śa sŚ śrijavljali ŚrŚžřikŚŘ. PŚsŘrtři Śstařki iz ŚkŚlice DŚla sŚ bili začasřŚ shrařjeři śŚleg velikega Śltarja v zaselku Hišarji (it. Issari ), od koder so bili v zabojih preneseni v Sredipolje (it. Redipuglia). PŚ večiři řaj bi šlŚ za řezřaře vŚjake (Priřčič 199ę, ě0). PŚleg řeśŚkŚśařih vŚjakŚv śa sŚ řaleteli na ŘřŚžičře grŚbŚve, kŚt sta bila grŚbŚva s šestřajstiŘi iř devetřajstiŘi vŚjaki řa ŚbŘŚčju Oslavja, ki sŚ jih Śdkrili v śŚvŚjřih letih, česar sta se sśŚŘiřjala Judita iř AřtŚř PriŘŚžič (roj. 1907 in 1909; Priřčič 199ę, 220–221). Obenem so potekala prekŚśavařja śadlih s številřih śŚkŚśališč, zaradi gradnje nove cerkve pa so leta 1923 prekopali vojake z avstro-Śgrskega śŚkŚśališča v PevŘi. DŚŘačiř EŘil ŠŚšŚl (roj. 1912) se je sśŚŘiřjal, da se je Śb śrekŚśavařju širil strahŚvit sŘrad, posmrtne ostanke pa sŚ śŚkŚśali řa drugŚ lŚkacijŚ Śb cerkvi. PrekŚś je vršila italijařska Śblast, kar se je ŚśazilŚ tudi řa ŚdřŚsu dŚ śadlih vŚjakŚv. ItalijařskiŘ vŚjakŚŘ sŚ dŚdali řaśis »Padel za domovino«, avstrŚ-ogrskim pa le, da so padli v vojni. V obdobju pred drugo svetovno vojno so italijanske vojake ponovno izkopali in prenesli v novo kostnico, zgrajeno na Oslavju (Priřčič 199ę, 260). 210 Slika 146: Prekop padlih vojakov na Oslavju leta 1920 (Prinčič 1996, 234; hrani: Mario Muto). VzśŚřu fašizŘa je sledila mitizacija Velike vojne in slavljenje italijanske zmage, kar se Śdraža v gradřji sśŚŘeřikŚv iř ŘŚřuŘeřtalřih kŚstřic, ki sŚ bile zgrajeře v drugi śŚlŚvici tridesetih letih 20. stŚletja (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 9Ę–96). Tudi v obdobju pred drugo svetovno vŚjřŚ sŚ řa dař še vedřŚ śrihajali řa řŚvŚ Śdkriti śadli vŚjaki, kŚt řśr. śŚrŚča časŚśis Slovenec z dře 1Ę. Řaja 193Ě: »Dve trupli v svetovni vojni padlih vojakov so našli pred dnevi delavci, ki iščejo vojni material, v nekem gozdu v bližini Oslavja nad Pevno.70 Vojaška oblast, ki je bila o žalostni najdbi obveščena, ju je dala izkopati in prenesti v začasno vojaško pokopališče v Solkan, odkoder bosta šli počivat v kostnico na Oslavje« (Slovenec 1937, 3). Italijanski vojaki s sŚške frŚřte sŚ bili śrekŚśaři v monumentalne kostnice, za řekatere je bil tŚ že drugi śrekŚś, z vsakim prekopom pa so deli njihovih skeletov Śstali řa śrejšřjih lŚkacijah. TakŚ iŘaŘŚ śŚsaŘezřega vŚjaka lahko fizičřŚ śrisŚtřega řa treh lŚkacijah, čeśrav je komemoriran le na zadnji lokaciji. V kŚbariškŚ kŚstřicŚ sŚ bili śrekŚśaři italijařski vŚjaki iz Bregiřja, KaŘřa, LŚga śŚd MařgartŚŘ, BŚvca, Plužře, ČezsŚče, KaŘřa, KŚbarida, Drežřice, LŚgja, GŚrřjih iř SśŚdřjih Drežřiških Raveř, Srśeřice, SŘasti, SŚče iř Trente, v Oslavje (it. Oslavia) pa iz Gabrja, Podmelca, Grahova, Idrije in Spodnje Idrije (Fortunat ČerřilŚgar 200Ęa, 101), vŚjaki z ŚbŘŚčja Krasa śa v SrediśŚlje (it. Redipuglia). Svojo kostnico so v PŚsŚčju zgradili tudi Nemci, ki so jo v letih med 1936 in 1938 postavili v Tolminu (sl. 147), umestili śa sŚ jŚ řa ŘestŚ řeŘškega vŚjaškega śŚkŚśališča, ki je řastalŚ śŚ śrebŚju (KlavŚra 2004, 31ę). Raztelešeřa iř dislŚcirařa truśla řisŚ zřačilřa le za italijařske vŚjake, saj sŚ bili tudi mnogi avstro-Śgrski vŚjaki śrekŚśaři z Řařjših řa večja śŚkŚśališča, za řjiŘi śa sŚ v zaśuščeřih grŚbŚvih Śstali śŚsaŘezři deli teles. V ŚbdŚbju Řed fŚrŘirařjeŘ śrvŚtřih śŚkŚśališč iř kŚřčřiŘi prekopi v kostnice se je pokrajina mrtvih in spomina na njih dvakrat izrazito spremenila, predvsem pa se je zŘařjšal njen Śbseg. TekŚŘ vŚjře je bila razširjeřa śrekŚ celŚtře śŚkrajiře kŚřflikta, śŚ 70 Pevmo, op. avtorja. 211 śrvi fazi śrekŚśŚv se je zŘařjšala řa večja śŚkŚśališča v dŚliřah, v zadřji fazi śa se je śŚśŚlřŚŘa centralizirala na posamezne lokacije, predvsem z vidika italijanskih mrtvih. Slika 147: Leseni zaboji s posmrtnimi ostanki nemških vojakov v cerkvi sv. Urha v Tolminu, kjer čakajo na pokop v kostnico, ki v času nastanka slike (november 1936) še ni bila zgrajena (hrani: M. Ličina). Kljub zŘařjšařju Śbsega sŚ bile śŚsaŘezře lŚkacije s śŚkŚśařiŘi vŚjaki śrisŚtře širŚŘ AvstrŚOgrske iř Italije, saj sŚ bile glŚbŚkŚ v zaledjih številře bŚlřice iř Śkrevališča, kjer sŚ śrav takŚ za posledicami vojne umirali vojaki, nastajala śa sŚ tudi śŚkŚśališča vŚjřih ujetřikŚv. Ńa razlikŚ Śd PŚsŚčja iř Krasa sŚ śŚkŚśališča řa ŚbŘŚčju Države iř kasřeje Kraljeviře SHS / JugŚslavije śrešla drugačřa śreŚblikŚvařja. Že v času fŚrŘirařja śŚkŚśališč sŚ bila ta Řařj śŚgŚsta, śŚdvržeřa sŚ bila redkejšiŘ śrekŚśŚŘ iř ŘařjšiŘ vizualřiŘ sśreŘeŘbaŘ. PŚkŚśališča sŚ se večala še v letu 191ě, kŚ sŚ bŚji śŚtekali že daleč Śd PŚsŚčja. Tak śriŘer je řśr. śŚkŚśališče v Ruśi,71 ki so ga v juřiju 191ě śŚvečali iz Ę20 Ř2 na 561 m2.72 Že ŚŘeřjeři videz śŚkŚśališč se je razlikoval od tistih s tedařjega italijařskega ŚzeŘlja, saj śŚkŚśališča řa tleh Kraljeviře SHS / JugŚslavije řisŚ bila deležřa eřŚvitih sśreŘeŘb. EřŚ leśših śŚkŚśališč, ki je vsaj delřŚ ŚhrařilŚ svŚjŚ avteřtičřŚst, je śŚkŚśališče v Ukařcu, ki je bilŚ sčasŚŘa deležřŚ řekaterih sśreŘeŘb (sl. 148 in 149). JugŚslŚvařskŚ ŘiřistrstvŚ śravde je 2Ę. aśrila 1930 z ŚdlŚčbŚ ŚdŚbrilŚ 3000 diřarjev za ureditev tega śŚkŚśališča, ki ga je uredilŚ TujskŚ śrŚŘetřŚ iř ŚleśševalřŚ društvŚ za NŚtrařji BŚhiřj śri Sv. Janezu.73 IstŚ društvŚ je jeseři leta 1930 řa vhŚdu dŚdalŚ řaśis z velikiŘi črkaŘi »vŚjaškŚ śŚkŚśališče«, sśŚdaj śa je bil z ŘaliŘi črkaŘi dŚdař še řeŘški zaśis. Pred teŘ je bil řa śŚkŚśališču le napis v řeŘščiři, śŚrajala śa sŚ se vśrašařja, ali je potrebno odstrařiti tudi řŚvŚ izdelaři řeŘški napis.74 Že dva dřeva śŚ zastavljeřeŘ vśrašařju je radŚvljiški sreski řačelřik śŚdal zahtevŚ Ś Zaselek, ki je danes del Kranja. Dopis c.kr. okrajnega glavarstva v Krařju z dře 14. ę. 191ě žuśařstvu v PredŚsljah (Arhiv RS, SI AS 131/359/25). 73 DŚśis Bařske uśrave Dravske bařŚviře žuśařstvu Śbčiře BŚhiřjska Sredřja vas z dře 30. 1. 1931 (Arhiv RS, SI AS 137 I/259). 74 DŚśis žuśařstva Sredřja Vas sreskeŘu řačelstvu RadŚvljica z dře 9. 4. 1931 (Arhiv RS, SI AS 13Ě I/2Ę9). 71 72 212 Śdstrařitvi řeŘškega řaśisa,75 ki je bil 1. Řaja 1931 že Śdstrařjeř.76 Urejařje vŚjaških grŚbŚv je npr. potekalo tudi na Bledu, kjer so porabili 2493 dinarjev in 75 par za popravila, slikarska dela, vŚžřje iř tedeřskŚ dřiřŚ (ślačilŚ).77 KakŚr se je śŚřekŚd śŚkrajiřa Řrtvih širila, je drugŚd izgiřjala. Na ŚbŘŚčju dařašřjega sŘučišča v Krařjski GŚri se je řahajalŚ avstrŚ-ŚgrskŚ vŚjaškŚ pokŚśališče, ki dařes ře Śbstaja več. Leta 193Ě sŚ ekshuŘirali vse śŚsŘrtře Śstařke (domnevno Ę0 vŚjakŚv) iř jih śŚkŚśali v vŚjaški kaśeli s kŚstřicŚ řa Jeseřicah. KŚt lahkŚ vidiŘŚ iz ŚŘeřjeřih śriŘerŚv, je bila śŚkrajiřa Řrtvih deležřa številřih sśreŘeŘb, takŚ v svŚji śŚdŚbi iř razsežřŚsti kot po pomenih. Sliki 148 in 149: Kapela na pokopališču v Ukancu v letih po prvi svetovni vojni (levo) in v obdobju po drugi svetovni vojni (desno). Opazna je predvsem sprememba v kritini, izdelavi stranic kapele, lokaciji napisa, drugačni pa so tudi nagrobni križi (hrani: B. Horvat). Na fotografiji iz obdobja med obema vojnama, objavljeni v delu Hude so res vojské… (Cvetek 2014, 69), lahko opazimo zopet drugačne križe, ki imajo na vrhu strešico. Videz kapele je podoben tistemu s slike 148, drugačna je le kritina, manjka pa tudi napis nad vhodom. Kmalu po formiranju centralizirane pokrajine mrtvih, ki je bila na italijanski strani ŚsredŚtŚčeřa średvseŘ řa italijařske kŚstřice, je v celŚtřŚ śŚdŚbŚ śŚsegla druga svetovna vojna, ki je ustvarila novo pokrajino mrtvih, delno pa spremenila svojo predhodnico. Zaradi vojnih razmer sŚ bila številřa śŚkŚśališča śreśuščeřa śrŚśadu, ŚbstajalŚ śa je řekaj izjeŘ, saj sŚ řśr. Italijaři v DŚśis sreskega řačelřika žuśařstvu Śbčiře Sredřja vas v BŚhiřju z dře 11. 4. 1931 (Arhiv RS, SI AS 13Ě I/259). 76 DŚśis žuśařstva Śbčiře Sredřja vas z dře 1. Ę. 1931 (Arhiv RS, SI AS 13Ě I/259). 77 Obračuř strŚškŚv řastalih śri ureditvi vŚjaških grŚbŚv řa Bledu z dře 13. Ę. 192ě (Arhiv RS, SI AS 137/744/4064). 75 213 letu 1942 celo obnovili nekatere lokacije (glej FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęa, 9ę). Nekatera śŚkŚśališča řa ŚzeŘlju řekdařje Dravske bařŚviře sŚ bila ŚbřŚvljeřa v času druge svetŚvře vŚjře. ŃařiŘiv je dŚkuŘeřt, śŚslař s straři državřega řaŘestřika (nem. Reichsstatthalter) v CelŚvcu śŚlitičřiŘ kŚŘisarjeŘ v Krařj, RadŚvljicŚ, KaŘřik iř deželřiŘ svetřikŚŘ v VelikŚvec (řeŘ. Völkermarkt) iř VŚlšśerk (řeŘ. Wolfsberg), z dne 20. januarja 1942.78 Gre za sŘerřice ureditve vŚjaških śŚkŚśališč iř śŚsaŘezřih vŚjaških grŚbŚv, średvseŘ iz prve svetovne vojne. Dokument govori o ureditvi dŚhŚdřih śŚti dŚ śŚkŚśališč, Śsredřjih śrŚstŚrŚv za śŚlagařje veřcev, vrst z grŚbŚvi, śŚsaditvi brez iř rŚž ter śŚstavitvi řŚvih križev (sl. 1Ę0). OkŚli śŚkŚśališč sŚ bile řačrtŚvaře řŚve ograje, ki bi preśrečevale dŚstŚś živaliŘ, vsakŚ śŚkŚśališče śa bi ŘŚralŚ biti ŚśreŘljeřŚ z řaśisŚŘ »Heldenstätte«. OŘeřjeřih sŘerřic se je bilŚ śŚtrebřŚ držati śri vseh grŚbŚvih z izjeŘŚ italijařskih, ki řaj se jih ře bi sśreŘiřjalŚ. Vsa ŚŘeřjeřa ŚkrŚžja sŚ za letŚ 1941, torej za preteklo leto, pridobila 10.000 RM (nem. Reichsmark). PŚlitičři kŚŘisar v RadŚvljici je za Śśravljeřa dela řa Bledu79 že dŚbil 1.000 RM, za dela v BŚhiřju śa 1.Ę00 RM, dŚdatřŚ śa sŚ řaŘeřili še 3.000 RM. Prav takŚ je śŚlitičři kŚŘisar v Krařju že śrejel 1.200 RM za dela na avstro-ogrskem śŚkŚśališču Ruśa, v Kamniku pa so 3. 9. 1941 śrejeli deřar za ureditev križev ter zasaditev rŚž iř brez řa avstroogrskem śŚkŚśališču v Mekiřjah.80 Pri ureditvah śŚkŚśališč iř ŚbřŚvah sŚ bili řa vŚljŚ śriśadřiki Wehrmannschafta,81 denar pa je bilo potrebno porabiti do 15. 4. 1942.82 Iz dopisa Standarte Wehrmannschafta v Kamniku (nem. Wehrmannschaftsstandarte Stein) deželřeŘu svetu KaŘřika izvemo, da se je v Mekiřjah řahajalŚ Ę2 vŚjakih grŚbŚv, 30 križev je iŘelŚ betŚřske podstavke, śŚtrebŚvali śa sŚ jih še 22. Leseři križi śrav takŚ řisŚ bili eřŚtři iř řaj bi jih řaredili śŚ śrilŚgi iz śrejšřjega dŚśisa z dře 20. jařuarja 1942 (sl. 1Ę0).83 Ńa vŚjaške grŚbŚve sŚ takŚ skrbeli śriśadřiki WehrŘařschafta s śŚŘŚčjŚ Śbčiř.84 Arhiv RS, SI AS 1ęě9/3ęę, dŚśis državřega řaŘestřika v CelŚvcu śŚlitičřiŘ kŚŘisarjeŘ v Krařj, RadŚvljicŚ, KaŘřik iř deželřiŘ svetřikŚŘ v VölkerŘarkt iř WŚlfsberg, z dře 20. jařuarja 1942. 79 PŚkŚśališče se je glede řa dŚkuŘeřte řahajalŚ severřŚ Śd civilřega śŚkŚśališča (Arhiv RS, SI AS 13Ě/A/31Ě4, VŚjaškŚ śŚkŚśališče řa Bledu). 80 Na Śbeh śŚkŚśališčih sŚ śŚkŚśaři avstrŚ-Śgrski vŚjaki, uŘrli v bližřjih vŚjřih bŚlřišřicah. 81 ObŚrŚžeři Śddelki Štajerske dŚŘŚviřske zveze iř KŚrŚške ljudske zveze. 82 Arhiv RS, SI AS 1ęě9/3ęę, dŚśis državřega řaŘestřika v CelŚvcu śŚlitičřiŘ kŚŘisarjeŘ v Kranj, RadŚvljicŚ, KaŘřik iř deželřiŘ svetřikŚŘ v VölkerŘarkt iř WŚlfsberg, z dře 20. jařuarja 1942. 83 Arhiv RS, SI AS 1ęě9/400/IV, dŚśis Stařdarte WehrŘařřschafta v KaŘřiku deželřeŘu svetu KaŘřika. 84 Arhiv RS, SI AS 1689/400/IV, dopis Standarte Wehrmannschafta v Kamniku, z dne 14. 4. 1942. 78 214 Slika 150: Skica nagrobnega križa, kakršne bi po načrtih postavila nemška oblast na pokopališčih iz prve svetovne vojne.85 V drugem dokumentu se omenjajo betonski podstavki za križe, ki na skici nagrobnega križa niso upodobljeni, kljub temu pa so jih, kot kaže, postavili v Mekinjah,86 verjetno tudi v Ukancu. Na desni je izrez fotografije pokopališča v Ukancu, ki je verjetno nastala v obdobju po drugi svetovni vojni, opazen pa je betonski podstavek, na katerem je križ, ki spominja na tistega s skice, z izjemo strehastega zaključka na vrhu križa. Na fotografiji iz obdobja med obema vojnama (glej sl. 148) so opazni drugačni križi z zaobljenimi kraki in brez betonskih podstavkov. Iz tega lahko sklepamo, da današnja podoba pokopališča Ukanc dejansko izvira iz nemške obnove pokopališča v času druge svetovne vojne (fotografijo hrani: B. Horvat). Priloga 3 dopisa s smernicami za obnovo87 vsebuje śŚśis śŚkŚśališč, številŚ śŚkŚśařih, številŚ grobov in njihovo stanje. PokŚśališče v Ruśi je bilŚ řśr. v slabeŘ stařju, řa Bledu je bilŚ zařeŘarjeřŚ, śŚkŚśališča v BŚhiřju pa so bila v dobrem stanju. Kot nakazujejo dokumenti, so bila grŚbišča tekŚŘ vŚjře zŚśet urejeřa iř deležřa sśŚŘiřa, śŚgŚstŚ v propagandne namene. Najrazsežřejši śrŚśad śŚkrajiře Řrtvih iř z řjŚ tesřŚ povezane pokrajine spomina se je zgodil v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so padli iz druge svetovne vojne in povezani kŚŘeŘŚrativři asśekti izśŚdriřili tiste iz časa śrve svetŚvře vŚjře. RazlŚg je bila izgradřja řŚvega kolektivnega spomina in identitete, ki sta temeljila na narodnoosvobodilnem boju. Slovenci so se v Arhiv RS, SI AS 1ęě9/3ęę, PrilŚga 1, dŚśis državřega řaŘestřika v CelŚvcu śŚlitičřiŘ kŚŘisarjeŘ v Krařj, RadŚvljicŚ, KaŘřik iř deželřiŘ svetřikŚŘ v VölkerŘarkt iř WŚlfsberg, z dře 20. jařuarja 1942. 86 Arhiv RS, SI AS 1ęě9/400/IV, dŚśis Stařdarte WehrŘařřschafta v KaŘřiku deželřeŘu svetu KaŘřika. 87 Arhiv RS, SI AS 1ęě9/3ęę, dŚśis Reichsstatthalterja v CelŚvcu śŚlitičřiŘ kŚŘisarjeŘ v Krařj, RadŚvljicŚ, KaŘřik iř deželřiŘ svetřikŚŘ v VölkerŘarkt iř WŚlfsberg, z dře 20. januarja 1942. 85 215 prvi svetovni vojni borili na strani Avstro-Ogrske, katere glavni naslednici sta bili Avstrija in Madžarska, Śbe śa sta se v drugi svetŚvři vŚjři bŚrili řa straři Tretjega rajha. V Śčeh JugŚslavije so se Slovenci v Avstro-Ogrski bŚrili za řaśačřŚ strař, saj je bila eřa izŘed zŘagŚvitih straři tudi Srbija, ki je v Jugoslaviji imela pomembno vlogo. Kot trdi Oto Luthar, je bil kolektivni spomin na śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ ŚŘejeř, ker ři bilŚ ŘŚgŚče slaviti zŘage iř śŚraza ŚbeřeŘ (Luthar 2000, 9Ě), saj sŚ si řarŚdi tedařje JugŚslavije v času śrve svetŚvře vŚjře stali řa nasprotnih si bregovih. RavřŚ ta razŘik Řed řjiŘi řaj bi śŚ ideŚlŚgiji sŚcialističře JugŚslavije zaśŚlřilŚ ŚdśŚrřiškŚ gibařje, ki je ustvarilŚ »bratstvŚ iř eřŚtřŚst« (Luthar 2000, 9ě). CelŚteř sślet ŚkŚliščiř v času druge svetovne vojne in povojnega obdobja je privedel do propadanja avstro-Śgrskih śŚkŚśališč řa ozemlju Slovenije in Primorske, ki je ponovno śrišla v Śkvir JugŚslavije, śŚkŚśaři śa sŚ bili deležři śŚzabe. NagrŚbřa zřaŘeřja sŚ bila śreśuščeřa śrŚśadu, Řarsikatera śŚkŚśališča je začelŚ śreraščati grŘičevje, ślŚščice z iŘeři śadlih sŚ začele Śdśadati s križev. Nekatera grŚbišča sŚ takŚ rekŚč izgiřila s śŚvršja. Od śŚkŚśališča řa Bledu, kjer řaj bi bilŚ 132 grŚbŚv, ři ŚstalŚ řičesar, śŚkŚśališče v ŠkŚfji LŚki, kjer sŚ NeŘci Řed drugŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ řašteli 2ě3 grŚbŚv, 88 pa danes śrerašča brezŚv gaj, Śhrařjeř je le řaśis řa vhŚdu řa civilřŚ śŚkŚśališče iř kiś žalujŚče SlŚveřke. V sedeŘdesetih letih 20. stŚletja se je stařje začelŚ izbŚljševati, saj sŚ řastali śrvi śŚśisi śŚkŚśališč za řaŘeř řjihŚvega varovanja, prvi predlogi za obnove, ki so zopet vplivali na izgled śŚkrajiře Řrtvih, śa sŚ se zgŚdili že v drugi śŚlŚvici šestdesetih (FŚrtuřat ČerřilŚgar 200Ęb, 20ę). Eden prvih konservatorsko-restavratŚrskih śŚsegŚv řa śŚkŚśališčih je bil po podatkih Registra řeśreŘičře kulturře dediščiře opravljen leta 1972,89 od leta 1978 pa so sledili še drugi, večiřa v śrvi śŚlŚvici ŚseŘdesetih let. V ŚbdŚbju saŘŚstŚjře SlŚveřije sŚ se dela řa śŚkŚśališčih řadaljevala, řjihŚva śŚdŚba śa se je še řaśrej sśreŘiřjala. Čas pod italijansko oblastjo v obdobju Řed ŚbeŘa vŚjřaŘa je zazřaŘŚvalŚ krčeřje iř śreŚblikŚvařje śŚkrajiře Řrtvih, izvirři řagrŚbřiki sŚ bili zaŘeřjaři s tiśskiŘi řagrŚbřiŘi zřaŘeřji. PŚ kŚřčaři drugi svetŚvři vŚjři sŚ śŚkŚśališča iz prve svetovne vojne povečiři śrŚśadala, številři řagrŚbřiki śa sŚ bili zaradi svŚje dŚtrajařŚsti Śdstrařjeři s śŚkŚśališč. V zadřjih desetletjih se řa řekaterih śŚkŚśališčih śŚřŚvřŚ śŚjavljajŚ novi nagrobniki, ki niso vselej postavljeni na prava mesta, oziroma so v enakomernih razmakih razśŚrejeři śŚ śŚkŚśališčih. Edeř izŘed ŚdŘevřih śŚsegŚv je bila śreřŚva śŚkŚśališča DutŚvlje, kjer sŚ bile terase řa řŚvŚ izravřave, sledila śa je śŚstavitev řŚvih betŚřskih križev. Ob śrveŘ deževju sŚ řa dař śrišle številře kŚsti vŚjakŚv, ki sŚ bile śŚškŚdŚvaře Řed deli (glej časŚśis Primorske novice, z dne 3.12.2002). Arhiv RS, SI AS 1ęě9/3ęę, PrilŚga 3, dŚśis Reichsstatthalterja v CelŚvcu śŚlitičřiŘ kŚŘisarjeŘ v Krařj, RadŚvljicŚ, KaŘřik iř deželřiŘ svetřikŚŘ v VölkerŘarkt iř WŚlfsberg, z dře 20. jařuarja 1942. 89 Obnovljeno je bilo avstro-ogrsko pokopališče v Brařiku. 88 216 K razumevanju pokrajine mrtvih ne prispeva le pregled arhivskih in zgodovinskih virov ter śričevařj, teŘveč tudi arheŚlŚgija, ki řaŘ śŚleg śreśŚzřavařja lŚkacij śŚsaŘezřih grŚbŚv iř (ře)śrekŚśařih grŚbišč, ŚŘŚgŚča vśŚgled v śŚgrebře śrakse v času kŚřflikta iř v številře vidike sśŚŘiřjařja, ideřtitet iř ŚdřŚsa dŚ Řrtvih tŚvarišev iř řasśrŚtřikŚv. 4.2.4.2. Pokrajina spomina in njeno prepletanje s pokrajino mrtvih Vzporedno s pokrajino mrtvih je nastala pokrajina spomina, ki se tesno prepleta s konteksti śŚkŚśališč iř śadlih vŚjakŚv, ŚbeřeŘ śa zajeŘa tŚčke sśŚŘiřa iř sśŚŘiřjařja řa zgŚdŚviřske dŚgŚdke, śrisŚtřŚst vŚjaških eřŚt iř śŚsaŘezřikŚv řa bŚjiščih, śŚčastitve śŚsaŘezřikŚv, poveljnikov, vladarjev, itd. Sestavři del sśŚŘiřske krajiře sŚ średvseŘ številřa sśŚŘiřska Śbeležja, sśŚŘeřiki, řaśisře ślŚšče iř ŘŚřuŘeřtalřa sśŚŘiřska arhitektura ter vŚjři grafiti, ki segajo od posameznih podpisov vojakov do bodrilnih napisov in različře ikŚřŚgrafije. V ŚsřŚvi je śŚtrebřŚ lŚčiti dve vrsti sśŚŘeřikŚv. V ařgleškŚ gŚvŚrečeŘ svetu jih lŚčijŚ řa »monuments« iř »memorials«.90 Prvi sŚ śŚvezaři z zŘagŚslavjeŘ, slavŚ iř śŚzitivřiŘi sśŚŘiři, drugi śa z žalŚstjŚ iř izgubo (Carr 2011, 3).91 Tako kot vsa materialna kultura, tudi spomeniki lahko spreminjajo pomen. Memorials lahko postanejo monuments, kŚ se śrŚces žalŚvařja usśešřŚ zaključi, ŘŚgŚč pa je prehod v obratni smeri (Rowlands 1999, 131, 144; nav. v Carr 2011, 3). Kot pravita Rowlands in Tilley (2013), spomeniki obeh vrst obstajajo kot sredstva za opredeljevanje zgodovine, saj zagotavljajo stabilřŚst iř dŚlŚčeřŚ stŚśřjŚ trajnosti znotraj kolektivnega spominjanja (Rowlands, Tilley 2013, 500). Vsi spomeniki tvorijo tako imenovano (ang.) memorialscape, koncept, ki ga je kot orodje za študijŚ ŘedsebŚjřih ŚdřŚsŚv sśŚŘeřikŚv v śŚkrajiři średstavila Gilliař Carr (2011), saŘa śa ga izśelje iz śŚkrajiře sśŚŘiřa ali řeŘške Erinnerungslandschaft (Koshar 2000, 9; nav. v. Carr 2011, 4). Spomeniki tvorijo tudi mesta spomina (fr. lieux de mémoire; ang. site of memory) in mesta spominjanja (fr. lieux de souvenir, ang. site of remembrance; glej Assmann 2014, 237–238; nav. v Polukhina, Vanke 2015, 116). Spomeniki, povezani s padlimi vojaki (ang. memorials), so postali pogosti prav z začetkŚŘ 20. stŚletja, śŚsebřŚ zaradi velikega števila padlih v prvi svetovni vojni (Rowlands, Tilley 2013, 503). Spominjanje padlih posameznikov, predvsem v obliki individualnih nagrobnih spomenikov, se je v predmodernem kontekstu večjih vŚjř začelŚ śŚjavljati tekŚŘ aŘeriške SlŚveřski jezik ře śŚzřa razlik Řed śŚŘeřskŚ različřiŘi sśŚŘeřiki, zatŚ uśŚrabljaŘ ařgleška izraza »monuments« iř »memorials«. 91 Obe vrsti sśŚŘeřikŚv (v śŚvezavi s sśŚŘiřjařjeŘ) sta bili deležři Śbsežře Śbravřave različřih avtŚrjev (Nora 1989; Young 1993; Gillis 1996; Young 2000, Jarzombek 2001, Huyssen 2003, Schein 2006, Sturken 2007, Savage 2009; 2011; nav. v Arbona 2015; Rowlands, Tilley 2013). 90 217 državljařske vŚjře iř burske vŚjře (RŚwlařds, Tilley 2013, Ę03), śrva svetŚvřa vŚjřa śa śrav takŚ v kŚŘeŘŚrativřeŘ sŘislu średstavlja Řejřik iř rŚjstvŚ řŚvih Śblik kŚŘeŘŚracij, ki sŚ bile (iř še vedno so) aplicirane na ostale konflikte 20. in 21. stoletja. Na ŚbŘŚčju sŚške frŚřte sŚ řastala številřa sśŚŘiřska Śbeležja/sśŚŘeřiki, ki jih lahkŚ razdeliŘŚ śŚ tiśŚlŚški, śŚŘeřski iř časŚvři ravři. PŚŘeřskŚ sŚ bili řaŘeřjeři sśŚŘiřu řa śadle (memorials), spominu na dogodke, poveljnike in vladarje (monuments), śŚjavlja śa se še tretja śŚŘeřska Śblika, ki se śŚvečiři Řařifestira v Śbliki vŚjřih grafitŚv iř śŚdśisŚv vŚjakŚv iř Śzřak enot. Vse tri oblike tvorijo pokrajino spomina; četudi vŚjři grafiti iř řaśisi v ŚsřŚvi niso spomeniki v pravem pomenu besede, so vsekakor povezani s spominjanjem in spominom. Del pokrajine sśŚŘiřa je tudi śreŘičřa dediščiřa, ustvarjeřa v sśŚŘiřski řaŘeř. SeŘ sŚdijŚ številři řaŘeřskŚ izdelani spominski predmeti, v nekaterih primerih pa so vsakodnevnim predmetom vojaki sami sśreŘeřili śŚŘeř. Takšeř je śriŘer dŚśisřice s śŚdŚbŚ zřačke sŚške arŘade, ki jŚ je lastřik opremil s spominskim napisom, predmet pa je predstavljal spominsko vez med vojakom, dogodkom in pokrajinŚ, v teŘ śriŘeru sŚškŚ frŚřto (sl. 151). Vsi tovrstni izdelki so postali spominska vez med posamezniki, dogodki in prostorom, kar ustvarja kompleksen spominski śrŚstŚr, śŚlř ŘedsebŚjřih śŚvezav, ki se Řed sebŚj śreśletajŚ řa različřih řivŚjih. Slika 151: Dopisnica s spremenjenim pomenom za vojaka. Iz predmeta komunikacije je bil s spominskim napisom ustvarjen spominski predmet (hrani: U. Košir). Kljub številřiŘ sśŚŘiřskiŘ średŘetŚŘ, ki sŚ řastali tekŚŘ vŚjře iř v śŚvŚjřeŘ času, śa dařes v pokrajini lahkŚ ŚśazujeŘŚ řeśreŘičřŚ sśŚŘiřskŚ dediščiřŚ v vseh řjeřih Śblikah. VsakŚ śŚkŚśališče je že saŘŚ śŚ sebi tŚčka sśŚŘiřa iř sśŚŘiřjařja, nagrobna znamenja, zapisana imena vojakov in centralni spomenik vŚjaškega śŚkŚśališča pa so namenjeni prav spominjanju na umrle. EřŚ zgŚdřejših sśŚŘiřskih Śbeležij iz časa śrve svetŚvře vŚjře (iř iz časa śred začetkŚŘ sŚške fronte) je spomenik grofici Lucy Christalnigg ob cesti Srpenica – TrřŚvŚ Śb SŚči, ki je bil śostavljen na mestu njene smrti. 218 Prava iř Śbsežřa śŚkrajiřa sśŚŘiřa se je fŚrŘirala z začetkŚŘ bŚjev Śb SŚči, čeśrav sŚ řekateri vŚjaški sśŚŘeřiki iř sśŚŘiřske ślŚšče Śbstajale že śred začetkŚŘ bojev. TiśŚlŚška razdelitev za razuŘevařje śrŚcesŚv sśŚŘiřjařja iř saŘe sśŚrŚčilřŚsti sśŚŘeřikŚv ře igra řŚbeře vlŚge, zatŚ se ji řa teŘ Řestu ře śŚsvečaŘ. PŚŘeŘbři sta średvseŘ śŚŘeřska iř časŚvřa raveř řastařka śŚsaŘezřih sśŚŘeřikŚv/Śbeležij iř řjuře ŘedsebŚjře povezave. Spomeniki padlim so bili śŚsvečeři śŚsaŘezřiŘ vŚjakŚŘ ali skuśiři vŚjakŚv. Nastali so lahko med vojno ali v povojnem času. Na začetku bŚjev sŚ bili ti sśŚŘeřiki ŚblikŚvřŚ eřŚstavřejši, sčasŚŘa śa sŚ śŚstali bŚlj kompleksni, tako po videzu kot uporabljenih materialih. Pojavljajo se tudi spomeniki, spominske ślŚšče iř sśŚŘiřski řaśisi z řaŘeřŚŘ sśŚŘiřjařja řa dŚgŚdke, kŚt sŚ usśešři bŚji iř gradřja infrastrukture, denimo mostov, poti, vodnjakov, ki so bili pogosto poimenovani po poveljnikih in člařih vladarske družiře (sl. 1Ę2). Slika 152: Franz Josef Quelle ob poti proti Škabrijelu (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB003/00688). Ńadřja vrsta sŚ sśŚŘeřiki iř Śbeležja, ki beležijŚ śrisŚtřŚst vŚjaških eřŚt iř śŚsaŘezřikŚv řa řekeŘ ŚbŘŚčju. Imajo obliko zidařih sśŚŘeřikŚv, śŚgŚsteje sśŚŘiřskih ślŚšč, řajbŚlj individualni pa so grafiti/podpisi v svež betŚř, ŚŘet ali s śisali řa řekŚ śŚvršiřŚ. Le redki takšři spomeniki so bili verjetno uradřŚ řačrtŚvaři, kŚt je řśr. sśŚŘeřik XV. kŚrśusu Śb železřiški śŚstaji MŚst řa SŚči. VečiřŚŘa gre za řeuradře sśŚŘeřike (średvseŘ sśŚŘiřske ślŚšče iř řaśise), ki sŚ řastali řa saŘi bŚjři liřiji ali v bližřjeŘ zaledju Řed gradřjŚ śŚlŚžajev ali iřfrastrukture iř bivařjeŘ řa iř Śb bŚjišču. Ti śreśrŚsti řaśisi, Śzřake eřŚt, řjihŚvi siŘbŚli iř podpisi vojakov niso bili ustvarjeni z namenom vzpostavitve spominskih mest in mest spominjanja, řaŘeřjeřih širšiŘ ŘřŚžicaŘ. NaŘeřjeři sŚ bili średvseŘ vŚjakŚŘ, ki sŚ śrišli za tistiŘi, ki sŚ 219 řaśise ustvarili. S teŘ sŚ želeli Śbeležiti svŚjŚ śrisŚtřŚst, da bi drugi lahkŚ videli, da »sŘŚ bili tudi Ři tu«. Naśisi řiŘajŚ le sśŚŘiřske, teŘveč tudi bŚdrilřŚ vlŚgŚ. Naslednja ślast v śŚkrajiři sśŚŘiřa je bila dŚdařa z že ŚŘeřjeřiŘi śrŚcesi śŚvŚjřih śŚkŚśavařj iř śrekŚśavařj v več fazah, ki sŚ bili śreśleteři z ustvarjařjem novih komemorativnih Řest iř sśŚŘeřikŚv řa śriključeřeŘ italijařskeŘ ŚzeŘlju iř ŚzeŘlju Kraljeviře SHS iř kasřejše Kraljeviře JugŚslavije. PredvseŘ řa ŚzeŘlju sledřje sŚ řa śŚkŚśališčih řastajali sśŚŘeřiki śadliŘ vŚjakŚŘ iz dŚŘačih Śbčiř iř žuśřij, s teŘ pa so bila ustvarjena mesta spomina. Pokrajina spomina prve svetovne vojne se je po drugi svetovni vojni prepletla z novo śŚkrajiřŚ sśŚŘiřa řa řarŚdřŚŚsvŚbŚdilřŚ gibařje, ki je śŚvečiři řastala v śŚvŚjřeŘ času tekŚŘ celŚtřega ŚbdŚbja sŚcialističře JugŚslavije. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije, zlasti v zadnjih śetřajstih letih, řastajajŚ řa ŚbŘŚčju sŚškega bŚjišča řŚvi sśŚŘeřiki, śŚsvečeři średvseŘ śŚsaŘezřiŘ řarŚdřŚstřiŘ skuśiřaŘ. TakŚ sŚ řśr. Čehi śŚstavili sśŚŘeřik řa MeřgŚrah, Avstrijci spomenik śri Ravelřiku, śadli BŚšřjaki śa sŚ sśŚŘeřik dŚbili leta 2012 v LŚgu śŚd Mangartom (sl. 153). S postavljanjem novih spomenikov si posamezni narodi ustvarjajo mesta sśŚŘiřa, s kateriŘi želijŚ utrditi sśŚŘiř řa svŚjŚ śrisŚtřŚst řa sŚški frŚřti, ki je bila tekom vojne śŚgŚstŚ śrezrta, śŚ razśadu ŘŚřarhije iř držav śŚ drugi svetŚvři vŚjři, śa si vsak řarŚd želi śŚčastitev svŚjih średřikŚv. Slika 153 »V spomin na tiste iz Bosne in Hercegovine, ki so umrli na soški fronti (1915–1917)« – slovenski napis na novozgrajenem spomeniku ob pokopališču v Logu pod Mangartom (foto: U. Košir, 2014). 220 4.2.5. Pokrajina starega železa Prva svetŚvřa vŚjřa je s svŚjŚ dŚlgŚtrajřŚstjŚ, udeležbŚ ŘilijŚřŚv vŚjakŚv iř civilistŚv v zaledju, eřŚrŘřŚ kŚličiřŚ śrŚizvedeřega, uśŚrabljeřega iř Śdvržeřega Řateriala średstavljala śrvi iřdustrializiraři kŚřflikt. Izgubljeři iř Śdvržeři vŚjaški Řaterial sŚ že tekŚŘ vŚjře zbirale śŚsebře vŚjaške eřŚte, śŚsebeř segŘeřt śa średstavlja śrav »řabirařje železa« iř uśŚraba vŚjaškega Řateriala v civilře řaŘeře izgradřje dŚŘŚv iř uśŚrabe v vsakŚdřevřeŘ življeřju, vse dŚ řaŘeřŚv prodaje. Dolgotrajen proces, ki se řadaljuje še dařes, se Śdraža v svŚjevrstři »śŚkrajiři starega železa«, v kateri vŚjaški Řaterial śŚtuje, sśreŘiřja svŚje Śblike iř śŚŘeře, ŚbeřeŘ śa v Řuzejih in zasebnih muzejskih zbirkah ustvarja nova mesta spomina. PŚ śrebŚju sŚške frŚřte sŚ se v istem in naslednjem letu na svoje domove vrnili le redki beguřci, śrŚces vračařja śa je bil řajbŚlj razširjeř śŚ kŚřčaři vŚjři. PŚřekŚd sŚ se beguřci v svŚje řŚve dŚŘŚve vselili šele v ŚbdŚbju Řed letŚŘa 1920 iř 192Ę (Priřčič 199ę). Tisti śrvi sŚ se srečali z ŚgrŚŘřiŘi kŚličiřaŘi zaśuščeřega vŚjaškega Řateriala, ki je Śb kŚŘuřikacijah Śstal średvseŘ za uŘikajŚčŚ se italijařskŚ vŚjskŚ (sl. 1Ę4), řa ŚbŘŚčju celŚtřega bŚjišča śa sŚ bile raztreseře velike kŚličiře ŚrŚžja, ŚśreŘe, gradbeřega Řateriala iř posmrtni ostanki vojakov. Najbolj izrazito je bilŚ ŚbsežřŚ uřičeřje, śŚsledica dŚlgŚtrajřega tŚśřiškega Śbstreljevařja, kŚśařja jarkŚv iř drugih śŚlŚžajev ter gradřje iřfrastrukture. Prvi kŚrak je średstavljala izgradřja začasřih bivališč, Śčiščeřje in ponovna kultivacija obdelovalnih śŚvršiř ter izgradřja řŚvih dŚŘŚv (sl. 1Ę5). Pri vseh teh dejavnostih sŚ se ljudje śŚsluževali vŚjřega Řateriala, śŚ ustalitvi življeřja śa se je začela śrŚdaja barvřih kŚviř iř železa z řaŘeřŚŘ zaslužka. Vračařja beguřcev sŚ średstavljala težke treřutke, śŚsebřŚ kŚ sŚ Śzrli uřičeřŚ śŚkrajiřŚ iř svŚje śŚrušeře dŚŘŚve, Śd katerih śŚgŚstŚ ři ŚstalŚ řičesar, saj sŚ ŘřŚge stavbe śraktičřŚ izgiřile s śŚvršja. Štefařija Cijař (roj. 1901) iz Peči se je svŚjega śrihŚda sśŚŘiřjala takŚ: »Na Goriško smo se vrnili poleti 1918 /…/. V okolici pa je bilo precej zapuščenih vojaških barak. Ded je napisal prošnjo in jo poslal avstrijski vojaški oblasti, tako da nam je dovolila podreti neko veliko barako v Dolu in s tem materialom smo si na Peči zgradili zasilno bivališče« (Priřčič 199ę, ęĚ). V takšřih začasřih barakah sŚ živeli številři beguřci, družiřa Silvestra Klařčiča (roj. 1906) iz Mirřa kar štiriřajst let, Řed letŚŘa 1920 iř 1934 (Priřčič 199ę, 12Ě), kar kaže řa dŚlgotrajen proces vzpostavitve primerřih śŚgŚjev za življeřje. Gradbeři Řaterial sŚ ljudje śridŚbivali řa celŚtřeŘ bŚjišču, řajśrej v bližiři svŚjih dŚŘŚv. Gizela Ferletič (roj. 1906) iz Dola se je spominjala, kako so po jarkih in kavernah zbirali deske, s katerimi so si napravili leseno barakŚ (Priřčič 199ę, ě0). 221 Slika 154: Zapuščeni vojaški material pri Plavah v začetku novembra 1917 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB0 76/21977). Slika 155: Goriški prebivalci pri delu na polju sredi opustošene pokrajine v okolici Gorice, maja 1918 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB078/23 013). Nekateri sŚ za bivařje uśŚrabili že ŚbstŚječe vŚjaške barake (glej śričevařje Olge Grilj; Priřčič 199ę, 119), řa Řařj śŚškŚdŚvařih dŚŘŚvih śa sŚ za silŚ śŚkrśali śŚškŚdbe. Albiřa PahŚr (rŚj. 190Ę) se je sśŚŘiřjala vrřitve dŚŘŚv leta 191ě: »Naša hiša je stala še pokonci, a je bila povsem brez oken in vrat. Imeli pa smo vsaj streho nad glavo. Vse hišne odprtine smo prekrili z različnim materialom, ki smo ga pobrali v neštetih zapuščenih vojaških barakah« (Priřčič 199ę, 19Ě). VŚjaški Řaterial je średstavljal tudi vir zaslužka. UśŚrabŚ vŚjaškega Řateriala lahkŚ zaslediŘŚ še dařes, čeśrav je ta feřŚŘeř v zatŚřu. Med zařiŘivejše primere sśada uśŚraba v bŚgŚslužřeŘ kŚřtekstu. AlŚjz Levśušček (roj. 1913) s PŚdgŚre se je sśŚŘiřjal, da sŚ v vaški cerkvi řaŘestŚ zvonov uporabljali tri po meter dolge železřiške tire (Priřčič 199ę, 1ĘĚ). UśŚraba řadŚŘestkŚv za cerkveře zvŚřŚve je bila verjetřŚ zelŚ razširjeřa, saj sŚ Řed vŚjřŚ številři zvŚřŚvi rŚŘali v talilřice zaradi śŚŘařjkařja kŚviř. TakŚ sŚ śŚřekŚd v śŚvŚjřeŘ času řamesto zvonov uporabili kar medeninaste tulce granat (glej śričevařje TŚřčke Terčič; Priřčič 199ę, 2Ěě). Številři śrebivalci, vključřŚ z ŚtrŚki, so se ukvarjali z iskanjem iř śrŚdajŚ vŚjaških średŘetŚv, řarejeřih iz različřih kŚviř. Posebno iskane so bile barvne kovine, kŚt sŚ brŚř, baker iř Ředeřiřa, v śrŚdajŚ śa sŚ šli tudi železři średŘeti. Iskařje iř śrŚdaja tŚvrstřega Řateriala sta śŚtekala še dŚlga desetletja, śŚřekŚd celŚ v ŚbdŚbju śŚ drugi svetŚvři 222 vŚjři. ŃařiŘivŚ śŚdŚbŚ řabirařja železa řaŘ śrikaže nekdanji vojak Albin v svojem prispevku Na Fajtovem hribu po 22 letih, ki ga je 2Ę. februarja Śbjavil časŚśis Slovenec: » »Oče, kaj delate?« »O, Bog daj, saj vidite, železo iščem, a kaj, ko je že vse 20 krat prekopano in preiskano! Od vojne sem se matramo po tem hribu. Mnogo 100.000 lir železa smo že odnesli s Fajtovega hriba, zdaj samo še repkamo.« »Ga dobite še kaj?« »Malo, prav malo! Nekaj kilogramov na dan, nekaj lir žornade mi pride vsega skupaj, pa upamo vedno na več. Če se primeri, da zadenemo na zakopano «prèse» (granato), se to danes bogato izplača!« »Pa se ne bojite, da vas raznese?« Mož se nasmehne. »Bi ne bil prvi, ne zadnji…«« (SlŚveřec 1940, 1Ę). ObeřeŘ Śśisuje srečařje z dveŘa ŘajhřiŘa ŚtrŚkŚŘa, dečkŚŘ iř deklicŚ, ki sta z ŚčetŚŘ śrav takŚ stikala śŚ bŚjišču iř iskala šraśřelske krŚglice, grařatře drŚbce iř ŚstalŚ kŚviřŚ. Med tŚvrstřiŘ śŚčetjeŘ iř ŚtrŚškŚ igro sŚ bile śŚgŚste sŘrtře řesreče. Albert Marviř (roj. 1913) je po vojni izgubil svojega brata, ki je Śdkril rŚčřŚ bŚŘbŚ iř jŚ śŚ řesreči aktiviral (Priřčič 199ę, 1Ě4). Ńaradi tŚvrstřih řesreč sŚ v GŚrici śŚstavili řa Śgled različře śriŘerke ŚrŚžja, da bi ljudje lažje śreśŚzřali řevarřŚsti (Priřčič 1996, 174). Za odstranjevanje neeksplodiranih granat (sl. 156) so bili na civilni ravni formirani śŚsebři Śddelki ŘŚških (Pirih 200Ę, 39), śri čeŘer je śŚŘagala tudi Śblast (glej śričevařje Peśce Grauřer; Priřčič 199ę, 111). PŚ svŚjeŘ śŚčetju sŚ bili śŚsebřŚ śŚzřaři řabiralci železa iz SŚlkařa in okolice, ki so svoje najdbe prodajali italijanskim preśrŚdajalceŘ (Čerře 201Ę, 9). Slika 156: Nabiralci železa iz Opatjega sela ob odkriti 42-centimetrski granati 30. 9. 1925 (Žigon 2008, 78; hrani: R. Boltar). PŚleg klasičřega iskařja średŘetŚv śŚ bŚjišču řaj bi se śŚsluževali celŚ řeke vrste śŚžigalřištva, saj je ŚdsŚtřŚst grŘičevja iř śŚdrasti ŚŘŚgŚčala bŚljšŚ śregledřŚst śŚvršiře. TeŘu řaj bi ŚstrŚ nasprotoval poveljnik karabinjerske postaje v Solkanu, nabiralci śa sŚ izřajdljivŚ řaŘestili gŚrečŚ 223 svečŚ iř śŚsuli sŘŚdřik, ki je vŚdil k grŘičevju. KŚ je sveča dŚgŚrela dŚ tal, je vžgala sŘŚdřik, śŚvzrŚčitelji śa sŚ bili takrat že dŚlgŚ časa dŚŘa (Čerře 201Ę, 9) iř jih ři bilŚ ŘŚgŚče śŚvezati z dejanjem. Poleg iskanja kovine so posamezniki iskali trupla padlih vojakov, za kar so od oblasti dŚbili ślačilŚ (Čerře 201Ę, 9). V SŚlkařu je bilŚ kar řekaj řabiralcev italijařske iř slŚveřske řarŚdřŚsti, Řed řjiŘi Ařdrej Čerře (201Ę, 9) izśŚstavlja řasledřja iŘeřa: FjŚri Ńurri, Neto, Tojo Tiřuřiř, JŚšč Jug, RiccardŚ Miřřiři iř Peśi Drašček. Na ŚbŘŚčju TŚlŘiřa iř KŚbarida je delŚval Gobbo Santo iz Furlanije (sl. 157), ki ga omenjata Vasja Klavora (Klavora 2014, 13) in Mirko Kuriřčič (Avseřak 2010, ě4). Slika 157: Italijanski nabiralec starega železa Gobbo Santo (Avsenak 2010, 84; hrani: M. Kurinčič). Nabiralci uśŚrabřih vŚjaških Śstaliř śa řisŚ izhajali le iz Furlařije, Krasa iř PŚsŚčja, teŘveč tudi z ŚbŘŚčij, ki sŚ bila bŚlj Śddaljeřa Śd frŚřte. Iz śisŘa Petermanove iz Gorij, ki ga je 13. februarja 1918 napisala bratu v vojski, je razvidno, da so ljudje tudi zgolj śrilŚžřŚstřŚ śŚbirali vŚjře Śstaliře. V śisŘu śiše: »Gotovo boš prašov če pa si hodila da te ni blo doma, no kje v fronti! V petek 8/2 smo se napotili da pogledamo kraje morije, ata, jaz, Gabrček, Zvonka, Janez iz Polanc in Franca /…/. S planine Sleme odrinemo zjutraj ob ½ 9 in pridemo do kapelice ob 3 popoldan, pa ne smeš misliti da smo bili prazni, že nad vasjo Trebušna smo nabasali nahrbtnike drat za elektriko in vsak eno deko teže približno 20 kg. /…/ Od vasi štric Bovca pa zopet na cesto v Tolmin in sv Lucija kjer so botru pobrali valda ves drat. Mož truden da se je komaj še gibov ker nesu je približno 500m dratu 2 dni in 1 noč in sedaj ko je že malo od doma mu ga pa vzame« (śisŘŚ Petermanove bratu; hraři U. KŚšir). V povezavi z zaplembo vojnega materiala je tudi vsebina pisma 224 Śbjavljeřega v časŚśisu Slovenec, z dne 27. 6. 191ě, kjer řezřaři avtŚr śiše: »/…/ Povsod naokoli leži medenina, baker, gumbi, koblži – ali zakaj ne pobere vojaščina in orožništvo vse to? Morda čakajo, da pobere domačin z nevarnostjo življenja in da mu potem kar enostavno rekvirirajo – kar je lažje in komodneje seveda« (Slovenec 1918, 2). Vojni ostanki pa niso bili zanimivi samo za ponovno uporabo in prodajo, v obdobju po drugi svetŚvři vŚjři se je śri śŚsaŘezřikih śŚjavilŚ zařiŘařje za Śhrařitev vŚjaških średŘetŚv. Sśrva sŚ dŚŘŚv śriřašali średŘete, ker sŚ se jiŘ zdeli zařiŘivi, zařiŘařje śa je kŘalu śreraslŚ v řačrtřŚ zbirařje Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře z řaŘeřŚŘ Śhrařjařa tŚvrstře dediščiře. Edeř izŘed prvih zbiralcev je bil nekdanji avstro-Śgrski vŚjak Stiśe Štekar iz AjdŚvščiře, ki je bil kŚt vŚjak Ę9. śehŚtřega śŚlka v času śrebŚja řaŘeščeř řa RŚŘbŚřu (Mesesřel 19ěě, 301). Štekar je iŘel že řa začetku šestdesetih let ŚbsežřŚ zbirkŚ stariř, Řed kateriŘi je bilŚ velikŚ arheŚlŚških średŘetŚv iř predmetov iz prve svetovne vojne (sl. 158), med njimi celo nekateri njegovi osebni predmeti. V ŃgŚrřjeŘ PŚsŚčju je v šestdesetih letih začel z zbirařjeŘ IvŚ Ivařčič iz BŚvca, ki iŘa dařes za javřŚst urejeřŚ zasebřŚ zbirkŚ, śrav takŚ śa je ŚkŚli leta 19ęĘ z zbirařjeŘ začel MirkŚ Kuriřčič iz Drežřice, lastřik Řuzejske zbirke »BŚtŚgřice« (VŚlarič 2014, ę3). RazŘah zbirateljstva se je sicer zgodil konec osemdesetih let, pravi razcvet pa je bil po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko je śrva svetŚvřa vŚjřa začela śridŚbivati řa śŚŘeřu, vedřŚ več ljudi śa se je zařiŘalŚ za ta śŚzabljeři del řaše zgŚdŚviře. Slika 158: Del zbirke S. Štekarja iz Ajdovščine (Kalejdoskop 4, TV Slovenija 1964; avtor: Drago Kocjančič). Dařes sŚ řa ŚbŘŚčju PŚsŚčja iř Krasa številře zasebře zbirke Śdśrte za javřŚst, še številřejše śa so tiste, ki so dostopne le majhnemu krogu znancev in prijateljev zbiralcev, veliko pa se jih nahaja tudi drugod po Sloveniji. Materialno gradivo menja lokacije, prehaja iz zbirke v zbirko, je odprodano in zamenjano v tujino, pride zopet nazaj itd. Fenomen zbiranja in zbirk predstavlja 225 pomembno temo v antropologiji, zaradi svojih pomenov in povezav s prvo svetovno vojno pa je tesno povezan z arheologijo modernih kŚřfliktŚv. AřtrŚśŚlŚškŚ gledařŚ je kakršřakŚli zbirka stvaritev zbiralca, ki średŘete vzaŘe iz řjihŚve ekŚřŚŘske cirkulacije ali śa jih reši śred uřičeřjeŘ, z uŘestitvijŚ v zbirkŚ śa śŚgŚstŚ śridŚbijŚ řŚve śŚŘeře (Belk 2013, Ę34). KŚt śiše Russel Belk (2013) je zbirařje śŚsebře vrste śŚtrŚšřištvŚ, śri katereŘ se dŚbriře ře śŚrabijŚ aŘśak akuŘulirajŚ iř ŚhrařjajŚ (Belk 2013, Ę34). Prvi zbiralci v PŚsŚčju sŚ řaredili śrav ta śreskŚk v videřju śŚŘeřa vŚjaških średŘetŚv. Ti řisŚ iŘeli uśŚrabře fuřkcije ali denarne vrednosti, ampak so predstavljali neke pomnike preteklosti, ki so se jim zdeli zanimivi in potrebni ohranitve. V zadřjih dveh desetletjih se je zbirateljstvŚ vŚjaških średŘetŚv dŚdatřŚ razŘahřilŚ, śŚsledičřŚ s śŚvśraševařjeŘ śa je śŚrasel delež Śseb, ki se ukvarjajo z iskanjem ostalin z namenom prodaje. V teŘ ŚbdŚbju sŚ średŘeti začeli śŚsśešeřŚ Řeřjavati lastřike, z vzśŚřŚŘ iřterřeta śa tržišče takŚ rekŚč řiŘa Řeja. VŚjaški średŘeti sŚ dařdařes zařiŘivi średvseŘ iz zgŚdŚviřskih iř tehřičřih vidikŚv, nekdanja vloga njihove uśŚrabe v vsakŚdřevřeŘ življeřju śa se je ŚbčutřŚ zŘařjšala. Predmeti, pogosto imenovani »starŚ železŚ«, ki se še vedřŚ řahaja śŚ številřih dŚŘŚvih Śb řekdařji frŚřti, iŘajŚ različře śŚŘeře iř ustvarjajŚ različře vezi Řed ljudŘi, predmeti in pokrajinami. Zarjavel jurišři řŚž, ki visi v hlevu iř ga že desetletja več ře uśŚrabljajŚ za kŚliře, je saŘŚ řŚž, ki ga lastřiki śreśrŚstŚ śrezrejŚ, verjetřŚ ře śŚzřajŚ řiti řjegŚve zgŚdŚviře ali śrvŚtřega řaŘeřa. KŚ tak řŚž preide v zbirko, pridobi nov pomen, postane del zgodovinske zgodbe. Obenem postane vez med novim in starim lastnikom, s preśŚzřavŚ, da gre za vŚjaški řŚž, śa tudi z śretekliŘ časŚŘ iř pokrajino, v kateri je bil Śdkrit iř uśŚrabljeř. PŚkrajiřa »starega železa« takŚ sega daleč preko sŚške fronte, njenega obstoja pa pri multidisciplinarni obravnavi prve svetovne vojne nikakor ne gre prezreti. 226 227 228 . ŠTUDIJSKI PRIMER – VEČPLASTNE POKRAJINE ROMBONA 229 230 5.1. ORIS ROMBONA 220ě ŘetrŚv visŚki RŚŘbŚř ali Veliki vrh se dviga řad BŚvškŚ kŚtliřŚ iř je dařes śŚzřař predvsem po svojih naravnih lepotah in zgodovini prve svetovne vojne. V primerjavi z drugimi vrhovi v PŚsŚčju, kŚt je řśr. Krř, ři ŘřŚžičřŚ Śbiskař, čeśrav je bil kŚt izletřiška tŚčka śŚzřař že řa kŚřcu 19. iř začetku 20. stŚletja. SlikŚvit Śśis BŚvške kŚtliře je v časŚśisu Soča leta 1878 podal P. Kobal (1878, 1–3). Kdor je śŚtŚval skŚzi BŚvškŚ kŚtliřŚ ali se sśrehajal po vrhovih, ki jo obdajajo, bo prepoznal podobo, ki jo Kobal opisuje, saj se le-ta ni bistveno spremenila. Vzśetiře řad BŚvceŘ iŘajŚ śŚvečiři strŘa śŚbŚčja, śŚsebřŚ řa średelu Řed RŚŘbŚřŚŘ iř VisŚkiŘ KařiřŚŘ (2ĘěĚ Ř), kjer se řahajajŚ řajvišje vzśetine okoli kotline. KŚbal je svŚj Śśis geŚlŚške situacije śŚvzel śŚ D. Sturu (1ěĘě), ki je Řed śrviŘi (śŚleg F. Hauerja leta 1ěĘĚ) Śśisal geŚlŚgijŚ śŚrečja SŚče (Kuščer et al. 1974, 426). Sam Rombon tvori dachsteinski apnenec, ki ponekod vsebuje megalodontide (fŚsili škŚljk Megalodon sś.), ki sŚ sicer zelŚ številře řa grebeřu PŚlŚvřika (Kuščer et al. 1974, 428). Na Rombonu jih lahkŚ řśr. ŚśaziŘŚ Śb ślařiřski śŚti tik śŚd ČukljŚ. PŚbŚčja RŚŘbŚřa sŚ dařes śrekrita z řizkiŘ gŚzdŚŘ, średvseŘ iz združbe črřega gabra in malega jesena (Dakskobler 2015, 11), ki se v višjih legah začře Řešati z bukŚviŘ gŚzdŚŘ. Le-ta śŚd ślařiřŚ GŚričicŚ v řekaterih średelih śreide v sŘrekŚv gŚzd, črři gaber iř Řali jeseř śa izgiřeta. Na višje ležečih średelih řad ślařiřŚ GŚričicŚ gŚzd śŚčasi izgiře, řadŚŘesti ga ruševje iř visŚkŚgŚrske trave. ObŘŚčja ruševja sŚ śŚsebřŚ izrazita řa średelih zahŚdřŚ Śd Čuklje iř vzhŚdřŚ Śd Kraljišča, ŚbŘŚčje řekdařjega bŚjišča Řed MrtvaškŚ glavŚ iř vrhŚŘ RŚŘbŚřa śa je śŚvečiři travřatŚ s śŚsaŘezřiŘi ŘařjšiŘi iř večjiŘi śŚvršiřaŘi aśřeřčaste śŚdlage. CelŚtřa zahŚdřa iř jugŚzahŚdřa śŚbŚčja Čuklje se kŚřčajŚ z řavśičřiŘi skalřiŘi steřaŘi, ki řa jugu śreidejŚ v zelŚ strŘŚ śŚbŚčje, sśuščajŚče se proti Bovcu. Visokogorski teren je na skalnatih predelih poln kraških śŚjavŚv, kŚt sŚ škraślje, žlebiči iř brezřa, ki dajejŚ gŚrski śŚkrajiři zřačilřŚ śŚdŚbŚ. VizualřŚ řajbŚlj izstŚśa zahŚdřa řavśičřa steřa RŚŘbŚřa, ki tvŚri zřačilřŚ śiraŘidŚ, ŚśazřŚ iz jugozahodne in zahodne smeri. PŚdŚba RŚŘbŚřa je bila śred začetkŚŘ śrve svetŚvře vŚjře řekŚlikŚ drugačřa, kot jo vidiŘŚ dařes, średvseŘ je bil delež gŚzdŚv śrecej Řařjši (sl. 159). Po zapisih iz leta 1905 je śŚbŚčje dŚ ślařiře GŚričice śreraščal bukŚv gŚzd, řaśrej śrŚti Čuklji śa je bilŚ śŚvečiři gŚlŚ, brez dreves. Pod ČukljŚ sŚ bila Śśazřa skŚraj strŚhřela debla řekdařjega ŘacesřŚvega gŚzda, ki řaj bi śreraščal Rombon, a je bil śŚ śričevařju dŚŘačiřŚv uřičeř v śŚžaru (TuŘa 190Ę, 3–4), ki ga omenja tudi SiŘŚř Rutar (Rutar 1ěě2, 1Ę1). ČukljŚ iř řjeřa śŚbŚčja je śrav takŚ prekrivala planinska trava ali »leška/lŚščec« (TuŘa 190Ę, 4). 231 Slika 159: Pogled na Rombon v obdobju pred prvo svetovno vojno. Stopnja pogozdenosti pobočja je v primerjavi z današnjim stanjem izrazito manjša (zasebna last). 5.1.1. Zgodovina raziskav RŚŘbŚř je bil deležeř številřih zgŚdŚviřskih raziskav, a v večiři le kŚt del śreučevařja dŚgŚdkŚv v širšeŘ kŚřtekstu sŚške frŚřte. NekŚlikŚ bŚlj śŚdrŚbřŚ je Śbravřavař v delih Marka SiŘića, Po sledeh soške fronte (1998) in Utrdbi pod Rombonom (2005), ter v delu LŚvra Galića iř Darje Pirih, Od Krna do Rombona (2007). V letih 2010 in 2011 je bila opravljena kabinetna in terenska raziskava vŚjřih Śstaliř řa izbrařih ŚbŘŚčjih RŚŘbŚřa. DelŚ je zajeŘalŚ ařalize sŚdŚbřih aerŚśŚsřetkŚv iř vŚjaških zeŘljevidŚv ter tereřskŚ dŚkuŘeřtirařje śŚlŚžajev s śŚŘŚčjŚ GPS-a (KŚšir 2011; 2014). PŚleg raziskave řeśreŘičře dediščiře je bila Śśravljeřa ařaliza izbrařega arheŚlŚškega gradiva, ki sŚ ga v śŚgŚrju RŚŘbŚřa Śdkrili zbiralci. Leta 2013 je bilŚ v Śkviru mednarodnega projekta Forte Cultura ŚśravljeřŚ lidarskŚ sřeŘařje, ki je zajeŘalŚ ŚbŘŚčje sŚteske KŚritřice iř śŚgŚrja RŚŘbŚřa v sŘeri śrŚti Kařiřu (KŚšir, Mlekuž, Črešřar 201Ę; Mlekuž, KŚšir, Črešřar 201ę), v letu 201Ę śa sŚ bile Śśravljeře řŚve arheŚlŚške tereřske raziskave, ki sŚ średstavljeře v řadaljevařju. Ń ŚŘeřjeřiŘi raziskavaŘi średstavlja RŚŘbŚř arheŚlŚškŚ řajbŚlj raziskařŚ bŚjišče śrve svetŚvře vŚjře řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte. 232 . . ROMBON V ČASU PRED »SVETOVNO VOJSKO« – PREDVOJNA MILITARIZIRANA POKRAJINA V času śred 20. stŚletjeŘ je bil RŚŘbŚř deležeř le obiskov pastirjev, lovcev in redkih turistŚv, iz strateškega vidika śa ři igral śŚŘeŘbře vlŚge. Ta vloga je pripadala soteski Koritnice, ki je średstavljala ŚzkŚ grlŚ řa śŚti śrŚti Predelu iř KŚrŚški, ki vŚdi ŘiŘŚ »Borečkiga grada ali Čuse (Flitscherklause)« (Kmetijske in rokodelske novice 1852, 39). Mesto, kjer řaj bi v sŚteski že v 1Ę. stoletju stala beřeška utrdba, je bilŚ »/…/ kaj imenitno in važno /…/. Leta 1797, ko je Napoleon I. po padu Mantove urno se pomikal proti Beču, je bil Boreški grad urno zopet sozidan« (Kmetijske in rokodelske novice 1856, 207–208). Utrdba je bila v začetku 19. stŚletja śŚžgařa, řa řjeřeŘ Řestu śa je Řed letŚŘa 1ěě1 iř 1ěě2 zrasla řŚva utrdba, ki jŚ lahkŚ ŚbiščeŘŚ še dařes (SiŘić 200Ę, ě9–90). V časŚśisu Gorica, z dne 9. 12. 190Ę, je bil śŚdař daljši Śśis slŚvesřŚsti Śb stŚletřici »/…/ zmagovite obrambe trdnjave v bovškej soteski, ki se je vršila na prostem pri trdnjavi dne 20. nov. /…/ Če greš iz Bovca po predelski cesti proti mogočnemu gorovju, prideš v bovški soteski k trdnjavi, od katere se daleč okoli svetijo pozlačeni lovorovi venci in palme v znamenje, da tukaj so zgodovinsko važna in imenitna tla, kjer so se naši vojaki bojevali proti Turkom in Francozom« (Gorica 1905, 1–2). Dařes Śśuščeřa iř le s straři lŚvcev uśŚrabljeřa ślařiřa GŚričica je iŘela v času śred śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ vlŚgŚ Śvčje ślařiře. TakŚ se leta 1ě9ě ŚŘeřja »planšarnica na pašniku pod Rombonom«, kjer so imeli ovce (Kmetijske in rokodelske novice 1898, 14–15), ŚvčjŚ ślařiřŚ GŚričicŚ śa ŚŘeřja še H. TuŘa (190Ę, 3). Ediřa dařašřja vlŚga RŚŘbŚřa, ki je eřaka średvŚjři situaciji, je vlŚga izletřiške tŚčke. OŘeŘbŚ RŚŘbŚřa lahkŚ zaslediŘŚ že v leta 1ěĚ4 izdařeŘ turističřeŘ vŚdřiku, ki med drugimi opisuje obisk vrhov kaninskega pogorja (Frischauf 1874, 113). V devetdesetih letih 19. stoletja so že Śbstajali śŚŚblaščeři gŚrski vŚdřiki, ki sŚ řařj vŚdili izletnike, planinska pot preko GŚričice pa je bila z markacijami Śzřačeřa že leta 1900 (TuŘa 190Ę, 3). Leta 1906 je bila markirana še pot Bovec – Rob – Rombon (Gorica 1907, 5). Leta 1907 je bila na vrhu postavljena tudi spominska knjiga (Planinski vestnik 1908, 46). H. Tuma, ki se je povzpel na Rombon, v svojem opisu ŚŘeřja tudi Kraljišče (TuŘa 190Ę, 4), pot pa je verjetřŚ śŚtekala śŚd ČukljŚ, kjer dařes śŚteka slabŚ uhŚjeřa iř slabŚ Śśazřa śastirska stezica řa MrtvaškŚ glavŚ. V predvojnem obdobju je bil Rombon obiskan predvsem zaradi svojih naravnih lepot in leśih razgledŚv, Řed ślařiřci śa sŚ se zgŚdile tudi sŘrtře řesreče. Med vojno so vojaki na RŚŘbŚřu v sřežři kŚtařji Śdkrili zŘrzřjeři truśli śŚřesrečeřih ślařiřcev iz Trsta. MŚški in žeřska řaj bi se śŚřesrečila leta 1911 (KlavŚra 2000, 1ě4). VŚjaška vlŚga RŚŘbŚřa se je sśreŘeřila na prelomu stoletja, ko je avstro-Śgrska vŚjska řa śŚbŚčjih řad KŚritřicŚ Řed letŚŘa 1ě9Ě iř 1900 zgradila novo utrdbo – Fort Hermann (SiŘić 200Ę, 13Ę–141). Utrdba je bila zgrajeřa řa strateški 233 śŚziciji, ki je ŚŘŚgŚčala ŚbvladŚvařje BŚvške kŚtliře, strŘa śŚbŚčja śa sŚ śreśrečevala ŘŚrebitři řaśad śehŚte. Ediřa śŚŘařjkljivŚst, ki jŚ izśŚstavlja tudi SiŘić, je bil RŚŘbŚř, ki je za ŚbraŘbŚ utrdbe moral ostati v avstro-ogrskih rokah (SiŘić 2005, 132). 5.2.1. Arheološke ostaline predvojne militarizirane pokrajine Marko SiŘić v svŚjeŘ delu Utrdbi pod Rombonom (200Ę) dŚdŚbra Śśiše średvŚjřŚ śŚdŚbŚ Śbeh bŚvških utrdb, řavaja śa tudi druge objekte, ki so bili zgrajeni za śŚtrebe učiřkŚvitega delŚvařja bŚvške zaśŚre. Njegovi opisi, ki temeljijo na arhivskih virih iř śreučevařju stařja řa terenu, so na tem mestu podprti s sledovi v pokrajini, ki jih lahko opazujemo na rezultatih lidarskega snemanja. Gre za prikaz dopolnjevanja med zgodŚviřskiŘi iř arheŚlŚškiŘi viri, kakršřega lahkŚ śričakujeŘŚ śri arheŚlŚški Śbravřavi sŚške frŚřte. VečiřŚ ŚbjektŚv, ki jih Śśisuje SiŘić (200Ę), je v śŚkrajiři ŘŚgŚče śreśŚzřati še dařes, lidarskŚ sřeŘařje śa ŚŘŚgŚča řatařčřŚ lŚcirařje śŚsaŘezřih ŚbjektŚv iř řaŘ śŚřuja širši śŚgled řa řjihŚv ŘedsebŚjři ŚdřŚs. RavřŚ takŚ śrikazařa śriŘera ŚbjektŚv HerŘařřŚve utrdbe iř kŚte 1313 średstavljata řujřŚst vključevařja arhivskih virŚv v arheŚlŚške raziskave. Brez śisřih virov bi bila řatařčřa identifikacija nekaterih ŚbjektŚv řeŘŚgŚča, brez arheŚlŚških śristŚśŚv śa ři ŘŚgŚče śreśŚzřati iř razuŘeti resřičřega stanja na terenu. Ńaradi ŚŘejitve řa saŘŚ śŚbŚčje RŚŘbŚřa je řa teŘ Řestu izśuščeřa utrdba Kluže (glej SiŘić 200Ę). Vsi nadaljnji opisi objektŚv teŘeljijŚ řa SiŘićeveŘ delu (200Ę), arheŚlŚške tereřske raziskave śa se ŚbŘŚčja utrdb řisŚ dŚtakřile. 234 Slika 160: Predvojna militarizirana pokrajina Rombona, kakršno je bilo mogoče rekonstruirati na podlagi lidarskega snemanja in vojaških načrtov (avtor: U. Košir, 2016; lidar: ZVKDS CPA). Fort Hermann 1. dostopna pot Oddelek štiridesetih ŘŚž 4. śiŚřirskega bataljŚřa je 9. aśrila 1ě9Ě začel graditi dŚstŚśřŚ śŚt Śd utrdbe Kluže dŚ średvidenega mesta zgornje utrdbe. S 1292 Řetri dŚlžiře iř eřŚ serśeřtiřŚ śŚt śreŘaga 114 ŘetrŚv višiřske razlike, řa začetřeŘ delu śa śŚteka skŚzi 113 ŘetrŚv dŚlg predor, ki je po velikosti śrilagŚjeř řajvečjeŘu tŚvŚru,92 potrebnemu za utrdbo. Pot je bila dŚkŚřčařa 2Ę. řŚveŘbra 1ě9ě, čeśrav je bila v redři uśŚrabi že Śd 12. julija 1ě9ě (SiŘić 2005, 13Ę). PŚtek śŚti je śrilagŚjeř řaŘeřu gradřje utrdbe, saj je zaradi śrevŚza težkih trařsśŚrtŚv izredřŚ śŚlŚžřa, celŚtřŚ višiřskŚ razlikŚ Řed ŚbeŘa utrdbaŘa śa śreŘaga le z eřŚ serśeřtiřŚ (sl. 160). TŚ sŚ bili 10 tŚř težki jekleři ščiti za 12-centimetrske topove in 13-tonski kupoli za okleśře ŘŚžřarje (SiŘić 2005, 135). 92 235 2. spominsko obeležje pionirskega bataljona št. 4 Ob poti se na zgornjem kraku ceste řahaja v skalŚ vklesařŚ sśŚŘiřskŚ Śbeležje, śŚsvečeřŚ 4. pionirskemu bataljonu, ki je zgradil tunel in cesto. ŃaśisařŚ letřicŚ 1ě9Ě lahkŚ śŚvežeŘŚ s kŚřčařjeŘ średŚra avgusta 1ě9Ě (glej SiŘić 200Ę, 13Ę). Slika 161: Spominski napis 4. pionirskega bataljona (foto: U. Košir, 2014). 3. spominsko obeležje umrlemu delavcu OkŚli 400 ŘetrŚv śred HerŘařŚvŚ utrdbŚ se Śb Śbeležju śiŚřirskeŘu bataljŚřu řahaja Řařjši vklesař križ s slabŚ ŚhrařjeřiŘi številkaŘi iř črkaŘi řa vsaki straři krakŚv križa. Ńaradi kŚrŚzije aśřeřca řaśisi řa desři straři řisŚ več berljivi. SiŘić śŚdaja řasledřji zaśis: 1ě (križ) 9Ě A (križ) řečitljivŚ Obeležje je bilŚ řarejeřŚ v sśŚŘiř na řesrečo, ko je Śdluščeřa ślast skal ubila delavca, eřega śa težkŚ śŚškŚdŚvala (SiŘić 2005, 137). Spominsko obeležje umrlemu delavcu (foto: U. Košir, 2014). Slika 236 162: 4. pot po klinih V primeru, da bi bila pot do utrdbe nedostopna, sŚ v skalřeŘ žlebu zgradili pot po kovinskih kliřih, ki řavśičřŚ vŚdijŚ Śd utrdbe Kluže dŚ śŚti śred HerŘařŚvŚ utrdbŚ (sl. 167: 8). Slika 163: Pot po klinih, ki vodijo k Hermanovi trdnjavi (foto: U. Košir, 2014). 5. uravnava za izgradnjo utrdbe (sl. 167: 1) Uravřava za izgradřjŚ utrdbe je bila zgrajeřa řa Řestu řekdařje Řařjše uravřave travřika, Śbzidařega s kaŘřitiŘ zidŚŘ. SiŘić średvideva, da je bil travřik, glede řa śŚiŘeřŚvařje CravagnaWiese, v lasti Kravařje iz Bavšice (SiŘić 2005, 132). Z izkopom uravnave sŚ začeli 2. avgusta 1ě9Ě, skupno pa je bilo izkopanih 15.577 m3 Řateriala. Dela sŚ bila kŚřčařa 11. julija 1ě9ě (SiŘić 2005, 139). 6. utrdba (sl. 167: 5) 11. julija 1ě9ě sŚ svečařŚ śŚlŚžili teŘeljři kaŘeř, v katerega sŚ vlŚžili sśŚŘiřskŚ listiřŚ (za besedilŚ glej SiŘić 200Ę, 140). Trietažřa utrdba (klet, śritličje, řadstrŚśje) je bila śŚleti leta 1ě99 dograjena do faze, v kateri sŚ vzidali jekleře tŚśŚvske ščite za 12-ceřtiŘetrske tŚśŚve (SiŘić 200Ę, 140). Gradřja se je zaključila 29. juřija 1900, skuśaj s skŚraj eřajstŘesečřiŘi śrekiřitvaŘi zaradi ziŘskih razŘer (SiŘić 200Ę, 141). 237 Pogled na močno poškodovano Hermanovo utrdbo in obsežno uravnavo, ki je bila potrebna za njeno izgradnjo (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB030/ 08229). Slika 164: 7. vodno zajetje (sl. 160) VŚdřŚ zajetje je bilŚ zgrajeřŚ řa kraškeŘ izviru řa desřeŘ bregu KŚritřice śŚd KlužaŘi (SiŘić 200Ę, 1ę9). 8. črpalka za vodo (sl. 160) Črśalka za vŚdŚ je bila śŚstavljeřa v zgradbi (Pumpenhaus) v bližiři vŚdřega zajetja (SiŘić 2005, 169). 9. počitniška hiša (sl. 167: 2) PŚčitřiška hiša diŘeřzij 3,4 × 3,4 Ř je bila śŚstavljeřa řa śŚdŚlgŚvati śravŚkŚtři uravřavi, ki vŚdi k utrdbi. Leta 190Ę jŚ je śŚstavila iřžeřirska direkcija iz CelŚvca (SiŘić 200Ę, 1Ě0). 10. baraka za zaloge (sl. 167: 2) PŚleg śŚčitřiške hiše je bila sočasřŚ zgrajeřa 12,3 Ř dŚlga leseřa baraka, v kateri je bilo skladišče živil (za 45-dnevno obleganje) in drugih śŚtrebščiř (SiŘić 200Ę, 1Ě0). 11. hlev (sl. 167: 2) Lesena stavba hleva diŘeřzij 4,Ě × 3,2 m je stala na uravnavi, kjer sta bili postavljeni śŚčitřiška hiša iř baraka za zalŚge (SiŘić 200Ę, 1Ě0). 12.–16. kegljišče, rusko kegljišče, telovadišče, vrt, strelišče (sl. 167: 3) Leta 190Ę je śŚsadka utrdbe řad uravřavŚ utrdbe zgradila kegljišče, ruskŚ kegljišče, telŚvadišče, vrt iř strelišče za streljařje z malokalibrskimi naboji (SiŘić 200Ę, 1Ě0). 238 17. častniška baraka s kaverno (sl. 167: 4) Častřiška baraka je bila zgrajeřa śŚ letu 190ę, leseřa stavba śa je řa zadřji straři iŘela zidano kaverno, ki je služila kŚt klet (SiŘić 200Ę, 1Ě0). Slika 165: Častniško barako je v času bojev zadelo italijansko topništvo (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB030/08224). Slika 166: Današnji pogled na lokacijo kaverne, pred katero je bila postavljena baraka za častnike (foto: U. Košir, 2014). 239 18.–20. topniška opazovalnica, položaj žarometa, mitralješka kaverna V okviru posodobitve utrdbe so leta 1909 iz levega ramenskega kaponirja93 utrdbe izkopali podzemni rov, ki vodi v tri kaverne v zgornjem robu prepadne stene nad Koritnico. V severni sta bila řaŘeščeřa dva Řitraljeza, v sredřji 3Ę-ceřtiŘetrski žarŚŘet, v južři śa je bila tŚśřiška ŚśazŚvalřica (SiŘić 200Ę, 1Ě3). 21. žarometni bunker (sl. 167: 7) Betonski bunker za 35-ceřtiŘetrski žarŚŘet se řahaja śŚd śŚtjŚ, ŚkŚli 1Ę0 ŘetrŚv śred utrdbŚ. SiŘić średvideva, da je gradřja śŚtekala leta 1913,94 v Vojnem arhivu na Dunaju pa je Śhrařjeř řačrt iz řŚveŘbra 1914 (SiŘić 200Ę, 19ę). Ńidařa utrjeřa zgradba, řaslŚřjeřa řa ŚkŚś (strařicŚ) utrdbe, iz katere je bila ŘŚžřa bŚčřa ŚbraŘba ŚkŚśŚv (SiŘić 200Ę, 24) iř saŘe utrdbe. 94 Predvidevařje teŘelji řa řačrtih gradřje ŚśazŚvalřice řa SleŘeřu iř ŚŘeřjeřega betŚřskega buřkerja, saj Śba średvidevata ŘedsebŚjřŚ ŚśtičřŚ telegrafskŚ śŚvezavŚ (glej SiŘić 200Ę, 1ě9-192, 196). 93 240 Slika 167: Pogled na območje Hermanove utrdbe: 1 – uravnava za utrdbo, 2 – uravnava za počitniško hišo, barako za zaloge in hlev, 3 – verjetno uravnava za kegljišče, rusko kegljišče, telovadišče, vrt, strelišče, 4 – uravnava za častniško barako s kaverno, 5 – utrdba, 6 – podzemni rov s topniško opazovalnico, položajem žarometa in mitralješko kaverno, 7 – približen položaj bunkerja z žarometom, 8 – shematiziran potek poti po klinih (avtor: U. Košir, 2016; lidar: ZVKDS CPA). 241 Kota 1313 – Kote dreizehn dreizehn TŚśřiškŚ ŚśazŚvalřicŚ řa kŚti 1313 sŚ začeli graditi jeseři leta 1913, zgrajeřa śa je bila verjetřŚ řekje dŚ ŚktŚbra 1914. Bila je del řačrta śriśrave kŚrŚških utrdb95 řa vŚjřŚ (SiŘić 200Ę, 188). Locirana je na Velikem Robu, ki se nahaja na strmih jugŚvzhŚdřih śŚbŚčjih RŚŘbŚřa (SiŘić 200Ę, 193). PŚlŚžaji sŚ bili uśŚrabljeři v času sŚške frŚřte, Śb teŘ śa je verjetřŚ śrišlŚ dŚ řekaterih predelav (sl. 168). Kot v primeru Hermannove utrdbe tudi opisi objektov na koti 1313 temeljijo na Śśisih SiŘića (200Ę), średvseŘ śa řa ŚrigiřalřeŘ řačrtu śŚlŚžajev, ki ga hraři duřajski VŚjři arhiv (glej SiŘić 200Ę, 194). UśŚraba lidarskega snemanja v śŚvezavi z arhivskiŘi viri ŚŘŚgŚča identifikacijo objektov predvojne militarizirane pokrajine Rombona, obenem pa pridobimo vpogled v resřičřŚ stařje iř ře shematiziranega, kakršřega lahkŚ vidimo na nekaterih zgodovinskih zeŘljevidih iř řačrtih. Slika 168: Ostanki položajev na koti 1313, kot so vidni na rezultatih lidarskega snemanja (levo), njihova interpretacija (sredina) in situacija, kakršna je bila upodobljena na vojaškem načrtu v obdobju pred začetkom bojev na soški fronti (desno; avtor: U. Košir, 2016; lidar: ZVKDS CPA). Šest řajvzhŚdřejših utrdb řa Řeji z ItalijŚ, Řed řjiŘi tudi utrdbi pod Rombonom, so bile znane pod iŘeřŚŘ KŚrŚške utrdbe (řeŘ. Kärntner Sperren; SiŘić 200Ę, ě9). 95 242 1. pot do kote 1313 VŚjaška śŚt – mulatjera, speljana od Hermanove utrdbe do kote 1313 (glej sl. 160). 2. jarki Povezovalni in strelski jarki med seboj povezujejo ostale strukture opazovalnice (sl. 168). 3. položaj merilca razdalj – Distanzmesser Ovalen zidan pŚlŚžaj v ceřtralřeŘ delu kŚŘśleksa ŚśazŚvalřice (sl. 169). 4. položaj topniškega opazovalca – Beobachter Ovaleř śŚlŚžaj ŚśazŚvalca, ki se řahaja řad śŚlŚžajeŘ Řerilca razdalj (sl. 169). Ostale strukture (sl. 169): 5. bivališče za posadko – Unterkunft 6. bivališče za 24 mož – Unterkunft für 24 Mann 7. latrina 8. pehotni položaj za 1 moža – Schützenstand für 1 Mann 9.–10. pehotni položaj za 2 moža – Schützenstand für 2 Mann 11.–13. pehotni položaj za 5 mož – Schützenstand für 5 Mann 14. pehotni položaj za 7 mož – Schützenstand für 7 Mann 243 Slika 169: Kota 1313 z označenimi strukturami št. 3 do 14 (hrani: Vojni arhiv Dunaj; objavljeno v Simić 2005, 194). PredvŚjřa Řilitarizirařa śŚkrajiřa RŚŘbŚřa je ŚŘejeřa řa strateški śrehŚd skŚzi sŚteskŚ KŚritřice v sŘeri śrŚti Predelu, z řaŘeřŚŘ bŚljšega ŚśazŚvařja iř usŘerjařja tŚśřiškega Śgřja śa se je razširila řa ŚbŘŚčje Velikega RŚba, kjer je řastala tŚśřiška ŚśazŚvalřica s śŚlŚžaji (kŚta 1313). Izgradřja te vŚjaške iřfrastrukture je bila śŚsledica Ředdržavřih řaśetŚsti iř řezauśařja Avstro-Ogrske dŚ Italije, ŚbeřeŘ śa gre za Śhrařjařje strateškega śŚŘeřa tega śrŚstŚra, ki predstavlja pomembno komunikacijo v smeri śrŚti severu. Nekatere zřačilřŚsti śrŚstŚrske ureditve in samih objektov sŚ Śstale řesśreŘeřjeře dŚ dařes, večiřa śa jih je bila v času vŚjře vsaj v Řařjši Řeri sśreŘeřjeřih ali śŚškŚdŚvařih, řekatere sŚ bile celŚ ŘŚčřŚ śŚškŚdŚvaře iř uřičeře. V skalŚ vsekařa śŚt, skŚzřjŚ śrevrtař tuřel, Śbsežře uravřave iř ŘŚgŚčřa utrdba utelešajŚ řaśŚre člŚveških teles, ki sŚ izrabila řaraveř strateški śŚlŚžaj iř ga preoblikovala v svojo kŚrist. Delavci sŚ śreŚblikŚvali śŚbŚčje RŚŘbŚřa, śrevrtali skale, śrav te śa sŚ śŚd seboj pokopale 244 eřega izŘed delavcev, ki je Śb teŘ izgubil življeřje. ŃařiŘivi eleŘeřti, ki sŚ śŚvezaři z řastařkŚŘ HerŘařŚve utrdbe v ŘirřŚdŚbřeŘ času, sŚ uŘetřiškŚ-estetski eleŘeřti zřŚtraj utrdbe, ki v času vojne verjetno ne bi bili ustvarjeni. Tako lahko v častřiški sŚbi še dařes ŚśaziŘŚ secesijski Śkras, ki izžareva čas avstrŚ-Śgrske ŘŚřarhije, Řeščařstva iř takratře kulture (sl. 1Ě0). Vez s predvojno ŘilitarizirařŚ śŚkrajiřŚ śa řisŚ saŘŚ řjeři řeśreŘičři sledŚvi, teŘveč tudi śreŘičřa dediščiřa, kot so vŚjaški řačrti, arhivski dŚkuŘeřti, śisŘa, fŚtŚgrafije iř śričevařja vŚjakŚv, ki se řařašajŚ řa ŚbdŚbje śred začetkŚŘ bŚjev Śb SŚči. Predvojna militarizirana pokrajina Rombona predstavlja izjemen del slovenske zgodovine iř vŚjaške dediščiře. Utrdbi śŚd Rombonom skupaj z utrdbo na slovenski strani Predela średstavljajŚ řajvečje saŘŚstŚjře utrdbeře Śbjekte iz 19. in zgodnjega 20. stoletja pri nas. Kljub teŘu, da bŚvška zaśŚra ři Śdigrala śŚŘeŘbře aktivře vlŚge v ŚbraŘbi śred Italijaři, śa je zagotovo pripomogla k dvigovanju morale tistih, ki sŚ kŚřec Řaja 191Ę začeli brařiti šibkŚ obrambno linijo, ki se je raztezala med Rombonom in morjem. V predvojnem obdobju je bila prav lŚkacija bŚvške zaśŚre řajbŚlj utrjeř śrŚstŚr řa celŚtřeŘ ŚzeŘlju PŚsŚčja iř Krasa. Slika 170: Odraz secesije, meščanstva in kulture 19. stoletja v vojaškem okolju. Poslikan omet v častniški sobi Hermanove utrdbe (foto: U. Košir, 2014). 245 . . ROMBON V ČASU VOJNE – POKRAJINA KONFLIKTA Ob začetku veljavřŚsti italijařske vojne napovedi avstro-ogrski monarhiji, 23. maja 1915 Śb śŚlřŚči, se je śŚŘeř średvŚjře Řilitariziraře śŚkrajiře RŚŘbŚřa sśreŘeřil. RŚŘbŚř je takŚ śŚstal bŚjišče, śŚkrajiřa kŚřflikta śa se je skŚzi śrŚcese uřičeřja zaradi vŚjře, skŚzi celŚteř čas dŚ preboja, spreminjala, pridobivala nove pomene in oblike, nekatere pa tudi izgubila. Za razumevanje te visŚkŚgŚrske śŚkrajiře »kaŚsa iř uřičeřja« je śŚtrebřŚ śŚzřati dŚgŚdke řa řekdařjeŘ bŚjišču in v njegovem zaledju. Ker gre za ŚbsežřŚ ŚbŘŚčje iř skŚraj dve leti iř śŚl trajajŚče vŚjřŚ dŚgajařje, je težkŚ śreśletati zgŚdbŚ zgŚdŚviřŚśisja iř arheŚlŚgije v vseh segŘeřtih, zatŚ v nadaljevanju najprej predstavljam kratek zgodovinski oris dogodkov na Rombonu, ki so jih obravnavali že številři avtŚrji (SiŘić 199ě; 200Ę; KlavŚra 2000; Galić, Pirih 200Ě), strřjeř Śśis śa je bil podan tudi v ŘŚjeŘ diślŚŘskeŘ delu (KŚšir 2011). Na teŘ Řestu śŚdajaŘ Śśis dŚgŚdkŚv, ki řaj služi kŚt teŘelj śŚdŚbe Ś bŚjih řa RŚŘbŚřu, śŚsebřŚ śa ga je śŚtrebno imeti v mislih ob Śśisu rezultatŚv arheŚlŚških raziskav. V řadaljevařju sŚ średstavljeři tudi rezultati ařaliz letalskih śŚsřetkŚv, lidarskega sřeŘařja, tŚśŚgrafije iř arheŚlŚških testřih izkŚśŚv řa izbrařih lŚkacijah. Rezultati dopolnjujejo vedenje Ś śŚkrajiři kŚřflikta, izgledu struktur řa bŚjišču, razŘerah ter Ś življeřju iř sŘrti vŚjakŚv řa RŚŘbŚřu. 5.3.1. Zgodovinski oris bojev na Rombonu LETO 1915 Ob italijanski vojni napovedi se je za Avstro-Ogrsko, ki se je bojevala na vzhodnem in srbskem bŚjišču, Śdśrla še tretja frŚřta. VseŘ silaŘ, ki sŚ se bŚrile śrŚti Italiji, je śŚveljeval řadvŚjvŚda Evgeř, del Śd KŚrŚške dŚ Krřa śa je brařila arŘadřa skuśiřa geřerala Frařza RŚhra von Dente (Armeegruppe Rohr). ObŘŚčje je bilŚ Řed 19. iř 2Ę. julijeŘ 191Ę razdeljeřŚ řa štiri Śdseke. IV. Śdsek, ki je zajeŘal śŚdrŚčje Řed ČrřelskiŘi ŠśicaŘi iř KrřŚŘ, sŚ brařile eřŚte 44. domobranske pehotne divizije96 (Galić 200Ě, 44), katere śŚveljřik je bil geřeralŘajŚr JŚsef Nemeczek (Klavora 2000, 110). Za obrambo IV. odseka je bilo na voljo le 9 bataljonov97 (Galić 2007, 45). 96 97 246 44. domobranska pehotna divizija - 44. Landwehrinfanteriedivision - 44.LID. BataljŚř je Řed vŚjřŚ śravilŚŘa štel Śd ĚĘ0 dŚ 1000 ŘŚž (SiŘić 199ě, 12). Italijařske eřŚte sŚ se dŚ začetka avgusta zadrževale řa ŚbrŚřkih Kařiřskega śŚgŚrja (KlavŚra 2000, 121), istega Řeseca śa sŚ řačrtŚvali zavzetje 220ě Ř visŚkega RŚŘbŚřa, ki je bil śŚŘeŘbřa strateška tŚčka za řadzŚr řad BŚvškŚ kŚtliřŚ (SiŘić 199ě, ę2) iř je bil skŚzi vsŚ vŚjřŚ ediřa śreśreka za řačrtŚvaři italijanski śrebŚj čez Predel iř śrŚti Beljaku (Galić 200Ě, 19). 12. avgusta 191Ę sŚ Italijaři Śbstreljevali śŚlŚžaje Śd RŚŘbŚřa dŚ LeŘeža iř ŠŘŚhŚrja. Obstreljevařje je trajalŚ eřŚ řŚč iř dař, čeŘur je sledil řaśad śehŚte (Galić 200Ě, 4ę). Med KrřŚŘ in Rombonom so imeli Italijani razporejenih dvajset bataljonov in sedemnajst baterij in pol, Avstrijci pa le devet bataljonov in osem baterij in pol, kamŚr śa ři vštetŚ trdřjavskŚ tŚśřištvŚ (Galić 200Ě, 4Ě). 14. avgusta sŚ alśiři bataljŚřŚv Ceva iř Pieve di TecŚ śrišli śrekŚ Řeje řa Prevali iř zavzeli Vratři vrh iř ślařiřŚ KrřicŚ, 22. avgusta śa sŚ śrišli v ŃavrzelřŚ. Istega dře zvečer sŚ Italijani prodrli dŚ zahŚdřih śŚbŚčij RŚŘbŚřa iř južřŚ Śd BŚvca. Italijařske eřŚte, średvideře za řaśad řa RŚŘbŚř, sŚ sestavljali bataljŚř Val dąEllerŚ (alśiři), četa bataljŚřa MŚřdŚvi, śŚlŚvica śiŚřirske čete iř dve bateriji gŚrskega tŚśřištva. Italijařski řaśad se je začel 23. avgusta s planine GŚzdec, śrekŚ ślařiře Krřica (Galić 200Ě, 4Ě). K ślařiři GŚričici (133ę Ř) je śrŚdiral bataljŚř Val dąEllerŚ, śrŚti Čuklji (1ĚęĚ Ř) śa bataljŚř Bes (SiŘić 199ě, ę2). Galić ŚŘeřja, da řaj bi ślařiřŚ GŚričicŚ zavzel bataljŚř MŚřdŚvi, ČukljŚ śa bataljŚř Ceva (Galić 200Ě, 4Ě). Glede enote, ki je zavzela ČukljŚ, Klavora navaja podatek, da je bil prav bataljon Bes (ki ga ŚŘeřja SiŘić) sestavljen iz 1. in 4. stotnije bataljona Ceva (ki ga ŚŘeřja Galić), 3. stotnije bataljona Pieve di Teco in 51. baterije gŚrskih tŚśŚv ter śŚlŚvice iřžeřirske čete (KlavŚra 2000, 12Ě). NjihŚvŚ řaśredŚvařje sta śreśrečili dve četi »tržaškega« 20. lŚvskega bataljŚřa98 iř štirje tŚśŚvi. Kasřeje se jiŘ je istega dře śridružila še eřa četa istega bataljŚřa (Galić 2007, 47). PŚ śričevařju vŚjakŚv JŚžeta Rařta iř Jařeza Juvana, so bili v poznih avgustovskih dneh řa RŚŘbŚřu śrisŚtři tudi vŚjaki »krařjskega« Ě. lŚvskega bataljŚřa,99 čeśrav tega śŚdatka Galić, SiŘić ali KlavŚra ře ŚŘeřjajŚ Śz. Řatičře eřŚte uradřŚ ři bilŚ řa teŘ bŚjišču.100 Pripadniki FJB7 sŚ řa RŚŘbŚřu Śstali dŚ kŚřca řŚveŘbra 191Ę (Rařt 199Ě, Ěę). JŚže Rařt iz GŚdešiča se je sśŚŘiřjal svŚjega śrihŚda řa bŚjišče: »Na Rombonu nad Bovcem je bila na Čukli feldvahe101 od 20. lovski bataljon - k.u.k. Feldjägerbataillon Nr.20 - FJB20. 7. lovski bataljon- k.u.k. Feldjägerbataillon Nr.7 – FJB7. 100 Iz śričevařja Rařta iř Juvařa lahkŚ razbereŘŚ, da sta bila śriśadřika 10. iř 13. śŚhŚdře stŚtřije ali »ŘarškŚŘśařije« (Rařt 199Ě, Ěę, ěę), v Śkviru katerih řista bila śŚslařa k Řatičři eřŚti, teŘveč řa SŚčŚ. Iz dŚlŚčeřih śŚhŚdřih stŚtřij različřih lŚvskih bataljonov so sestavili kombiniran lovski bataljon pod poveljstvom majorja Antona Schenka (Rant 1997, 76). Prisotnost vojakov FJB7 na Rombonu je razvidna tudi řa śŚkŚśališkeŘ sśŚŘeřiku v LŚgu śŚd MařgartŚŘ, kjer je řavedeřa kratica Jäger 20 u. 7. Zahvala za śŚŘŚč śri reševařju ugařke Ś śrisŚtřŚsti FJBĚ řa RŚŘbŚřu gre Davidu Eriku Piśařu. 101 Feldvahe – straža. 98 99 247 Ljubljanskega pešpolka,102 skupaj 28 mož. 1. avgusta so Italijani zasedli Čuklo in so tako imeli prosto pot do trdnjave Bovec.103 Takoj so poklicali našo kompanijo, da smo šli na pohodu na Rombon preko kote [1]313, kjer je imela artilerija svojo opazovalno točko. Naša četa je šla na Rombon brez vodje, le na koti [1]313 je prevzel vodstvo neki artilerist, ki je vodil četo na Čuklo« (Rařt 199Ě, ĚĚ). Med teŘ je bil JŚže v bŚlřišřici v Krařjski gŚri iř se je eřŚti řa Čuklji śridružil čez ŚkŚli 14 dři, Śd kŚder je bil takŚj śreŘeščeř řa koto 1992 (Rant 1997, 78) ali Mali Rombon (nem. Kleiner Rombon), kot so vrh, ki danes nima imena, poimenovali Avstrijci (SiŘić 199ě, ę3). Naslednji dan (24. ě.) sŚ italijařske eřŚte zavzele ČukljŚ, kjer se je řaŘestil Śddelek iřžeřircev. Vrh RŚŘbŚřa je bil v rokah dveh avstro-Śgrskih čet104 z baterijo gorskih topov in prav vrh je bil cilj řaśada Śbeh italijařskih bataljŚřŚv (SiŘić 199ě, ę2). Na bŚjišču sŚ se řa vrhu RŚŘbŚřa iř MaleŘ RŚŘbŚřu ravřŚ ta čas razśŚrejali vŚjaki iz »celŚvškega« 4. dŚŘŚbrařskega pehotnega polka105 (glej śreśis dŚkuŘeřta v Galić 200Ě, 120). Ńaradi śričakŚvařja řadaljřjega italijařskega řaśada śrŚti vrhu RŚŘbŚřa je śŚveljstvŚ jugŚzahŚdře frŚřte śŚslalŚ śŚ »ljubljařski« 2Ě. dŚŘŚbrařski śehŚtři śŚlk, ki je śrisśel z vzhŚdře frŚřte (Galić 200Ě, 47–48). I. bataljon je bil 27. avgusta razdeljen po notranjih krilih 92.ID in 44.LID, druga dva bataljona pa sta ostala v Rablju (Galić 200Ě, 4ě). I. bataljŚř LIR2Ě je Śstal řa RŚŘbŚřu dŚ srediře februarja 191ę, kŚ je bil śŚlk śreŘeščeř řa TirŚlskŚ (ŠiŘac 2009, 3ę3). EřŚta v teŘ času řa RŚŘbŚřu ři dŚživela kakšřih hujših sśŚśadŚv (SiŘić 199ě, ę4). Na RŚŘbŚř je bil s I. bataljŚřŚŘ LIR2Ě śŚslař takratři desetřik Albiř Peterliř iz Preserij. V svŚjih zaśiskih je takŚle zaśisal: »V Logu so pa vsako stotnijo poslali kam drugam. Našo so 27. avgusta poslali na Rombon. Po 9 urni naporni hoji - bile so same kozje steze in včasih smo morali plezati navpično navzgor - smo prišli na kraj, kamor smo bili poslani. Rombon (nekaj nad 2000 m) se dviga nad bovško kotlino. Ob vznožju prej krasni Bovec, sedaj že žalostno pogorišče in podrtija. Iz naših postojank je bil lep razgled na kotlino, kjer se vije bistra Soča. Jugovzhodno od nas stoluje strmi Krn, jugozahodno pa se kažejo glave že laških hribov. Sovražnika smo imeli na nasprotnem hribu Čukli« (ŠiŘac 2009, 3ę1). Pred sŚřčřiŘ vzhŚdŚŘ dře 2Ě. avgusta sŚ Italijaři řaśadli RŚŘbŚř z zahŚda, juga iř jugŚzahŚda. Ń Vrha śŚlic je śrŚti zahŚdři steři RŚŘbŚřa řaśadel bataljŚř Bes, s ślařiře GŚričice pa bataljon Val d'Ellero (Klavora 2000, 132; SiŘić 199ě, ę3). V řaśad sŚ kreřile štiri śatrulje Mišljeř »Ljubljařski« 2Ě. dŚŘŚbrařski śehŚtři śŚlk - k.k. Landwehrinfanterieregiment Nr.27 - LIR27. Marca leta 191Ě je bil śŚlk śreiŘeřŚvař v »Ljubljařski« 2. gŚrski strelski śŚlk - k.k. Gebirgschützenregiment Nr.2 GSR2. 103 DatuŘ zavzetja Čuklje je řaśačeř! 104 Pripadniki FJB20, ki so verjetno imeli podporo posameznikov iz FJB7. 105 »CelŚvški« 4. dŚŘŚbrařski śehŚtři śŚlk - k.k. Landwehrinfanterieregiment Nr.4 - LIR4. V prvi polovici leta 191Ě je bil śŚlk śreiŘeřŚvař v »celŚvški« 1. gŚrski strelski śŚlk - k.k. Gebirgschützenregiment Nr.1 - GSR1. 102 248 vŚjakŚv, śŚl ure za řjiŘi śa še śŚlŚvica 1. čete. NjihŚv cilj je bil Romboncino (takratna kota 2105)106 ali VelikŚ Ušje (SiŘić 199ě, ę3). VŚjaki sŚ iŘeli ŚkŚli čevljev Śvite cuřje, da ře bi z ŚkŚvanimi čevlji śŚvzrŚčali hruśa śŚ kaŘeřju (KlavŚra 2000, 132). JužřŚ Śd tŚd je řaśredŚvala še polovica 4. čete, eřŚ urŚ za řjiŘi śa sŚ řa śŚt Śdšli Śstali vŚjaki Śbeh ŚŘeřjeřih čet (SiŘić 199ě, ę3). KŚtŚ 1992 je dŚsegla 3. četa italijařskih vŚjakŚv (SiŘić 199ě, ę3). Italijaři sŚ uśŚrabili kratkŚ tŚśřiškŚ Śbstreljevařje iř teŘu je sledil řaśad śehŚte. 3. četa je zasedla dva avstrŚ-ogrska jarka na koti 1992, dva vŚda śa sta usśela dŚseči severŚzahŚdři grebeř RŚŘbŚřa (SiŘić 199ě, ę3). Nekaj vŚjakŚv je śrišlŚ celo do vrha, a sŚ jih brařilci dŚ śŚldřeva śŚtisřili řazaj (Galić 200Ě, 4ě na njih pa naj bi valili celo kamenje (Klavora 2000, 133), česar se je (z druge lŚkacije) sśŚŘiřjal JŚže Rařt: »Pri zadnji četi na Malem Rombonu pa so celo vojaki valili kamenje na Italijane in na srečo je hauptman Puteani prosil za artilerijsko pomoč v trdnjavo Bovec. Prva granata, 240 mm možnar je udarila med nas in hvalabogu ni bilo škode, ker smo bili po redko nastlani in je šlo vse mimo nas. Drugi in tretji strel sta zadela v polno, not v eno muldo in smo videli, kako so italijanska telesa frčala po zraku« (Rařt 199Ě, Ě9). Jařez Juvař se je sśŚŘiřjal śrihŚda ItalijařŚv řa saŘ vrh RŚŘbŚřa: »Italijani so jurišali in na vrhu sem videl kako je en italijanski kapetan mahal s sabljo in vpil: "Avanti, avanti prima compania!" Od strani smo pokali, kakor so Italijani prišli na vrh Rombona. Čez trenutek se je kapetan že zvrnil po skalah. Kdor je prišel gor in grabil za skale, vsak je padel. Vse naboje smo postrelili, še tista dva fršloka rezerve, ki so nam jih prinesli. Potem so se napadi nehali. Drugače smo pa še vrh eno linijo imeli. Italijani bi nam pa z vrha dol za rit prišli, ko ne bi bilo Kuha in naših. Takrat še ni bilo nič kavern. Takrat je bil naš komandant Fenrih Polaček. Vrh smo mi bezecal, pod nami so bili pa "zibencvancgarji" (27. bataljon), landver - domobranci, tisti, ki so bili prej na festungi« (Rařt 199Ě, ěę). 106 Dařes kŚta 204ě (SiŘić 199ě, ę3). 249 Slika 171: Rombon z označenimi glavnimi lokacijami, ki se omenjajo v besedilu: 1 – Rombon, 2 – Mali Rombon / kota 1992, 3 – Kraljišče, 4 – Mrtvaška glava, 5 – Čuklja (hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, fond fotografij nadporočnika Frana Spillerja Muysa). 29. avgusta je bil zopet izveden poskus preboja na Rombonu, ki pa ni uspel in Italijani so se dŚ 30. avgusta uŘakřili tudi s śŚbŚčij śŚd MaliŘ RŚŘbŚřŚŘ. Naśad je śrav takŚ śŚtekal śŚ śŚbŚčjih řa vzřŚžju RŚŘbŚřa, a sŚ brařilci vzśŚstavili řeśrekiřjeřŚ črtŚ (Galić 200Ě, 4ě). Napad je omenil tudi Albin Peterlin: »Takoj drugo noč so nas hoteli izdajalski Lahi med hudo nevihto presenetiti in so nas napadli, a bili so seveda takoj pognani nazaj. Hoteli so se najbrž osvetiti za občuten poraz, ki so ga doživeli en dan pred našim prihodom. Prve večere so bili vedno požari v kotlini. Gorel je Bovec in še par okrog ležečih vasi« (ŠiŘac 2009, 3ę1). Glavři italijařski cilji Řed seśteŘbrŚŘ iř ŚktŚbrŚŘ sŚ bili JavŚršček, Jablařca s HuŘčičeŘ, Liśřik iř RŚŘbŚř. Obstreljevali so avstro-Śgrske śŚlŚžaje Śd RŚŘbŚřa dŚ Vršiča iř zbirali sile za řaśad (Galić 200Ě, 4ě). 11. seśteŘbra se je Řed LiśřikŚŘ iř RŚŘbŚřŚŘ v řaśad śŚdalŚ eřaiřdvajset italijařskih bataljŚřŚv (štiri skuśiře), brařilci śa sŚ iŘeli řa vŚljŚ le ę bataljonov in pŚl (Galić 200Ě, 4ě). Napad in poskus zavzetja Rombona je bil prav tako izveden 11. seśteŘbra, kŚ je bataljŚř Pieve di TecŚ řaśadel brařilce řa južřih śŚbŚčjih RŚŘbŚřa (SiŘić 199ě, 64). Kreřil je s Čuklje śrŚti Kraljišču (sl. 1Ě2), a je bil zaustavljen s strani branilcev, bataljon Ceva śa je ŚsvŚjil PŚde (210Ę Ř; Galić 200Ě, 4ě). V řaśad sŚ kreřili brez tŚśřiške śriśrave iř se bili śŚ celŚdřevřeŘ hudeŘ bŚju śrisiljeři uŘakřiti, le ě. četa je zavzela Romboncino (koto 2105). Po śŚbŚčjih RŚŘbŚřa řad BŚvceŘ je v smeri planine Za Robom napadel bataljon Piazza, a ni dosegel řŚbeřih usśehŚv (SiŘić 199ě, ę4). 12. seśteŘbra sŚ bili řaśadi śrŚti RŚŘbŚřu iř řa južřih śŚbŚčjih řeusśešři, zvečer śa je řaśad dŚkŚřčřŚ śrŚśadel (Galić 200Ě, 49). 14. seśteŘbra je poveljstvo 44.LID izdalo ukaz o zamenjavi vojakov LIR4 z vojaki iz II. in III. bataljona LIR27 (glej śrilŚgŚ 11 v Galić 200Ě, 124). 250 Slika 172: Pogled s pobočja Čuklje proti Kraljišču, kamor je 11. septembra 1915 v napad krenil italijanski bataljon Pieve di Teco (foto: U. Košir, 2015). O dŚgŚdkih dŚ řŚveŘbra śiše Albiř Peterliř takŚ: »Do 25. septembra smo imeli krasno vreme. Ta dan je nastopilo deževje, ki je trajalo kakih 14 dni. Večkrat smo imeli celo sneg. Ko se je pa vreme izboljšalo, je bilo pa zopet prijazno gori. Imeli smo vedno mir pred granatami, dokler se ni pričela tretja soška bitka tje okrog 18. oktobra. Mi smo se še vedno čutili varne pred laško artiljerijo, zato se nismo dosti zmenili, ko je tako grmelo po kotlini. Dan na dan so neprestano pokali in grmeli topovi. Bilo je skoraj vsak dan enako. Najprej je pribučala čez nas težka laška 28 cm granata – rekli smo ji »Meldereiter« – in letela proti bovški trdnjavi ob Koritnici. Takoj nato so se pa drug za drugim začeli oglašati topovi raznovrstnega kalibra. In nato je bobnelo in rohnelo cel dan. Samo opoldne je vedno nastal odmor od nas zvan »Polentapause«. In prišel je dan, ko je polentar tudi nas potipal z granatami. To se je zgodilo 20. oktobra. Ta dan in potem še par naslednjih je bila kanonada posebno huda, pravo peklensko vršanje. Pričele so padati granate pred in za našo rojno črto.107 Toda bilo ni nobene nesreče. Pred nami ležeč hrib jih je oviral, da bi kaj bolje zadeli. To je bilo celi dan. Najbrž so hoteli pobiti tistih 10 Lahov, ki {so} bili prejšnji dan pribežali k nam. Nato smo pa imeli mi tam gori večinoma mir, le neko popoldne se je polentar oglasil še enkrat in nam nametal prav hitro 30 granat v eni uri. Potem je pa obrnil topovo cev drugam. V kotlini pa ni bilo nikoli miru. Grmelo in treskalo je neprestano. Posebno z veseljem so pa streljali na bovško trdnjavo ob Koritnici. Od treh strani so bučale težke granate po zraku proti njej. Pač so razbili malopomembni Fort Hermann, a spodaj ležeče trdnjave na noben način niso mogli zadeti. Koliko tisočev granat so zmetali brez vsake koristi tje, koliko jih še nekrepiranih gnije, pardon, rjavi notri v strugi Koritnice. Seveda naši pri vsem tem niso nikoli molčali, ampak dostojno iz vseh kalibrov odgovarjali, da je bilo veselje poslušati in gledati. Čim bolj pa se je bližal konec oktobra, tem bolj slabo vreme je postajalo. Začela se je plaziti gosta megla okrog, ki je zamašila topovom cevi, da je polagoma zaspala tretja soška bitka. Tudi sneg je začel poskušati svojo srečo in pritisnil je občuten mraz, da smo se vedno stiskali k našim malim rojnim pečem (Schwarmöfen). Le 28. 107 FrŚřtřa črta. RŚj/desetiřa (řeŘ. Schwarm) je bila skupina do dvanajstih vŚjakŚv (ŠiŘac 2009, 3ę2). 251 oktober je bil še precej buren. Takrat so nas zopet malo obsipavali z granatami in minami, popoldne pa so začeli Italijani s Čukle doli iz svojih pozicij z navadnimi in strojnimi puškami kot besni streljati, kar se je bilo že preje večkrat zgodilo. Gotovo so imeli preveč municije. To je trajalo približno eno uro, potem se jim je pa umirila prevroča kri. V začetku novembra je začelo snežiti. 3. novembra smo izvedeli veselo novico, da nas pridejo zamenjat drugi. Snežilo in deževalo je celi dan, zlasti pa še ponoči. Zjutraj 4. novembra je ležal debel sneg okrog nas, dočim dolina še ni imela bele odeje. Polagoma se je zvedrilo in nastal je lep dan. Mokro in premraženo – hodili so namreč celo noč – je prišlo dopoldne v naše pozicije novo moštvo, mi pa smo veseli odhiteli doli v dolino v vas Spodnji Log« (ŠiŘac 2009, 3ę2). NŚveŘber 191Ę je bil sicer zazřaŘŚvař s sřežřiŘi śadaviřaŘi, sřežřa Śdeja v visŚkŚgŚrju śa je bila śŚřekŚd debela več ŘetrŚv (Galić 200Ě, Ę1), kar je řekŚlikŚ ŚŘejilŚ intenzivnost bojevanja. Slika 173: Avstro-ogrska zložljiva peč na območju kote 1992. Ob omembi rojne peči (Schwarmöfen) je imel Albin Peterlin verjetno v mislih prav takšen model (foto: U. Košir, 2010). LETO 1916 Albiř Peterliř je řŚvŚ letŚ dŚčakal řa kŚti 1313 iř Ś tisteŘ času zaśisal: »Novo leto 1916 smo pričeli času primerno. Namreč ravno ob pol ene po polnoči nas je povelje: »Alarm! Alles zusammen packen – marschbereit!« prebudilo iz najslajšega sna. Komaj pa smo naše imetje spravili skupaj, pa smo izvedeli, zakaj so nas alarmirali. Močna laška patrulja se je ponoči približala Malemu Rombonu. Toda naši so jo s puškami in strojnicami pregnali in zapodili nazaj v njih varna »cosi fredda« zavetja. Naši topničarji so Lahom prav galantno voščili veselo novo leto. Iz vseh kalibrov so otvorili nanje ravno o polnoči med 31. decembrom in 1. januarjem kratek ogenj. Tako smo bili nastopili novo leto 1916 z nado, da nam prinese tako zaželjeni mir« (ŠiŘac 2009, 3ę3). 252 18. januarja 1916 so avstro-Śgrski vŚjaki ŚsvŚjili Řařjši italijařski średśŚlŚžaj řa južřih śŚbŚčjih RŚŘbŚřa, 22. iř 23. jařuarja śa sta sledila italijařska śrŚtiřaśada, ki śa sta bila Śdbita (Galić 200Ě, ĚĚ). ArŘadřa skuśiřa RŚhr je bila 2Ę. jařuarja śreiŘeřŚvařa v 10. arŘadŚ108 (Klavora 2000, 156). Na IV. odsek je bil dŚdeljeř »ŘŚstarski« 4. bŚsansko-hercegovski pehotni polk109 (Galić 2007, 77). Konec meseca januarja so avstro-ogrski vojaki na Mali Rombon namestili 7,5ceřtiŘetrski gŚrski tŚś. Pri teŘ je sŚdelŚval tudi Albiř Peterliř: »Proti koncu meseca smo pa ponoči začeli nositi na Mali Rombon municijo za 7,5 cm gorski top. Ko smo jo dovolj nanosili, smo pa še kanon gori zvlekli, kar je dalo grozno veliko truda in naporov« (ŠiŘac 2009, 3ę3). Značke 10. armade, odkrite na območju Rombona (zasebna zbirka; Košir 2011, 237). Slika 174: Slika 175: Strelna lina za 7,5 centimetrski gorski top na Malem Rombonu – koti 1992 (foto: U. Košir, 2010). 10. armada - 10. Armee. »MŚstarski« 4. bŚsařskŚ-hercegovski pehotni polk - k.u.k. Bosnich-herzegowinisch Infanterieregiment Nr.4 - BHIR4. 108 109 253 Ker je bila Čuklja, s katere sŚ iŘeli Italijaři dŚber řadzŚr řad avstrŚ-ŚgrskiŘi śŚlŚžaji v BŚvški kŚtliři, za Italijaře tudi śŚŘeŘbřŚ izhŚdišče za řaśad řa RŚŘbŚř, se je jařuarja 191ę avstro-ŚgrskŚ śŚveljstvŚ ŚdlŚčilŚ za řjeřŚ zavzetje. Naśad je řačrtŚval polkovnik von Schuschřigg (Galić 200Ě, ĚĚ), akcijŚ śa je vŚdil řadśŚrŚčřik Hařs Mickl, 23-letři śŚveljřik 2. čete celŚvškega LIR4 (SiŘić 199ě, ěě). Naśad je bil řačrtŚvař za 10. februar, a je bil zaradi sřežeřja prestavljen (Klavora 2000, 159) na 12. februar, kŚ se je Śb 2.4Ę uri zjutraj v řaśad śŚdalŚ 200 ŘŚž v belih Řaskirřih Śblekah. VŚjakŚŘ je usśelŚ śriti dŚ Čuklje, kjer sŚ řaleteli řa śŚledeřelŚ, ŚkŚli 3 Řetre visŚkŚ steřŚ, ki sŚ jŚ usśeli śreślezati šele ŘalŚ śred zŚrŚ (SiŘić 199ě, ěě–89). Snega je bilo toliko, da so se vojaki ponekod pogrezali vanj do pasu (Klavora 2000, 160). V kratkem boju sŚ zajeli tri italijařske častřike iř štiriiřŚseŘdeset ŘŚž, kar je bila skŚraj celŚtřa italijařska śŚsadka. Ńaśleřili sŚ še štiri Řitraljeze, v akciji śa sŚ izgubili le štiri vŚjake (SiŘić 199ě, ěě–89). Po drugih virih řaj bi zajeli eřega častřika iř dvaiřŚseŘdeset vŚjakŚv ter štiri Řitraljeze, śadel řaj bi eř častřik iř štirje vŚjaki, trideset śa je bilŚ rařjeřih (Galić 200Ě, ĚĚ). SaŘ Mickl v śŚrŚčilu řavaja, da sŚ zajeli 121 ŘŚž (KlavŚra 2000, 1ę1). 13., 14. iř 20. februarja je sledilŚ italijařskŚ Śbstreljevařje (Galić 200Ě, ĚĚ) iř řeusśešeř śrŚtiřaśad 2. stŚtřije bataljŚřa Pieve di TecŚ (KlavŚra 2000, 1ę2; Galić 200Ě, ĚĚ). Iz dŚliře sŚ prispele nove italijanske okrepitve, ki so jih sestavljali alpinski bataljoni Exilles, Val d'Ellero in Bassano ter 27. bataljon bersaljerjev in nekateri oddelki pehotnih polkov (Klavora 2000, 162). Ńaradi tŚśřiškega Śbstreljevařja je v śrvih dveh dřeh śadlŚ dvajset avstrŚ-ogrskih vojakov, šestdeset śa jih je bilŚ hudŚ rařjeřih (SiŘić 199ě, ě9). Mickl v śŚrŚčilu řavaja dvaiřdvajset Řrtvih iř śetiřšestdeset rařjeřih ter ŚbŚlelih (KlavŚra 2000, 1ę2). V řŚči iz 14. řa 1Ę. februar je zŚśet řaśadla italijařska śehŚta (SiŘić 199ě, ě9). Prvi val vojakov iz bataljonov Bassano in Pieve di Teco sŚ brařilci Śdbili, śŚřŚvři řaśad čez dve uri śa je zŚśet śrŚśadel (KlavŚra 2000, 1ę3). Italijaři sŚ Śb śrŚtiřaśadu utrśeli večje izgube: ŚseŘřajst častřikŚv iř 3ě4 vŚjakŚv (KlavŚra 2000, 1ę4). Vojaki iz LIR4, ki sŚ brařili ČukljŚ, sŚ utrśeli hude izgube, saj jih je Śd 200 ŚstalŚ le še štiriiřštirideset (SiŘić 199ě, ě9). DŚ 20. Řarca sŚ se řaśadi, śri katerih sŚ sŚdelŚvali italijařski vojaki 8. stotnije bataljona Pieve di Teco, 32. in 84. stotnije bataljona Exilles ter bataljona Bassano, ustavili (Klavora 2000, 163). 254 Slika 176: Pogled na Čukljo po avstro- ogrskem zavzetju (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB032/ 08737). Na śŚlŚžajih śred ČukljŚ je Řed 1Ě. februarjeŘ iř 2. ŘarceŘ 191ę v 11. bersaljerskeŘ śŚlku služil bŚdŚči fašističři diktatŚr BeřitŚ MussŚliři. SvŚja dŚživetja je Śśisal v vŚjřeŘ dřevřiku Il mio diario di guerra 1915–1917 (glej Klavora 2000, 165–169). Med 1ę. iř 24. ŘarceŘ je 44.LID Śdšla řa južřŚ TirŚlskŚ, iz drugih ŚdsekŚv śa sŚ řa IV. śŚslali izkušeře eřŚte: 41. črřŚvŚjřiški bataljŚř, 110 III/FJB20, I. bataljon 91. pehotnega polka iz Českih BudĩjŚvic111 in dva bataljona 16. črřŚvŚjřiškega śehŚtřega śŚlka112 (Galić 200Ě, ĚĚ–78). Vse enote, ki so se nahajale v IV. odseku, sŚ bile združeře v 2Ě. gŚrskŚ brigadŚ113 (Galić 200Ě, Ěě). Tudi Italijaři sŚ zaŘeřjali vŚjake Řed Rombonom in Krnom. 24. divizija XII. korpusa je zamenjala 36. divizijo IV. korpusa. Italijani so iŘeli ŚkŚli Ě0.000 śušk iř 32Ě tŚśŚv, avstrŚ-Śgrska strař śa le 3Ě.000 śušk iř 23ě tŚśŚv (Galić 2007, 78). 19. iř 20. Řarca sŚ v śeti sŚški bitki avstrŚ-Śgrske sile šle v śrŚtiřaśad. VŚjaki LIR4 sŚ řa śŚbŚčjih RŚŘbŚřa v dveh řaśadih śrišli dŚ řasśrŚtřikŚvih śŚlŚžajev. Pri teŘ sŚ zajeli več vŚjakŚv, dva Řitraljeza ter Śbdržali śŚzicijŚ. IŘeli sŚ tri Řrtve iř ŚseŘ rařjeřih, Italijaři śa sŚ izgubili sedeŘřajst častřikŚv iř Ę42 vŚjakŚv, Śd katerih sŚ bili trije častřiki iř 231 vŚjakŚv zajeti (Galić 200Ě, Ěě). VŚjaki iz BHIR4 sŚ se 2ę. Řarca začeřjali Řeřjati z vŚjaki LIR4, 12. aśrila śa sŚ zaŘeřjali śŚsadkŚ LIR4, ki je držala śŚlŚžaje řa Čuklji (Galić 200Ě, Ěě). 26. aprila so bosanski vojaki napadli italijanske vojake bataljonov Borgo San Dalmazzo in Val Camonica (sl. 177), a so ti napad odbili, 4. maja pa so v ponovnem napadu zavzeli prve italijařske śŚlŚžaje. NjihŚv śrŚdŚr sŚ zaustavili vŚjaki bataljŚřa SaluzzŚ (SiŘić 199ě, ě9). 4. Řaja je zŚśet sledil řaśad řa Italijaře, ki je śŚtekal śŚ śŚbŚčju Śd vrha Čuklje do kote 700. Med kotama 1300 in 1510 so prodrli za nekaj sto metrov. Vojaki bataljona Borgo San Dalmazzo so se bili 41. črřŚvŚjřiški bataljŚř - k.k. Landsturmbataillon Nr.41 - LsB41. I. bataljon 91. pehotnega polka - k.u.k. Infanterieregiment Nr.91, I.Bataillon - I/IR9. 112 1ę. črřŚvŚjřiški śehŚtři śŚlk - k.k. Landsturminfanterieregiment Nr.16 - LsIR16. 113 27. gorska brigada - 27. Gebirgsbrigade - 27.GBrig. 110 111 255 śrisiljeři uŘakřiti, a sŚ kŘalu s śŚŘŚčjŚ ŘŚž iz bataljŚřa SaluzzŚ śŚřŚvřŚ śridŚbili izgubljeře śŚlŚžaje. Pri teŘ sŚ ujeli večje številŚ avstro-ogrskih vojakov (Klavora 2000, 172). Slika 177: Imena italijanskih alpinskih bataljonov Val Tanaro, Borgo San Dalmazzo in Val Camonica na vojaški kapelici ob bolniški postaji vzhodno od planine Goričica (foto: U. Košir, 2015). PŚveljřik italijařske 24. divizije se je ŚdlŚčil, da je śŚtrebřŚ ČukljŚ śridŚbiti řazaj (Galić 200Ě, Ěě), zatŚ sŚ Italijaři 10. Řaja začeli z řaśadŚŘ. PŚ eři uri tŚśřiškega Śbstreljevařja sŚ řaśadli alpini iz bataljonov Saluzzo, Ceva in Bassano, bataljona Val Camonica in Borgo San Dalmazzo pa sta Śstala v rezervi (SiŘić 199ě, ě9; Galić 200Ě, Ěě). PŚ težkeŘ bŚju sta vrh Čuklje zasedli dve četi bataljŚřa SaluzzŚ iř četa bataljŚřa BassařŚ. BŚsařski brařilci (tri čete) sŚ izgubili 2Ę0 ŘŚž – 127 jih je padlo, 123 śa jih je ŚdšlŚ v ujetřištvŚ (Galić 200Ě, Ěě–79). Italijani so izgubili 516 vojakov in ŚseŘřajst častřikŚv (SiŘić 199ě, ě9; KlavŚra 2000, 1Ěě). V bŚju je śadel tudi śŚveljřik bataljŚřa Saluzzo, podpolkovnik Piglione cavaliere Liugi da Corsione, ki je bil posmrtno odlikovan z zlato ŘedaljŚ za hrabrŚst (KlavŚra 2000, 1Ěě; Galić 200Ě, Ě9). Naśadalci sŚ v času Řed 4. iř 10. ŘajeŘ vsega skuśaj izgubili eřaiřtrideset častřikŚv (devet Řrtvih, devetřajst rařjeřih iř trije śŚgrešaři) ter 805 vojakov (124 mrtvih, 5Ě2 rařjeřih iř 109 śŚgrešařih). Kljub ŚhrařjeřiŘ śŚśisŚŘ śadlih iř raznim evidencam, kŚt śŚudarja Galić (200Ě, Ě9), ři śŚśŚlřŚŘa zřařŚ, kje je śŚkŚśař řajvečji del vŚjakŚv iz BHIR4, ki sŚ śadli Řed 10. iř 14. ŘajeŘ. Med teŘ časom je bilŚ řa śŚkŚśališču v LŚgu śŚd MařgartŚŘ śŚkŚśařih le deset vŚjakŚv iz BHIR4 iř dva iz LsB41 ter śŚ eř śiŚřir iř tŚśřičar (Galić 200Ě, Ě9). PŚ usśešřeŘ zavzetju Čuklje sŚ se Italijařski vŚjaki v začetku avgusta śŚskušali śribližati avstro-ŚgrskiŘ śŚlŚžajem, njihovo napredovanje pa so avstro-Śgrski vŚjaki śreśrečili s tŚśřiškiŘ obstreljevanjem s 7,5-ceřtiŘetrskiŘ gŚrskiŘ tŚśŚŘ (śŚiŘeřŚvař Seśśl), ki je bil řaŘeščeř v kaverni na koti 1992 (nem. Kleiner Rombon; glej sl. 175). Obstreljevanje so okrepili 10. avgusta, ko sŚ řa italijařske śŚlŚžaje streljali s tŚśŚvi iz celŚtře BŚvške kŚtliře (SiŘić 199ě, 92). AvstrŚ-ogrski vŚjaki sŚ Śd italijařskih śrebežřikŚv izvedeli řŚvice Ś śrihajajŚčeŘ řaśadu, ki se je začel 1ę. 256 seśteŘbra Śb šestih zjutraj, z dvŚurřŚ tŚśřiškŚ średśriśravŚ. Italijani so z Nevejskega prevala streljali na Rombon s 305-ŘiliŘetrskiŘi grařataŘi, śrvič śa sŚ uśŚrabili tudi 240-milimetrske ŘiřŚŘete. S śŚlŚžaja vzhŚdřŚ Śd Plužře sta streljali dve 210-ŘiliŘetrski havbici, s śŚlŚžaja Śb izviru potoka Glijuřa dva ŘŚžřarja kalibra 210-ŘiliŘetrŚv, druga dva ŘŚžřarja eřakega kalibra śa sta bila śri ślařiři JaŘa, řa śŚbŚčjih PŚlŚvřika (SiŘić 199ě, 92). Ob Śbstreljevařju sŚ se avstroogrski vojaki skrili v zavetje kavern, v strelskih jarkih pa so pustili po štiri ŘŚže iz vsakega vŚda (SiŘić 199ě, 93), ki sŚ se Řeřjali řa trideset Řiřut. Na śŚlŚžajih sŚ bili vŚjaki BHIR4, v rezervi śa je bila 13. visokogorska stotnija.114 Italijařski cilji sŚ bili RŚŘbŚř, Mrtvaška glava iř »čukljiř gŚzdiček« (Galić 200Ě, ě0). DŚbri dve uri śŚ začetku italijařske tŚśřiške średśriśrave je sledilŚ avstro-ŚgrskŚ Śbstreljevařje Čuklje iř řjeřih śŚbŚčij (SiŘić 199ě, 93), obenem pa je potekal napad italijanskih alpinov. PŚ severřeŘ rŚbu RŚŘbŚřskih śŚdŚv je řaśadel bataljŚř Ceva, śŚ južnih śŚbŚčjih RŚŘbŚřa śa bataljŚř BiŚcca. Ń južřih śŚbŚčij Čuklje je v řaśad kreřil bataljŚř Val CaŘŚřica, direktřŚ s Čuklje śa bataljŚřa BŚrgŚ Sař DalŘazzŚ iř SaluzzŚ, z bataljŚřŚŘ VestŚře v rezervi. VŚjaki sŚ dŚsegli žičře Śvire śred MrtvaškŚ glavŚ115 (Simić 199ě, 93), kjer sŚ bili řajbŚlj izpostavljeni avstro-Śgrski śŚlŚžaji řad BŚvceŘ (sl. 178). Sreča se je Śbrřila řa italijařskŚ strař, kŚ je granata zadela betoniran avstro-Śgrski Řitralješki śŚlŚžaj řa kŚti 1992 (řeŘ. Kleiner Rombon), a ni trajala dolgo, saj sŚ BŚsařci řa śŚlŚžaj śriřesli řŚv Řitraljez iř takŚ śreśrečili řasśrŚtřiku, da bi vdrl v strelske jarke (SiŘić 1992, 94). Italijaři sŚ ŘŚrali śŚčakati řa zavetje řŚči, da sŚ se lahkŚ řeŚśažeřŚ vrřili řa svŚje izhŚdiščře śŚlŚžaje (SiŘić 1992, 94; KlavŚra 2000, 181). Ponovno řeusśešři řaśad je bil že tretji śŚskus italijařske zasedbe RŚŘbŚřa (SiŘić 1992, 94), tekŚŘ řaśada śa sŚ Italijaři utrśeli velike izgube. BataljŚř SaluzzŚ je řa śriŘer izgubil kar Ě0% ŘŚž (SiŘić 199ě, 95). Slika 178: Pogled z italijanskih položajev proti Mrtvaški glavi, ki je bila v avstro-ogrskih rokah (foto: U. Košir, 2015). 13. visokogorska stotnija - Hochgebirgskompagnie Nr.13. - HgbK13. Ta samostojna visokogorska stotnija, ki jŚ je sestavljalŚ ŘŚštvŚ iz LIR2Ě, je bila řeśŚsredřŚ śŚdrejeřa śŚveljstvu 2ę. gŚrske brigade (splet 22). 115 Kota 1583 ali Totenkuppe 1. 114 257 1ě. seśteŘbra se je Śb ę.30 zjutraj v Řegli zŚśet začel řŚv italijařski řaśad, tŚkrat brez tŚśřiške śriśrave, s čiŘer sŚ račuřali řa eleŘeřt śreseřečeřja. Cilja sta bila kŚta 1992 iř Mrtvaška glava, napad pa se je zopet izjalŚvil (SiŘić 199ě, 9Ę; Galić 200Ě, ě0). Italijaři sŚ se uŘakřili ŚkŚli 10. ure iř začeli śŚstavljati žičře Śvire (Galić 200Ě, ě0). Pri ŚbraŘbi avstrŚ-Śgrskih śŚlŚžajev sta sodelovala dva bataljŚřa BHIR4 (Śd I. bataljŚřa le dve četi). VelikŚ vŚjakŚv je za te bŚje řa RŚŘbŚřu dŚbilŚ velike ali Řale Ředalje za hrabrŚst, kar kaže řa srditŚst bitke. V LŚgu śŚd MařgartŚŘ je bilŚ Řed 1ę. iř 1ě. seśteŘbrŚŘ śŚkŚśařih śetiřštirideset avstro-ogrskih vojakov, ki sŚ śadli řa RŚŘbŚřu (Galić 200Ě, ě1). Od takrat pa do oktobra leta 1917 so tukaj potekali omejeni spopadi za prevlado nad tem strateškiŘ vrhŚŘ (SiŘić 199ě, 9Ę). TakŚ sŚ se 4. iř 11. ŚktŚbra vršili sśŚśadi śŚd RŚŘbŚřŚŘ, HgbK13, sestavljeřa iz ŘŚštva LIR2Ě, śa je izgubila sedeŘiřdvajset vŚjakŚv (vsi sŚ śadli; Galić 2007, 81). LETO 1917 O dogodkih na Rombonu v prvi polovici leta 1917 v literaturi ni veliko podatkov, so se pa takrat odvijale śŚsaŘezře Řařjše akcije, kŚt řśr. řaśad jurišřega Śddelka BHIR4, ki je 1Ě. juřija vdrl v italijařske średśŚlŚžaje řa śŚbŚčju RŚŘbŚřa iř śri teŘ zajel štiriiřdvajset italijařskih vŚjakŚv (Galić 200Ě, ě3). VŚjaki iz BHIR4 sŚ bili řa RŚŘbŚřu razporejeni do sredine oktobra 191Ě, kŚ sŚ bili śreŘeščeři v krřskŚ śŚgŚrje (SiŘić 199ě, 9Ę). AvstrŚ-ogrsko poveljstvo skupine Rombon (nem. Gruppen-Kommando Rombon) je bilŚ řa Kraljišču. PŚveljřik Śdseka visŚki RŚŘbŚř (nem. Hochrombon) in Rombon – śŚbŚčje (řem. Rombonhang)116 je bil podpolkovnik Leo Kuchynka, ki je bil řaŘeščeř v eři Śd barak řa ŚŘeřjeři lŚkaciji (SiŘić 199ě, 94). NasśrŚti sŚ Italijaři Řed vrhom Rombona in koto 1000 imeli I. sektor obrambe (Klavora 2000, 279). Nad omenjeno koto do Roba polic je bila razporejena skupina Rombon, katere poveljnik je bil polkovnik Cantoni, skupino pa so tvorili bataljoni Saluzzo, Borgo San Dalmazzo in Dronero (Klavora 2000, 314–315). Osredřje dejařje v bŚjevařju leta 191Ě je bil združeř avstrŚ-ogrsko-řeŘški śrebŚj řa bŚjišču Řed KŚbaridŚŘ iř BŚvceŘ, katerega del je bilŚ tudi bŚjišče řa RŚŘbŚřu. 116 258 Rombon-vrh (Hochrombon) in Rombon-obronki (Rombonhang) (Galić 200Ě, ě4). PREBOJ DŚgŚdki v ŚktŚbru 191Ě sŚ śŚvzeti iz izvlečkŚv dřevřika 21ę. śehŚtře brigade, ki jih v slŚveřskeŘ jeziku řavaja Galić (200Ě, ěĘ–ěę), iř iz vŚjřih krŚřik »salzburškega« Ę9. śehŚtřega polka117 in 4. polka tirolskih cesarskih lovcev118 (śŚvzetŚ śŚ Galić 200Ě, 92–95). ě. ŚktŚbra je I/IRĘ9 šel řa kŚtŚ 1313, Śd tŚd śa řadaljeval śŚt śŚřŚči śrŚti kŚti 1Ě20. Tri čete sŚ bile razśŚrejeře řa VisŚkeŘ RŚŘbŚřu (řeŘ. Hochrombon), planŚti RŚŘbŚřa iř řa Mrtvaški glavi (sl. 179). 10. ŚktŚbra je Śb ŘŚčřeŘ deževju iř Řegli I/IRĘ9 vŚjakŚŘ iz TKJ4 śreśustil Śdsek Hochrombon in planoto. Slika 179: Oznaka enote (nem. Truppenabzeichen) 59. pehotnega polka, odkrita v kaverni pod Mrtvaško glavo (zasebna zbirka; Košir 2011, 241). Naslednji dan sta bili 2. in 3. četa IRĘ9 řa RŚŘbŚřu zaŘeřjaři s I. bataljŚřŚŘ TKJ4. 12. ŚktŚbra sta řa RŚŘbŚř Śdšli śŚlŚvica ę. iř Ě. čete IRĘ9 ter Řitralješki Śddelek,119 II/IR59 pa je zamenjal vŚjake iz BHIR4 v »čukljiřeŘ gŚzdičku«, od katerih so bili Italijani oddaljeni le okoli 25 korakov, śŚlŚžaje śa je lŚčil desetŘetrski śas žičřih Śvir (Galić 200Ě, ěĘ, 92). 13. ŚktŚbra je řa śŚveljřiškŚ ŘestŚ řa RŚŘbŚřu śri kŚti 1Ě20 śrišel brigadir vŚř Sśieß iř śrevzel Śdsek RŚŘbŚř – vrh in plato (Galić 200Ě, ěę). Naslednji dan (14. 10.) so Italijaři řaśadli średstražŚ Lattenhaus – Sandsackstellung z namenom ujeti avstro-Śgrske vŚjake za zasliševařje. Ta dař sŚ Italijaři streljali s tŚśŚvi, 1ę. ŚktŚbra śa sŚ Śbstreljevali RŚŘbŚř, kŚtŚ 1313 iř MrtvaškŚ glavŚ iz sŘeri ślařiře JaŘa, DvŚra iř Plužře (Galić 200Ě, ěę, 92). 19. ŚktŚbra je bil řa Čuklji zadet italijařski Řitralješki śŚlŚžaj, śri katereŘ sŚ bili rařjeři trije vŚjaki, 20. ŚktŚbra śa je sřežeřje śŚvzrŚčilŚ začasřŚ ustavitev žičřice, saj je bilŚ řa RŚŘbŚřu več kŚt eř Řeter sřega, kljub teŘu pa je prispelo osem patrulj za miniranje ovir (5. stotnija 7. saperskega bataljona)120 in tri udarne skupine z metalci ognja (3. stotnija 61. »Salzburški« Ę9. śehŚtři śŚlk - k.u.k. Infanterieregiment Nr.59 - IRĘ9. VŚjaki sŚ bili zřaři kŚt »Rajřerji« śŚ pokrovitelju polka, nadvojvodi Rainerju. 118 4. polk tirolskih cesarskih lovcev - k.u.k. Tiroler Kaiserjägerregiment Nr.4 - TKJ4. 119 Oddelek/četa strŚjřih śušk / Řitralješki Śddelek - Machinengewehrabteilung - MG četa ali MGA. 120 5. stotnija 7. saperskega bataljona - Sappeurbataillon Nr.7, 5. Kompagnie - SB5/7. 117 259 saperskega bataljona).121 Naslednji dan je bilo na Rombonu 110 cm snega, na planoti pa okoli 60 cŘ (Galić 200Ě, ěę, 92). Avstro-Śgrski tŚśŚvi sŚ Śbstreljevali Vratři vrh iř ČukljŚ, Italijani pa 22. oktobra koto 1753 in koto 1992 ter srednji Rombon. 23. oktobra je bilo slabotno obstreljevanje italijařskega tŚśřištva iř ŘiřŚŘetŚv. Na RŚŘbŚřu je bilŚ ŚkŚli ę0 cŘ sřega, řa kŚti 1992 pa od 20 do 30 cm snega (Galić 200Ě, ěę). Ta dař je řa RŚŘbŚř śrišel še IV/IRĘ9 (Galić 200Ě, 92). ŃařiŘivŚ je dejstvŚ, da sŚ vŚjaki iz IRĘ9, ki sŚ zaŘeřjali BŚšřjake, dŚbili fese, Řujeziř śa je še naprej klical k molitvi, da Italijani ne bi opazili zamenjave in izvedeli za napad.122 Kljub tem ukreśŚŘ sŚ zaradi řeŘške gŚvŚrice salzburških vŚjakŚv Italijaři zazřali, da je śrišlŚ dŚ sśreŘeŘbe (SiŘić 199ě, 1ěĘ). Slika 180: Zaboj za mitralješko strelivo mitraljeza Schwarzlose 07/12, odkrit v kaverni pod Mrtvaško glavo. Pripadal je vojakom 4. mitralješke stotnije 59. pehotnega polka (zasebna zbirka; Košir 2011, 223). 216. pehotna brigada iz 22. strelske divizije123 je bila zadŚlžeřa za řaśad řa RŚŘbŚřu v sŘeri Plužře, Prevale iř skuśaj z Ę9. gŚrskŚ brigadŚ 10. arŘade za skuśři řaśad řa NevejskŚ sedlŚ (Galić 200Ě, ěě). Na RŚŘbŚřu sŚ bili takrat řa italijařski straři alśiřski bataljŚři BŚrgŚ Sař Dalmazo, Dronero, en bataljon 88. pehotnega polka124 in alpinski bataljon Saluzzo v rezervi. PŚveljřik garřizije je bil śŚlkŚvřik AlfredŚ CařtŚři (Galić 200Ě, 91). 3. stotnija 61. saperskega bataljona - Sappeurbataillon Nr.61, 3. Kompagnie - SB3/61. Leta 201ę sŚ bili řa RŚŘbŚřu Śdkriti Śstařki dŚŘřevře džaŘije, katere ŚbstŚj, glede řa arhitekturře zřačilřŚsti, zagŚvarja IslaŘska skuśřŚst SlŚveřije (splet 23). V zgodovinskih virih zaenkrat ni poznana řŚbeřa ŚŘeŘba takšřega objekta na Rombonu, brez nadaljnjih terenskih in zgodovinskih raziskav pa njenega obstoja ne moremo zagotovo potrditi. 123 22. strelska divizija - 22. Schützendivision - 22.Sch.D. 124 88. pehotni polk - 88º Reggimento fanteria. 121 122 260 Vojaki iz TKJ4 ter dva visokogorska voda125 bi śŚ řačrtih ŘŚrali uřičiti italijařske Řitraljeze řa »Hudičevih stŚśřicah«126 pod MaliŘ RŚŘbŚřŚŘ iř řaśasti s ślařŚte śrŚti sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, ŚbeřeŘ śa bi ŘŚrali vŚjaki I/IRĘ9 z Mrtvaške glave zavzeti śŚlŚžaje, ki vŚdijŚ řa ČukljŚ ter jŚ ŚsvŚjiti (Galić 200Ě, 92–93). II/IRĘ9 řaj bi śrŚdrl śrŚti ślařiři GŚričici iř Jeleřji ruśi. Ńa teŘ bi ŘŚral iti IRĘ9 śrŚti Prevali, TKJ4 śa śrŚti LŚśi (I. bataljŚř čez Vratři vrh, II. śa čez KrřicŚ). TŚśřiškŚ Śbstreljevařje iř uřičeřje Śvir bi se ŘŚralŚ začeti Śb ę.30 uri zjutraj iř trajati dve uri in pol (do 9.00). To nalogo je imelo 38 cevi (tŚśŚv iř ŘiřŚŘetŚv?), za teŘ śa bi šle v řaśad jurišře eřŚte (Galić 200Ě, 93). KŚt je zřařŚ, řaśad ři śŚtekal śŚvseŘ śŚ zadařih řačrtih. Skupni napad avstro-Śgrskih iř řeŘških sil se je řa śŚdrŚčju Řed RŚŘbŚřŚŘ iř Seli śri VŚlčah začel 24. ŚktŚbra 191Ě Śb 2.00 zjutraj (SiŘić 199ě, 194). Dař je bil Řegleř, v gŚrah sŚ bile sřežře řevihte (Galić 200Ě, 9Ę). Na RŚŘbŚřu sŚ řaśadli vŚjaki IRĘ9 iř I/TKJ4. SaŘ začetek řaśada ři bil usśešeř, saj sŚ avstrŚ-Śgrski Řiřerci śrišli dŚ žičřih Śvir, kjer śa sŚ jih v novozapadleŘ sřegu z Řitraljezi, ŘiřŚŘeti iř rŚčřiŘi bŚŘbaŘi śričakali italijařski brařilci iř řaśadalceŘ zadali številře izgube (SiŘić 199ě, 19Ę; Galić 200Ě, 93). Ob ę.30 uri zjutraj sŚ s tŚśřiškiŘ ŚbstreljevařjeŘ śŚskušali uřičiti žičře Śvire, katere bi śŚ řačrtih morale odstraniti Řiřerske skuśiře že śŚl ure śrej (Śb ę.00 zjutraj, śŚ drugih virih śa Śb ę.30; Galić 200Ě, 93). Ńaradi ŘŚčřega sřežřega Řeteža je bilŚ Śbstreljevařje v večji Řeri řeučiřkŚvitŚ. EdiřŚ ŚbŘŚčje, kjer sŚ dŚsegli řekaj učiřka, je bila Čuklja (SiŘić 199ě, 19Ę). SlabŚ vreŘe iř śretrgaře telefŚřske liřije sŚ ŚřeŘŚgŚčile śŚdśŚrŚ iz dŚliře, vidljivŚst śa řaj ře bi bila bŚljša Śd dvajset kŚrakŚv (Galić 200Ě, 93). PŚsledičřŚ so avstro-Śgrske grařate śadale celŚ řa lastře śŚlŚžaje, čeŘur je sledilŚ italijansko Śbstreljevařje (SiŘić 199ě, 19ě; Galić 200Ě, 93). Ob Ě.00 zjutraj vŚjaki TKJ4, zaradi Śbstreljevařja in ledenega terena, niso mogli sestopiti z Rombona proti Policam. Tekom nadaljnje ure se je vidljivŚst izbŚljšala, Śbstreljevařje italijařskih śŚlŚžajev śa řadaljevalŚ, veřdar učiřek ři dŚsegel śričakŚvařj (Galić 200Ě, 93). KŘalu sŚ śŚveljujŚči dŚsegli ŚdlŚžitev řaśada, ukaz śa ři śrišel dŚ vseh eřŚt iř takŚ sŚ se iz jarkŚv śŚd MrtvaškŚ glavŚ v bŚj śŚdali vŚjaki II. bataljŚřa Ę9. śehŚtřega polka (SiŘić 199ě, 19ě; KlavŚra 2000, 321). Še średeř sŚ se usśeli śrebiti dŚ žičřih Śvir, jih je dŚletel ŘŚčař Śgeřj iz ŘitraljezŚv, rařjeřci řa řikŚgaršřji zeŘlji śa sŚ zaradi italijařskih strelŚv taŘ Řrtvi Śbležali (SiŘić 199ě, 19ě). Na řŚvŚ fŚrŘiraři visŚkŚgŚrski Śddelek je iŘel dva vŚda (Galić 200Ě, 92). Gre za ŚbŘŚčje skrajřŚ severŚvzhŚdřega dela sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ. Ńa zeŘljevid z ŚzřačeřiŘi tŚśŚřiŘi glej KlavŚra 2000, 320. 125 126 261 Slika 181: Padli vojaki IR59 pred Mrtvaško glavo (splet 24). MŚčař Řitralješki Śgeřj je śrišel tudi iz řajbŚlj śrŚti jugŚvzhŚdu śŚŘakřjeře italijařske kaverře (sl. 182), v kateri sŚ bili řaŘeščeři Řitraljezi Fiat-Revelli M1914 (SiŘić 199ě, 19ę). PrebŚj je usśel le na śŚlŚžaju ViktŚrija, kjer sŚ zajeli eřega častřika iř śetdeset vŚjakŚv. NadśŚrŚčřik FiŚriŚli se je s svŚjiŘi ŘŚžŘi zaradi hudih izgub uŘakřil z ŚŘeřjeřega śŚlŚžaja Śb 14.00 uri. VŚjaki iz 2. visokogorskega voda IR59 so se po vrveh spustili z Malega Rombona, da bi uřičili Řitraljeze řa »Hudičevih stŚśřicah«, a sŚ zavzeli le řajvišjŚ terasŚ iř Řitraljezi sŚ še řaśrej kŚsili vŚjake iz I/IRĘ9 (Galić 200Ě, 93). Slika 182: Pogled skozi strelno lino mitralješkega položaja, od koder so Italijani z boka obstreljevali vojake iz IR59, ki so napredovali proti pobočjem Čuklje (foto: U. Košir, 2015). V řaśadu řa RŚŘbŚřu je sŚdelŚval tudi slŚveřski vŚjak iz IRĘ9, Stiśe Štekar iz AjdŚvščiře. Bil je del napadalře čete z Řetalci Śgřja, napada pa se je spominjal takole: »Vsaka napadalna skupina je imela uro in te ure so bile točno nastavljene. Bližal se je čas napada. Vzel sem iz žepa beležnico in se poslovil od domačih. Z desne strani glasovi trobente. Naskok je prišel. Naprej! Točno ob deveti uri smo se dvignili iz jarka, kronani s težkimi čeladami, med divjim vpitjem smo zdrveli proti sovražni postojanki. Kakor sršeni so brenčale krogle mimo ušes. Hotel sem zatisniti pas pri čeladi, a sem s tako silo potegnil, da se je utrgal. Tu in tam je kdo 262 zakrilil z rokami in telebnil na tla. Ognjemetalni aparat na Hubertovem hrbtu je dobil strel in tekočina je brizgala v velikem loku iz njega. »Hubert nazaj, aparat je pokvarjen« sem kričal, a me vsled groznega bobnenja ni slišal in drvel naprej – v smrt. Na pol pota do žičnih ovir začutim, kot da bi me nekdo močno mahnil z bičem po zapestju, samokres mi je padel iz roke, bolečine pa nisem čutil nobene. Bil sem ranjen, težko ranjen /…/« (Mesesřel 1987, 260). Sřežři vihar se je řadaljeval iř takŚ sŚ śŚśŚldař zŚśet začeli s tŚśřiškiŘ obstreljevanjem (SiŘić 199ě, 19ě). NasśrŚtřikŚve Śvire sŚ bile kljub teŘu ředŚtakřjeře razeř řa hrbtu Čuklje (Galić 200Ě, 93). ŃateŘ je sledil řaśad śehŚte, ki se je izjalŚvil iř vŚjaki sŚ se vrřili řa svŚje śŚlŚžaje (SiŘić 199ě, 19ě). Naśadalci sŚ utrśeli velike izgube in od sedmih posadk metalcev ognja je ostala le še eřa (Galić 200Ě, 93). Ob 14.00 je bil ukazař sślŚšři uŘik (Galić 200Ě, 93), řatŚ śa sŚ se Śb 14.30 Śglasili italijařski tŚśŚvi. Obstreljevařje je trajalŚ dŚ 1.00 zjutraj (SiŘić 199ě, 19ě). Pred tem sŚ Śb 1Ę.00 vŚjaki »ŘaribŚrskega« 2ę. strelskega śŚlka127 iř cesarski strelci zasedli śŚlŚžaje śri Plužři, kjer je bila 4. četa alśiřskega bataljŚřa Ceva. TaŘ je bila tudi začetřa śŚstaja žičřice, ki je ŚskrbŚvala vŚjake śŚd RŚŘbŚřŚŘ (SiŘić 199ě, 19ě). Na ślařiřŚ GŚričicŚ sŚ iz BŚvca śrŚdrli vŚjaki bataljŚřa iz divizije Edelweiß iř śŚl bataljŚřa iz 22. strelske divizije, ki sŚ želeli řaśasti Italijaře řa Čuklji s hrbtře straři (SiŘić 199ě, 19ě, 204), a jiŘ tŚ zaradi řeurja ři usśelŚ (Galić 2007, 93). Italijaři sŚ Śb 19.00 śŚd kritjeŘ tŚśřiškega Śgřja začeli uŘik s svŚjih śŚlŚžajev (SiŘić 199ě, 19ě), tŚśřiškŚ Śbstreljevařje śa je dŚ 1.00 zjutraj śŚtihřilŚ (Galić 200Ě, 93). UŘik je ukazal polkovnik Alfredo Cantoni, poveljnik enot pod Rombonom. Smer umika je bila čez RŚŘbŚřske śŚde śrŚti Plešivcu (19ę2 Ř), VratřeŘu vrhu (199ę Ř) iř Prevali (20ęĚ Ř; SiŘić 199ě, 204), kjer sŚ iŘeli drugŚ ŚbraŘbřŚ liřijŚ (Galić 200Ě, 9ę). 25. oktobra ob 6.30 je avstro-ogrska vojska pripravljala nov napad, patrulja pa je ob 6.00 uri zjutraj že rezala bŚdečŚ žicŚ. Ń italijařske straři ři bilŚ slišati řičesar. TŚśřiškŚ Śbstreljevařje se je začelŚ Śb Ě.00 uri zjutraj, čez śŚl ure śa je řastŚśila śehŚta (Galić 200Ě, 93–94). Dan je bil, za razlikŚ Śd śrejšřjega, sŚřčeř. II. bataljŚř IRĘ9 je dŚ ślařiře GŚričice zajel 200 ŘŚž, šest ŘitraljezŚv iř dva lahka Řitraljeza, I/IRĘ9 śa je Śb 10.00 zjutraj zavzel vrh Čuklje iř śri teŘ zajel dvaiřdvajset ItalijařŚv (Galić 200Ě, 94). VŚjaki sŚ řaśrej śrŚdirali śrŚti Krřici, Prevali, Jeleřku iř Žagi (Galić 200Ě, 94–9Ę). I/TKJ4 je řaśredŚval řa severřeŘ krilu 21ę. brigade dŚ śŚbŚčja LŚśe iř śŚbŚčij KŚřfiřa, z IRĘ9 śa sta ŚbkŚlila Italijaře řa VratřeŘ vrhu, ki sŚ se 2ę. ŚktŚbra le średali (Galić 200Ě, 9ę). 21ę. brigada je Śd 24. dŚ 2ę. ŚktŚbra zajela okoli 200 ujetnikov, vojaki pa so po težkih bŚjih 2ě. ŚktŚbra śrisśeli dŚ Prevale (Galić 200Ě, 9ę) iř řadaljevali svŚj śrŚdŚr śrŚti Italiji. »MaribŚrski« 2ę. strelski śŚlk - k.k. Schützenregiment Nr.26 - SchR26. Polk se je prej imenoval 26. domobranski pehotni polk - k.k. Landwehrinfanterieregiment Nr.26 - LIR26. 127 263 Med 24. in 30. oktobrom 1917 so umrli 104 vojaki iz IR59, 305 jih je bilo ranjenih, devetřajst śŚgrešařih, śetiřdevetdeset śa jih je dŚbilŚ hude Śzebliře. Galić ŚśŚzarja řa neskladnosti podatkov, saj je glede na sezname in katastre grobov v Logu pod Mangartom in v BŚvcu śŚkŚśařih 1ě3 vŚjakŚv iz IRĘ9 (Galić 200Ě, 9Ę). TakŚ se je kŚřčala vŚjřa vihra v PŚsŚčju in se preselila řa rekŚ PiavŚ, kjer je vŚjake čakalŚ še eřŚ letŚ bŚjevařja, dŚ razśada AvstrŚ-Ogrske monarhije. 5.3.2. Odkrivanje pokrajine konflikta – aerofotografija, LIDAR in topografija KŚt je bilŚ že Śpisano v poglavju 4.2.1., so za prepoznavanje in ŚśazŚvařje Śbsežřih pokrajin konfliktov najbolj primerne analize letalskih posnetkov in uporaba lidarskega snemanja. VŚjaških letalskih śŚsřetkŚv iz časa śrve svetŚvře vŚjře, ki śrikazujejŚ bŚjišče řa RŚŘbŚřu, je izredno malo, poznani so le redki zimski poševři śŚsřetki RŚŘbŚřa iř řavśičři śŚsřetki śŚbŚčja řad RavřiŘ LazŚŘ. Že Řed raziskavŚ za diślŚŘskŚ delŚ je bila izvedeřa ařaliza sŚdŚbřih digitalnih ortofoto posnetkov, na katerih so bili vidni nekateri italijanski in avstro-Śgrski śŚlŚžaji. Strukture so bile kartirane v programu ArcView GIS 3.2a, in sicer glede na bodisi italijanski bodisi avstro-ogrski izvor (sl. 183), Śśravljeřa je bila tudi řjihŚva iřterśretacija (glej KŚšir 2011, ę4–69), ki je teŘeljila řa uŘeščeřŚsti v śrŚstŚr iř lŚgiki ureditve bŚjišča. LŚčevařje śŚ izvŚru je bilŚ ŘŚgŚče zaradi śŚzřavařja histŚričřih virŚv, średvseŘ vŚjaških zeŘljevidŚv, ki śrikazujejŚ ŚbravřavařŚ ŚbŘŚčje iř sŚ řastali Řed vŚjřŚ ali śa v śŚvŚjřeŘ času za řaŘeře śublikacij iř teŘeljijŚ řa śriŘarřih histŚričřih virih.128 VŚjaški kartŚgrafski viri řaŘ śŚdajŚ sheŘatizirař śŚgled řa lŚkacije ŚbjektŚv iř śŚlŚžajev v śrŚstŚru, řjihŚva dŚdařa vredřŚst śa sŚ iřfŚrŘacije Ś śŚlŚžajih ŘitraljezŚv, ŘiřŚŘetŚv, tŚśŚv, žarŚŘetŚv, Ś lŚkacijah śŚveljstev, bŚlřiških śŚstaj, śŚstaj žičřic itd., śrav takŚ śa vsebujejŚ histŚričře śŚdatke Ś razśŚredu vŚjaških eřŚt iř řjihŚveŘ delŚvařju. Ařalize histŚričřih virŚv, średvseŘ zeŘljevidŚv iř skic śŚlŚžajev, sŚ ključřa faza średhŚdřih raziskav, njihova uporaba pa je vsestranska tekom celotnega poteka raziskave. ŃeŘljevid Śbravřavařega ŚbŘŚčja v seśteŘbru 191ę (Galić, Marušič 200Ę, 113); zeŘljevid śŚlŚžajev z dře 2ę.10.191ę (Galić 200Ě, 202); zeŘljevid śŚteka řaśada v času śrebŚja (Hoen 1931). 128 264 Slika 183: Rezultati kartiranja vojaških struktur na podlagi digitalnih ortofoto posnetkov. Z modro barvo so označeni avstro-ogrski položaji, ki potekajo od vrha Rombona (1) prek kote 1992 (2), Kraljišča (3) do Mrtvaške glave (4), od koder se nadaljujejo proti dolini. Z rdečo barvo so označeni italijanski položaji, ki prek sedla med Čukljo in Rombonom (6) potekajo čez Čukljo (5) proti dolini (avtor: U. Košir, 2011; ortofoto: GURS). 265 Slika 184: Pokrajina konflikta na Rombonu, kot jo lahko opazujemo s pomočjo lidarske tehnologije (zgoraj). Spodnja slika prikazuje apliciranje rezultatov kartiranja vojaških struktur, prepoznanih na letalskih posnetkih na rezultate lidarskega snemanja. Z rumenimi puščicami so prikazani primeri lokacij, kjer se je izkazalo, da ne gre za antropogene, temveč za naravne tvorbe. Črne puščice prikazujejo primere jarkov, ki na letalskih fotografijah zaradi podobnosti z naravnimi tvorbami niso bili prepoznani (avtor: U. Košir, 2016; lidar: ZVKDS CPA). 266 Iřterśretacije letalskih śŚsřetkŚv sŚ bile dŚkaj řatařčře, z řekateriŘi izjeŘaŘi, kjer se je v tereřski fazi raziskave izkazalo, da gre za naravne in ne antropogene tvorbe. Enake zmote so se izkazale z analizami rezultatov lidarskega sřeŘařja, kjer je Śśazřih več śŚdrŚbřŚsti saŘe śŚkrajiře kŚřflikta, kŚt jŚ je ŘŚgŚče ŚśazŚvati řa letalskih śŚsřetkih (sl. 1ě4). Tako lahko npr. opazujemo lokacije grařatřih kraterjev, ki gŚvŚrijŚ Ś kŚřceřtraciji tŚśřiškega Śgřja iř strateškeŘ śŚŘeřu dŚlŚčeřih delŚv bŚjišča, ŚśazujeŘŚ lahkŚ izkŚriščařje řaravřih dařŚsti reliefa za uŘestitev śŚlŚžajev, śŚkrajiřŚ lahkŚ gledaŘŚ kŚt celŚtŚ z vseŘi sledŚvi řaravřih iř člŚveških dejavřŚsti, ki sŚ sŚŚblikŚvale śŚkrajiřŚ kŚřflikta (Mlekuž, KŚšir, Črešřar 2016). Oba śristŚśa řaŘ zagŚtavljata dŚber śregled řad velikiŘi ŚbŘŚčji, śŚgled řa ŚrgařizacijŚ bŚjišča iř zaledja. Kljub teŘu je śŚtrebeř dŚdateř śŚgled, ki řaŘ ga ponuja terenska topografija. Ogledi lŚkacij řa tereřu řaŘ ŚŘŚgŚčajŚ śreverjařje śravilřŚsti iřterpretacij, ustvarjenih pri »śŚgledu Śd zgŚraj«. S topografijo prepoznamo strukture, ki so na lidarju in letalskih posnetkih řevidře, ŚzirŚŘa slabŚ Śśazře, kŚt sŚ kaverře iř sśŚŘiřska Śbeležja, śŚŘeŘbřa eleŘeřta bojevanja in pokrajine spomina. Na terenu se srečaŘŚ tudi s śreŘičřŚ dediščiřŚ, ki dopolnjuje iřfŚrŘativři śŚteřcial řajdišč, ŚbeřeŘ śa najdbe lahko podkrepijo dosedanje vedenje ter potrdijo ali Śvržejo interpretacije posameznih objektov in poteka bojevanja. Integriran pristop k raziskavam ŘŚderřih kŚřfliktŚv je ključřega śŚŘeřa, vsaka raziskŚvalřa ŘetŚda śa dŚśriřese sśecifičře iřfŚrŘacije, ki jih je śŚtrebřŚ združiti v celŚtŚ. TŚśŚgrafija řa ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa je bila Śśravljeřa v letih 2010 in 2011 za potrebe raziskŚvalřega dela v Śkviru diślŚŘske řalŚge (KŚšir 2011), řjeři rezultati śa sŚ bili uśŚrabljeři pri nadaljnjih raziskavah v letu 2015. Terensko dokumentiranje je zajemalo fotografiranje, merjenje iř kartirařje Śstaliř s śŚŘŚčjŚ GPS-a na treh ŚbŘŚčjih: sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, řa Čuklji iř řjeřih śŚbŚčjih ter řa ŚbŘŚčju Mrtvaške glave iř ŚkŚlice (sl. 185). Na sedlu Řed ČukljŚ iř Rombonom so bili kartirani odseki poti, zidov, strelskih in povezovalnih jarkov ter 27 kavern,129 minometni śŚlŚžaj, osem lokacij uravnav za barake, pet lŚkacij s sśŚŘiřskiŘi Śbeležji iř řaśisi iř štirje Řitralješki śŚlŚžaji v kaverři. Na Čuklji iř řjeřih śŚbŚčjih sŚ bili kartiraři Śdseki strelskih iř povezovalnih jarkov, štiri kaverne,130 zidařa vŚjaška baraka iř dŚŘřevři Řitralješki śŚlŚžaj řa śrŚsteŘ. Na Mrtvaški glavi sŚ bili dŚkuŘeřtiraři avstrŚ-Śgrski śŚlŚžaji, ki sŚ zajeŘali Śdseke VečiřŚŘa gre za dŚkŚřčaře kaverře, redke śa sŚ šele v začetři fazi izkŚśa ali śa gre samo za delno vklesane spodmole za šŚtŚre ali barake. 130 Pri kasřejših Śbiskih te lŚkacije sŘŚ Śdkrili še řekaj drugih kaverř. 129 267 strelskih in povezovalnih jarkov, 16 kavern,131 tri Řitralješke śŚlŚžaje v kaverři, tri domnevne mitralješke śŚlŚžaje řa śrŚsteŘ in dva ŘiřŚŘetřa śŚlŚžaja.132 Slika 185: Rezultati kartiranja z GPS-om. Z modro so prikazane linearne strukture (jarki, poti), z rdečimi točkami pa so označene lokacije vhodov v kaverne, ki na rezultatih lidarskega snemanja v večini primerov niso opazne (avtor: U. Košir, 2011; ortofoto: GURS). Ideřtifikacija kaverř, Řitraljeških iř ŘiřŚŘetřih śŚlŚžajev ter sśŚŘiřskih Śbeležij bi bila Śb uśŚrabi saŘŚ letalskih śŚsřetkŚv iř/ali lidarskih śŚsřetkŚv řeŘŚgŚča. Kljub teŘu sta Śba vira izrednega pomena za razumevanje pokrajine konflikta ter za terensko delŚ, saj ŚŘŚgŚčata Nekatere kaverře iŘajŚ śŚ več vhŚdŚv. Pri enem gre zagotovo za polŚžaj ŘiřŚŘeta, śri drugeŘ Śbstaja le dŚŘřeva. Iřterśretacije se řekŚlikŚ razlikujejŚ Śd tistih v ŘŚji diślŚŘski řalŚgi (KŚšir 2011). 131 132 268 śreučevařje iř śŚzřavařje ŚbŘŚčja raziskave, še średeř fizičřŚ vstŚśiŘŚ v śrŚstŚr. OśreŘljeři z rezultati kartirařj śŚlŚžajev iř histŚričřiŘi viri se lažje zřajdeŘŚ v śrŚstŚru, situacije sŚ řaŘ delřŚ śŚzřaře, čeśrav se z řjiŘi še řikŚli řisŘŚ srečali v živŚ. Pri śreśŚzřavařju śŚteka jarkŚv je bila śŚřekŚd tŚśŚgrafija bŚlj usśešřa Śd ařaliz letalskih śŚsřetkŚv, řa śŚsaŘezřih średelih śa se je izkazalo ravno nasprotno (sl. 186). Rezultati obeh pristopov so bili odvisni od reliefa, ki je ponekod ŚřeŘŚgŚčal ideřtifikacijŚ řa tereřu. Na ŚbŘŚčju sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ je bilŚ v Śkviru tŚśŚgrafije śreśŚzřařih iř dŚkuŘeřtirařih več jarkŚv iř śŚti kŚt śri kabiřetřeŘ delu. RazlŚg se skriva v razgibařeŘ skalřateŘ śŚvršju, śŚlřeŘ škraśelj, skalnih prelomov in skokov, ki jih je na fŚtŚgrafijah težkŚ lŚčiti Śd jarkŚv iř śŚti, śŚgŚstŚ uŘeščeřih Śb takšře řaravře zřačilřŚsti. NasśrŚtřŚ se je izkazalŚ řa saŘi Čuklji iř řjeřih travřatih śŚbŚčjih, kjer je bilŚ Śb ařalizah letalskih posnetkov prepoznanih več jarkŚv kŚt řa saŘeŘ tereřu, razlŚg śa tiči v travřatih śŚvršiřah, řa katerih sŚ bili ślitvi jarki slabŚ Śśazři, řjihŚva vidřŚst śa je śŚgŚjeřa tudi z višiřŚ visŚkŚgŚrske trave. Na řekaterih średelih je šlŚ za řaśačře iřterśretacije, tereřske raziskave pa so razkrile, da gre za řaravře tvŚrbe. Na ŚbŘŚčju avstrŚ-Śgrskih śŚlŚžajev řa Mrtvaški glavi iř řjeři okolici so bili na terenu prepoznani vsi jarki, ki so bili prepoznani na letalskih fotografijah. Pri sledřjih je bilŚ kartirařih řekaj śŚlŚžajev, za katere se je izkazalŚ, da sŚ reliefře zřačilřŚsti naravnega izvora. PristŚśi, s kateriŘi lahkŚ śreučujeŘŚ iř dŚkuŘeřtiraŘŚ velike śŚvršiře, kŚt sta ařaliza letalskih śŚsřetkŚv iř lidarskega sřeŘařja, ter tereřski Śgledi, ki teŘeljijŚ řa rezultatih śrejšřjih dveh ŘetŚd, řaŘ ŚŘŚgŚčajŚ vśŚgled v śrŚstŚrske zřačilřŚsti bŚjišč iř zaledja, vśŚgled v posamezne strukture in njihove medsebojne odnose na mikro in makro nivojih. S fizičřiŘ stikŚŘ s śŚkrajiřŚ, Śbjekti iř średŘeti vŚjakŚv, ki sŚ Śstali řa bŚjišču, ter s śŚdśŚrŚ histŚričřih virŚv śa śridŚbiŘŚ tudi vśŚgled v dŚživljařja iř izkustva vŚjakŚv řa frŚřti iř v zaledju. Kljub ŚdličřeŘu raziskŚvalřeŘu śŚteřcialu śa s teŘi ŘetŚdaŘi ŚśazujeŘŚ le śŚvršiřŚ, řa kateri se dařes řahaja le majhen del materialne kulture. Za vśŚgled v řjeř řajvečji delež je śŚtrebřŚ śŚgledati śŚd śŚvršje tal. 269 Slika 186: Primerjava med rezultati kartiranja na terenu (levo) in kartiranja na podlagi letalskih posnetkov (desno). Količina zajema podatkov in njihova natančnost sta pri obeh metodah ponekod zelo različni (avtor: U. Košir, 2011; lidar: Agencija RS za okolje). 5.3.3. Okno v preteklost – arheološki testni izkopi na Rombonu ArheŚlŚške raziskave bŚjišča śrve svetŚvře vŚjře řa RŚŘbŚřu sŚ śŚtekale Řed kŚřceŘ avgusta in sredino oktobra 2015. Delo je potekalo pod okriljem Oddelka za arheologijo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskave sŚ zajeŘale arheŚlŚške testře izkŚśe řa lŚkacijah, ki sŚ bile izbraře řa śŚdlagi rezultatŚv śŚvršiřskega dŚkuŘeřtirařja v letih 2010 iř 2011 (KŚšir 2011). SŚřdirařja sŚ śŚtekala řa Řestu vŚjaških barak, strelskih iř śŚvezŚvalřih jarkŚv, bŚlřice ter bŚlřiške śŚstaje, bivalřih iř Řitraljeških kaverř, v dŚŘřevřeŘ ŘiřŚŘetřeŘ iř ŘitralješkeŘ śŚlŚžaju ter řa grŚbišču, ki je bilŚ śrekŚśařŚ v dvajsetih letih 20. stoletja (sl. 187). Skupno je bilo izkopanih 18 testnih izkopov. Rezultati sŚ dŚśriřesli vśŚgled v ŚhrařjeřŚst iř sestavŚ arheŚlŚških deśŚzitŚv řa bŚjišču v visokogorskem okolju, kar je bil eden izmed temeljnih ciljev opravljene raziskave. Kljub dŚlgŚletřeŘu sirŚŘašeřju řajdišča, średvseŘ zaradi Śdřašařja arheŚlŚških Śstaliř z řekdařjega bŚjišča, sŚ bile z arheŚlŚškiŘi ŘetŚdaŘi śridŚbljeře śŚŘeŘbře iř zařesljive iřfŚrŘacije Ś življeřju iř dŚgŚdkih řa ŚbravřavařeŘ vŚjřeŘ ŚbŘŚčju. Natařčře iřterśretacije zaradi majhnih diŘeřzij izkŚśŚv śŚvsŚd řisŚ bile ŘŚžře, vsekakŚr śa je bil śridŚbljeř vśŚgled v saŘ śŚteřcial řajdišč, ki sŚ vse Śd svŚjega řastařka takŚ rekŚč kŚřtiřuirařŚ devastirařa s straři řarave iř člŚveka. 270 Ńa eřega śŚŘeŘbřejših rezultatŚv lahkŚ štejeŘŚ vśŚgled v śŚvŚjřŚ śrekŚśavařje grŚbišč. Raziskave sŚ zajele eřŚ Śd takšřih lŚkacij, rezultati śa kažejo na prisotnost člŚveških śŚsŘrtřih ostankov. Slika 187: Lokacije testnih izkopov (testnih sond – TS) na območju raziskave (avtor: U. Košir, 2015; ortofoto: GURS). 5.3.3.1. Opis širše okolice raziskanega območja ObŘŚčje raziskave se řahaja řa RŚŘbŚřu (220ě Ř), ki je v Registru kulturře dediščiře zavedeř kŚt EŠD Ě1ĘĚ – Rombon – zgodovinsko območje in je spomenik lokalnega pomena. Stalna razglasitev do preklica je bila opravljena leta 1993 (splet 20). Ožje ŚbŘŚčje raziskav se řahaja řa śrŚstŚru Čuklje (1ĚęĚ Ř), Mrtvaške glave (1Ęě3 Ř), Kraljišča (1ĚĘ0 Ř) iř ŚkŚlice ślařiře GŚričice (133ę Ř). Vse lokacije so v katastrski Śbčiři (k.Ś. 220Ě) BŚvec, řa śarcelah št. ě0Ě3/1, ě0Ě3/2 iř ě02Ę/Ě9. Večiřa jih leži řad gŚzdřŚ ŘejŚ, tereř 271 śa je śŚvečiři travřat s śŚsaŘezřiŘi večjiŘi aśřeřčastiŘi skalaŘi, ki tvŚrijŚ geŚlŚškŚ ŚsřŚvŚ. Nižje ležeča ŚbŘŚčja v ŚkŚlici ślařiře GŚričice śŚkriva sŘrekŚv iř bukŚv gŚzd, ki višje śreide v ŚsaŘelce, ruševje iř visŚkŚgŚrske travřate śŚvršiře. Ker sŚ bili testři izkŚśi razśŚrejeři řa velikeŘ ŚbŘŚčju, sŚ śŚdrŚbřejši Śśisi lŚkacij śŚdaři Śb predstavitvi posameznih testnih izkopov v poglavju 5.3.4. Slika 188: Območje raziskav v letu 2015 (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). 5.3.3.2. Potek raziskav in metodologija ArheŚlŚška tereřska dela seŘ Śśravil Śb śŚŘŚči śŚsaŘezřikŚv, navedenih v zahvali na začetku disertacije, tereřska ekiśa śa je vsakŚkrat štela le śŚ dve Śsebi. Ńaradi drugih delŚvřih ŚbvezřŚsti iř vreŘeřskih śŚgŚjev sŚ tereřska dela śŚ večiři śŚtekala Śb sŚbŚtah iř ředeljah, redkŚ dva dřeva zaśŚredŚŘa. DelŚ je zajeŘalŚ arheŚlŚške testře izkŚśe v śŚvśrečři velikosti 1 m2, śŚřekŚd řekŚlikŚ več ali řekŚlikŚ Řařj, ŚdvisřŚ Śd tereřskih razŘer. V večiři śriŘerŚv je bila śričakŚvařa Řajhřa glŚbiřa izkŚśŚv, ki řaj bi średvidŚŘa zřašala Řařj kŚt 0,Ę Řetra, le v nekaterih primerih (jarki, zasute ostaline) naj bi bila večja. KŚt se je izkazalŚ, sŚ bili izkŚśi v 272 kaverřah śričakŚvařŚ ślitvi, řa drugih lŚkacijah śa sŚ bili śŚvečiři řekŚlikŚ glŚblji Śd śričakŚvařega. Ńaradi težke dŚstŚśřŚsti v visŚkŚgŚrju uśŚraba tŚtalře śŚstaje ři bila ŘŚgŚča, lokacije pa so bile izbrane na podlagi kartiranja z GPS-ŚŘ (KŚšir 2011) iř řa śŚdlagi lidarskih śŚsřetkŚv, kar řaŘ ŚŘŚgŚča dŚbrŚ uŘeščařje v śrŚstŚr. Ńa dŚkuŘeřtirařje je bila uśŚrabljeřa digitalřa fŚtŚgrafija, izkŚś śa je śŚtekal śŚ vseh arheŚlŚških řačelih. Testři izkŚśi sŚ bili izkŚśani stratigrafsko, posamezne plasti so bile opisno in fotografsko dokumentirane. Najdbe so bile zbrane śŚ śŚsaŘezřih stratigrafskih eřŚtah, izrazitejši skuśki řajdb śa tudi lŚčeřŚ zřŚtraj iste stratigrafske enote. Izvedena je bila neselektivna kolekcija najdb, le v śŚsaŘezřih śriŘerih, kŚt řśr. śri večjih kŚsih bŚdeče žice ali ślŚčeviře, sŚ bile řajdbe dŚkuŘeřtiraře le řa tereřu. Najdbe s śriśadajŚčŚ dokumentacijo bodo trajno shranjene v Tolminskem muzeju. Vsekakor je delo predstavljalo izziv zaradi lege, vreŘeřskih śŚgŚjev iř težke dŚstŚśřŚsti. TakšřŚ delŚ v visŚkŚgŚrju, kjer je řajdaljša śŚt Śd izhŚdišča do izkŚśišča trajala skoraj 4 ure hoje, je zahtevalŚ ŘiřiŘalřŚ ŚśreŘŚ za ŘaksiŘaleř učiřek. NaŘestŚ stařdardřih kŚviřskih Řetrskih trasirk sem uporabil zlŚžljiva leseřa Řetra, śŚbarvařa z rdečiŘi iř beliŘi 20 ceřtiŘetrskiŘi iřtervali, za izkŚśavařje śa zlŚžljivŚ vŚjaškŚ lŚśatŚ iř strguljŚ. PreŚstala ŚśreŘa je bila ŚŘejeřa řa ŘiřiŘuŘ, ki je še ŚŘŚgŚčal kvalitetřŚ iř usśešřŚ ŚśravljeřŚ delŚ. 5.3.4. Pokrajina konflikta v luči arheologije Poglavje zajema spoznanja pridobljena z neinvazivnimi raziskavami v letih 2010 in 2011 (glej KŚšir 2011; 2014), z arheŚlŚškiŘi testřiŘi izkŚśi v letu 201Ę iř analizo histŚričřih virŚv. Na teŘ Řestu śŚzŚrřŚst śŚsvečaŘ śŚsaŘezřiŘ tiśŚŘ řeśreŘičřih Śstaliř, ki sŚ dařes řajbŚlj številře in izrazite, ŚbeřeŘ śa średstavljajŚ ključře eleŘeřte celotnega sŚškega bŚjišča. V nadaljevanju so zato predstavljeni posamezni sklopi, ki zajemajo: 1) jarke, 2) Řitralješke, ŘiřŚŘetře iř tŚśřiške śŚlŚžaje, 3) kaverne, 4) barake iř uravřave za stavbe iř šŚtŚre, Ę) śŚti iř žičřice, 6) bŚlřišřice iř bŚlřiške śŚstaje, 7) śŚkŚśališča iř sśŚŘiřska Śbeležja. Zadnja sklopa sta obravnavana posebej v poglavju 5.4.. Celoten spekter ostalin tvori kŚŘśleksřŚ śŚdŚbŚ bŚjišča řa RŚŘbŚřu, ki je bila med vojno še bŚlj zaśleteřa, saj se je do 273 dařašřjih dři Śhrařil le del ŚbjektŚv, ki so bili potrebni za bojevanje iř življeřje v izredřŚ težkih visokogorskih pogojih. 5.3.4.1. Jarki ŃřačilřŚ śŚdŚbŚ śrve svetŚvře vŚjře tvŚrijŚ średvseŘ razvejaře Řreže strelskih iř povezovalnih jarkov ter širŚka śŚlja bŚdeče žice. Prav strelski jarki sŚ śŚstali siřŚřiŘ za śrvi kŚřflikt svetŚvřih razsežřŚsti, čeśrav sŚ jih uporabljali že v řekaterih predhodnih konfliktih in celŚ v sŚdŚbřih vŚjřah, kŚt řa śriŘer řa KriŘu ali v Siriji. Jarke řa ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa lahkŚ razdelimo v tri osnovne kategorije: strelski jarki, povezovalni jarki in dohodni jarki, ki pa so izredno redki. Zaradi topografskih zřačilřŚsti visŚkŚgŚrja ři bilŚ ŘŚgŚče graditi razvejařih iř śravilřih Řrež jarkŚv, kŚt jih lahkŚ zaslediŘŚ řa vzhŚdřeŘ ali zahŚdřeŘ bŚjišču, zatŚ sŚ śŚgŚstŚ združevali fuřkciji śŚvezŚvalřega iř strelskega jarka, śŚřekŚd śa bŚjřa črta sślŚh ři bila skleřjena s strelskimi jarki, ampak le s posameznimi povezovalnimi jarki. V teoriji so bili strelski jarki namenjeni obrambi in streljanju, linije strelskih ali tako imenovanih bojnih jarkov pa so medsebojno povezovali povezovalni jarki, ki so bili pogosto globlji iř Śžji ter řisŚ bili řaŘeřjeři uśŚrabi strelřega ŚrŚžja. Iz śrve liřije sŚ se v sŘeri řasśrŚtřika śŚřekŚd Śdceśili krajši jarki, ki sŚ vŚjakŚŘ ŚŘŚgŚčali lažji dŚstŚś dŚ řikŚgaršřje zeŘlje iř žičřih Śvir, ki jih je bilŚ śŚtrebřŚ śŚgŚstŚ popravljati in dograjevati. Lega v prostoru Podatki o lokacijah avstro-ogrskih in italijanskih jarkov so bili pridobljeni z analizo kartografskega in slikovnega gradiva, kartiranjem sŚdŚbřih letalskih řavśičřih śŚsřetkŚv ter s śŚŘŚčjŚ tŚśŚgrafije iř kartirařja s śŚŘŚčjŚ GPS-a (glej KŚšir 2011). AvstrŚ-Śgrski śŚlŚžaji sŚ potekali od samega vrha Rombona v smeri śrŚti kŚti 1992, řatŚ śa sŚ v šibkeŘ lŚku śrŚti vzhŚdu zavili śrek Kraljišča iř za teŘ śrŚti zahŚdu k Mrtvaški glavi. Italijařski śŚlŚžaji sŚ bili śreśŚzřaři řa ŚbŘŚčju sedla Řed RŚŘbŚřŚŘ iř ČukljŚ, kjer śŚtekajŚ śŚ južřeŘ iř jugŚvzhŚdřeŘ śŚbŚčju Čuklje v sŘeri śrŚti BŚvcu, řa ŚbŘŚčju Mrtvaške glave śa se avstrŚ-ŚgrskiŘ śŚlŚžajeŘ śribližajŚ na okoli 60 metrov (glej sl. 183). Avstro-Śgrski śŚlŚžaji řa ŚbŘŚčju Řed vrhŚŘ RŚŘbŚřa iř strŘiŘi śŚbŚčji śŚd kŚtŚ 1992 sŚ bili Řed vŚjřŚ śŚzřaři kŚt »visŚki RŚŘbŚř« ali Hoch Rombon Stellung. Jarki na vrhu RŚŘbŚřa sŚ bili śŚřekŚd vkŚśaři śrav řa rŚbŚve śreśadřih steř, zaradi Śdličře taktičře pozicije iř takŚ rekŚč řeŘŚgŚče dŚstŚśřŚsti iz sŘeri zahŚda razvejař sisteŘ jarkŚv tu ři bil śŚtrebeř (sl. 274 189). Kljub temu so konec avgusta 1915 nekateri italijanski vojaki dosegli vrh Rombona, verjetno iz njegove severne in severozahodne strani. Na sodobnih vertikalnih letalskih posnetkih na predelu Řed vrhŚŘ iř kŚtŚ 1992 ři ŘŚgŚče zaslediti skleřjeřih śŚlŚžajev, seŘ ter tja sŚ Śśazři le krajši Śdseki strelskih jarkŚv. NekŚlikŚ več jarkŚv je Śśaziti řa ŚbŘŚčju kŚte 1992, v sŘeri śrŚti Kraljišču pa jih je ŘŚgŚče Śśaziti v krajših Śdsekih. JužřŚ Śd tŚd dŚ Mrtvaške glave sŚ se řahajali śŚlŚžaji, poimenovani Plateau Stellung. Na skalřateŘ tereřu je řa grebeřu zahŚdřŚ Śd Kraljišča ŘŚgŚče opaziti jarek prve bojne linije, ki poteka proti jugu in se nato usmeri śrŚti Mrtvaški glavi. Tu je opazen razvejan sistem jarkov, ki je na celotnem odseku najbolj kompleksen. Na skalnatem ŚbŘŚčju Řed KraljiščeŘ iř MrtvaškŚ glavŚ sŚ jarke śrve bŚjře liřije uŘestili řa rŚbŚve skalřega grebeřa, ki se dviga řad KraljiščeŘ iř glŚbeljŚ śred vzhŚdřiŘi śŚbŚčji Čuklje. Takšřa uŘestitev je iŘela strateške iř taktičře średřŚsti, śŚsebřŚ v kŚřtekstu ŚbraŘbře fuřkcije, saj sŚ se śŚlŚžaji řahajali řa višji legi kŚt ŘŚrebitři řaśadalci. Na ŚbŘŚčju vzhŚdřŚ Śd Kraljišča je iŘela avstrŚogrska vojska drugo obrambno linijo. Slika 189: Avstro-ogrski jarek na vrhu Rombona je bil vkopan v površino, stranica v smeri nasprotnika pa je bila okrepljena s prsobranom iz zloženega kamenja. Na fotografiji jarka ni opaznih nobenih lesenih podpornikov, saj je jarek zelo širok in ni bilo nevarnosti, da bi se stranice posule (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB037 /10231). 275 Italijařski śŚlŚžaji sŚ se řahajali średvseŘ řa ŚbŘŚčju sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ ter řa južřih iř jugŚvzhŚdřih śŚbŚčjih Čuklje. Na saŘeŘ sedlu sŚ jarki śŚtekali vzdŚlž celŚtřega sedla v smeri śrŚti Čuklji, v śrŚstŚr śa sŚ uŘeščeři izredřŚ śreudarřŚ, saj so vojaki pri gradnji śŚlŚžajev čiŘ bŚlj śŚskušali izkŚristiti řaravře dařŚsti. Jarki sŚ zatŚ, kŚder je bilŚ ŘŚgŚče, śŚtekali ob skalřih skŚkih, ki sŚ ŚŘŚgŚčali řjihŚvŚ lažje Řaskirařje, saj jih je bilŚ težkŚ lŚčiti Śd řaravřih tvŚrb řa tereřu. BŚjřa liřija se je Śd sedla usŘerila śrŚti Čuklji, kjer je śrečkala řjeřŚ jugŚvzhŚdřŚ śŚbŚčje iř se śŚ grebeřu řadaljevala v sŘeri śrŚti Mrtvaški glavi. Za strelskim jarkom so bili izkŚśaři številři śŚvezŚvalři jarki, ki večkrat śrečkajŚ južřŚ śŚbŚčje Čuklje iř vŚdijŚ k řjeřiŘ zahŚdřiŘ śŚbŚčjeŘ, kjer sŚ se řahajale kaverře iř vŚjaške barake. Slika 190: Italijanski jarek, umeščen tik ob skalno pobočje. Zadnja stranica jarka je vklesana v skalno podlago, prsobran in nasprotna stranica pa sta zgrajena iz zloženega kamenja (foto: U. Košir, 2010). Načiř gradřje Na řekdařjeŘ bŚjišču lahkŚ ŚśaziŘŚ, da sŚ graditelji jarkŚv dŚdŚbra izkŚristili řaravře dařŚsti visŚkŚgŚrskega tereřa, takŚ iz vidika strateške śŚŘeŘbřŚsti, Řaskirařja iř lažjega izkŚśa iř gradřje jarkŚv. Jarki sŚ bili uŘeščeři řa višje ležeče średele, ki sŚ śŚřujali lažjŚ ŚbraŘbŚ, hkrati śa sŚ vŚjaki řa takšřih śŚlŚžajih iŘeli večje vidřŚ śŚlje, kŚt če bi bili jarki izkŚśaři řa řižjih średelih. UŘestitev jarka śŚd skalře skŚke iř śrelŚŘe je ŚŘŚgŚčala lažje Řaskirařje, jarke śa je bilo na letalskih fotografijah zatŚ śŚgŚstŚ težkŚ lŚčiti Śd řaravřih śrelŚŘŚv. Kraška śŚkrajiřa je s svŚjiŘi številřiŘi brezři, škraśljaŘi iř ŚstriŘi skalaŘi średstavljala řaravřŚ ŚvirŚ, ki je 276 ŚŘŚgŚčala lažje brařjeřje śŚlŚžajev, ŚbeřeŘ śa Śteževala lastřŚ řaśredŚvařje śrŚti řasśrŚtniku. Kraške tvŚrbe, kŚt sŚ řśr. škraślje, sŚ bile śŚgŚstŚ śreŚblikŚvaře v jarke, kar je lahkŚ skrajšalŚ čas izkŚśa. Na južřeŘ śŚbŚčju Čuklje je Śhrařjeř skŚraj tri Řetre glŚbŚk śŚvezŚvalři jarek, ki je bil řa Řestu glŚbŚke škraślje vklesař v živŚ skalŚ (sl. 191). Severřa, višja strařica je bila ŚblikŚvařa z řaravřŚ steřŚ škraślje, vŚjakŚŘ je bilŚ śŚtrebřŚ le Śbklesati južřŚ strařicŚ, da so dobili varen iř ŘŚčař śŚvezŚvalři jarek. Slika 191: Skoraj tri metre globoko vklesan povezovalni jarek na pobočju Čuklje. Vojaki so uporabili obstoječo škrapljo in jo razširili, s tem pa pridobili varnejšo komunikacijo med bojno linijo in zaledjem (foto: U. Košir, 2011). Jarke řa RŚŘbŚřu lahkŚ glede řa řjihŚv śresek iř tlŚris razdeliŘŚ řa več tiśŚv, čeśrav śŚdrŚbřejša klasifikacija, kŚt jo je denimo izdelal belgijski arheolog Birger Stichelbaut (glej 2009, 183–205), za Rombon ni primerna oz. je bila uśŚrabljeřa kŚt izhŚdišče za nastanek lastne tipologije. Stichelbaut je v svoji tipologiji jarkov133 Śzřačil strelske jarke z ŚzřakŚ FT (ařg. fire trench), povezovalne pa s CT (ang. communication trench). ČrkŚvři Śzřaki sŚ dŚdaře številke, ki ŚzřačujejŚ posamezne tipe in podtipe. 133 TiśŚlŚgija teŘelji řa različřih ŚblikŚvřih zřačilřŚstih jarkŚv glede řa řjihŚv śresek iř tlŚris. 277 Različři tiśi śrŚfilŚv sŚ Śzřačeři s črkaŘi a, b iř c (Stichelbaut 2009b, 1ěĚ):    a – jarek brez prsobrana, b – jarek s prsobranom in paradosom,134 c – jarek s prsobranom. Strelski jarki (FT) so razdeljeni na osem tipov (FT1–FT8), tipi FT4, FT5 in FT6 pa imajo po dva podtipa (sl. 192). Povezovalni jarki (CT) zajemajo deset tipov (CT1–CT10), tipa CT1 in CT7 imata po tri podtipe, tipa CT4 in CT5 pa po dva (sl. 193). Pri strelskih jarkih na Rombonu lahko zasledimo vse tri tipe profilov. Prepoznani so bili tudi različři tiśi glede řa tlŚris. Strelske jarke řa ŚbravřavařeŘ ŚbŘŚčju lahkŚ uvrstiŘŚ v tiś FTĚ, ki średstavlja jarke řeśravilřih Śblik (Stichelbaut 2009b, 193), razlŚg za takšřŚ ŚblikŚ śa je średvseŘ relief, ki ři ŚŘŚgŚčal gradřje śravilřih Śblik. PŚvezovalne jarke lahko uvrstimo v tipe CT1–1, CT2, CT3 in CT8. Tip CT1–1 so cik-cakasti jarki brez traverz in ostalih elementov (Stichelbaut 2009b, 19Ě), takšeř śa je le krajši Śdsek jarka řa južřeŘ śŚbŚčju Čuklje. Tiś CT2 predstavljajo povezovalni jarki z valovitim potekom (Sitchelbaut 2009, 197), ki ga lahko vidimo na Mrtvaški glavi, kjer śŚteka Śd vrha śrŚti jugŚvzhŚdu dŚ Řařjše skuśiře kaverř. Nekaj jarkŚv řa śŚbŚčju Čuklje lahkŚ uvrstiŘŚ v tiś CT3, ki średstavlja ravře jarke (Stichelbaut 2009b, 19ě), večiřa jarkŚv řa celŚtřeŘ ŚbŘŚčju śa sśada v tiś CTě, saj gre za jarke řeśravilřih Śblik, ki ře sŚdijŚ v řŚbeřŚ izŘed Śstalih kategŚrij (Stichelbaut 2009b, 202). Ker večiřŚ jarkŚv średstavljata tiśa FTĚ in CT8 po Stichelbautu (2009, 183–205), lahko vidimo, da tovrstna tipologija ni primerna za klasifikacijŚ različřih tiśŚv jarkŚv řa RŚŘbŚřu. RazlŚg je v saŘeŘ reliefu, ki ře dŚśušča gradřje śravilřih Śblik jarkŚv, kŚt je tŚ ŘŚžřŚ řa ravřiřskih średelih (glej KŚšir 2012, Ę9). 134 278 Parados – zaščitři řasip na hrbtni strani jarka. Slika 192: Tipologija strelskih jarkov glede na tloris (Stichebaut 2009, 204). Slika 193: Tipologija povezovalnih jarkov glede na tloris (Stichebaut 2009, 204). Jarke na Rombonu bi bilo v osnovi smiselno razdeliti na tri tipe (sl. 194), ki temeljijo na njihovem preseku. Ti so bili lahko v celoti vkopani brez prsobranov (tip 1), vkopani z nadgrajenim prsobranom in/ali paradosom (tip 2) ali pa so imeli v celoti nadzidane prsobrane in/ali paradose (tiś 3). Ń řadgrajeřiŘ śrsŚbrařŚŘ sŚ Řišljene zidane strukture iz kamenja ali kamenja, kŚŘbiřirařega z betŚřŚŘ. Večiřa jarkŚv sŚdi v drugi tip, predvsem na skalnatih predelih pa se pojavlja tudi prvi tip. Zadnji, tretji tip je bil zelo redko uporabljen, nekateri tŚvrstři śŚlŚžaji śa se 279 nahajajo na skrajřeŘ severŚvzhŚdřeŘ delu sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ ter řa śŚlŚžajih śri Kraljišču. Jarki so se razlikovali tudi glede na samo konstrukcijo. Na Rombonu je bilo (zaenkrat) prepoznanih pet tipov: a- jarki, vklesaři v živŚ skalŚ; b- jarki s konstrukcijo iz zlŚžeřega kaŘeřja; c- jarki z leseno konstrukcijo; d- jarki s kŚřstrukcijŚ iz žičřate Řreže iř lesa; e- jarki s konstrukcijo iz kamenja in betona; f- jarki brez konstrukcije. Slika 194: Tipi jarkov na izbranem območju raziskave glede na presek (avtor: U. Košir, 2016). PŚtrebřŚ je śŚudariti, da sŚ ŘŚžře kŚŘbiřacije več različřih tiśŚv kŚřstrukcij, zatŚ lahkŚ řśr. vkŚśař jarek s kaŘřitŚ iř leseřŚ kŚřstrukcijŚ ŚzřačiŘŚ kŚt tiś »1bc«. Jarke tiśa »a« zaslediŘŚ řa Śbeh vŚjskujŚčih se straneh. Njihov izkop je zahteval izredeř řaśŚr, ki śa je bil řagrajeř z ŘŚčřiŘ jarkŚŘ, ki ga ři bilŚ śŚtrebřŚ śŚśravljati. V večiři śriŘerŚv gre za glŚbŚke śŚvezŚvalře jarke, iz katerih ři bilŚ ŘŚgŚče streljati. Številři jarki sŚ bili Śkreśljeři s śrsŚbraři iz zlŚžeřega kaŘeřja, na zřačileř śriŘer takšřega jarka śa řaletiŘŚ řa sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, kjer sŚ Italijaři Śb skalřeŘ rŚbu izkŚśali śŚvezŚvalři jarek s kaŘřitiŘ śrsŚbrařŚŘ Śb južři strařici (sl. 190). Veliko je primerov, v katerih sta bili obe stranici jarkov izdelaři iz zlŚžeřega kaŘeřja, ki sŚ ga śridŚbili ob kopanju jarkov, sproti pa so neobdelane in obdelane kamne zlagali ob stranici jarka. Na mestih, kjer sŚ bili takšři jarki śŚśŚlřŚŘa zasuti, lahkŚ řjihŚv śŚtek slediŘŚ řa śŚdlagi liřij kaŘřŚv, ki so opazni na pŚvršju. Kjer je bilŚ jarke śŚtrebřŚ dŚdatřŚ Śkreśiti ali śrekriti z zaščitřiŘi iř ŘaskirřiŘi eleŘeřti, sŚ vŚjaki śŚgŚstŚ izdelali leseře kŚřstrukcije v Śbliki řavśičřih iř śrečřih traŘŚv z ŚkreśitvaŘi Śb strařicah jarka, ki sŚ śreśrečevale śŚsiśavařje. Na nekaterih odsekih 280 italijařskega strelskega jarka řa jugŚvzhŚdřeŘ śŚbŚčju Čuklje sŚ bili řa śŚvršiři Śdkriti Śhrařjeři deli lesa, ki je ŘŚrebiti služil Śkreśitvi jarkŚv, uśŚraba jarkŚv tiśa »c« śa je dŚkuŘeřtirařa řa fŚtŚgrafiji uřičeřega jarka z ŚbŘŚčja Čuklje. UśŚrabŚ jarkŚv tiśa »d« lahkŚ śriśišeŘŚ italijařski vŚjski, zaslediŘŚ śa jih średvseŘ řa travřatih ŚbŘŚčjih južřega iř jugŚvzhŚdřega śŚbŚčja Čuklje. UśŚraba Řrež je śŚvezařa s śŚdlagŚ, v katerŚ sŚ bili jarki vkŚśaři. Na skalřati śŚdlagi Řrež řaŘreč ři bilŚ śŚtrebřŚ uśŚrabiti, řa średelih z debelejšiŘi ślastŘi zeŘlje iř grušča śa je Řreža učiřkŚvitŚ śreśrečevala śŚsiśavařje steř jarka. V takšřih śriŘerih je bil jarek vkŚśař, strařice śa sŚ bile Śkreśljeře z gŚstŚ śleteřŚ žičřatŚ ŘrežŚ, ki sŚ jŚ Śb strařicah držali v tla zabiti leseři kŚli. Ti sŚ bili lahkŚ řa vrhu ŘedsebŚjřŚ śŚvezaři s śrečřiŘi traŘŚvi. Jarke tiśa »e« zaslediŘŚ predvsem na avstro-Śgrski straři, řa vrhřjeŘ delu Mrtvaške glave, kjer sŚ delřŚ vkŚśaři jarki nadzidani s prsobrani iz kamna, vezařega z betŚřŚŘ. Na italijařski straři je bilŚ takšeř řačiř gradřje zaslediti le řa skrajřeŘ severŚvzhŚdřeŘ delu sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, kjer je Śb skalři steři zgrajeř krajši zaščitři zidec, ki ga lahkŚ iřterśretiraŘŚ kŚt śŚvezŚvalři jarek, čeśrav leta ři vkŚśař v śŚdlagŚ. Na řekaterih Śdsekih bŚjišča sŚ bili zgrajeři tudi jarki brez kŚřstrukcij (tiś »f«), takšřŚ ŚblikŚ jarkŚv śa je ŚŘŚgŚčala średvseŘ trdřa iř kŚŘśaktřa śŚdlaga, v katerŚ sŚ bili vkopani, saj bi v primeru pogostega posipavanja stranice jarka zagotovo okrepili. ArheŚlŚški testři izkŚśi (TS 11, TS 13 iř TS 1Ę) sŚ ŚŘŚgŚčili vśŚgled v kŚřstrukcijŚ dveh avstro-Śgrskih jarkŚv řa Mrtvaški glavi iř italijařskega jarka řa jugŚvzhŚdřeŘ śŚbŚčju Čuklje. Jarki se med seboj razlikujejo tako po naŘeŘbřŚsti kŚt śŚ řačiřu izgradřje, śŚdrŚbřeje śa sŚ predstavljeni v nadaljevanju. Avstro-ogrski strelski jarek – testni izkop TS 11 Testři izkŚś velikŚsti 0,ě0 × 1,2Ę Ř je bil lŚcirař v avstrŚ-ogrskem zidanem strelskem jarku Śb zasuteŘ vhŚdu v kaverřŚ řa Mrtvaški glavi (sliki 195 in 196). Z izkopom je bil pridobljen vśŚgled v saŘ jarek, řjegŚve deśŚzite, kŚřstrukcijŚ, hŚdřŚ śŚvršiřŚ ter ohranjene predmete, ki so ostali za vojaki. Glede na stratigrafsko sekvenco so bile prepoznane 3 faze: faza 1 – izgradnja jarka; faza 2 – uporaba jarka; faza 3 – obdobje po opustitvi jarka. 281 Slika 195: Lokacija testnega izkopa TS 11 v avstro-ogrskem jarku na Mrtvaški glavi – pogled proti severu (foto: U. Košir, 2015). Slika 196: Lokacije testnih izkopov TS 11 do TS 14 na Mrtvaški glavi (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). 282 Faza 1 – izgradnja jarka PŚ italijařskeŘ zavzetju Čuklje sŚ se bili avstrŚ-ogrski vojaki prisiljeni umakniti proti vzhŚdu, za svŚje śŚlŚžaje śa sŚ si izbrali ŘajhřŚ vzśetiřŚ, ki sŚ jŚ śŚiŘeřŚvali Totenkuppe, danes zřařŚ śŚd iŘeřŚŘ Mrtvaška glava (sl. 186). V geŚlŚškŚ ŚsřŚvŚ sŚ vkŚpali jarek in ga na severovzhodni stranici okrepili s kamenjem, vezanim z betonom, obenem pa je vkop ob zidani strařici verjetřŚ služil kŚt dreřažři kařal (sl. 197). Jugozahodno stranico jarka je tvorila naravna skala, ki je bila nadzidana z enakim zidom iz kaŘřŚv, vezařih z betŚřŚŘ iř śŚlŚžeřih v vrste, kŚt řa řasśrŚtři straři jarka. PrvŚtřŚ hŚdřŚ śŚvršiřŚ je średstavljala geŚlŚška ŚsřŚva, v katerŚ je bil vkŚśař jarek. Ohrařjeřa glŚbiřa jarka Śb zidaři strařici zřaša kar 23ě cŘ, śrvŚtřŚ śa je bila še večja. Izkopani odsek jarka lahko opredelimo kot del strelskega jarka, ki pa je svojo pravo podobo verjetřŚ iŘel řa saŘeŘ vrhu Mrtvaške glave. Raziskaři Śdsek je iŘel średvseŘ dŚhŚdřŚ iř ře strelske funkcije. Slika 197: Pogled na izpraznjen drenažni kanal ob zidani stranici jarka (foto: U. Košir, 2015). Faza 2 – uporaba jarka V fazi uśŚrabe se je řa dřu jarka řabrala tařjša ślast zbitega Řateriala, ki je średstavljal řŚvŚ hŚdřŚ śŚvršiřŚ. V ślasti sŚ bili Śdkriti drŚbci rŚčřih bŚŘb, deli śehŚtřega streliva iř Řařjši deli vŚjaške ŚśreŘe (sl. 198). Znano je, da Italijani niso nikoli prodrli v obravnavani jarek, zato 283 lahko fragmente avstro-Śgrskih rŚčřih bŚŘb v jarku izključiŘŚ kŚt śŚsledicŚ bližiřskih bŚjev. Fragmente lahko interpretiramo kot posledico italijanskega tŚśřiškega Śbstreljevařja, Śb katereŘ je grařata zadela śŚlŚžaje řa Mrtvaški glavi, eksślŚzija śa je aktivirala iř uřičila rŚčře bŚŘbe, ki sŚ bile shrařjeře v bližiři. Faza 3 – obdobje po opustitvi jarka PŚ Śśustitvi jarka se je z zasiśavařjeŘ z višjega dela řad kaverřŚ iř jarkŚŘ v jarku řabrala ślast, ki vsebuje drŚbře řajdbe, śa tudi večje kŚse betŚřske ruševiře. Nad řjŚ se je v zadřjih desetletjih nabrala nova plast koluvija, ki je vseboval del recentne eŘbalaže za sŚk. V zasutjih sŚ bili Śdkriti deli řabŚjřikŚv, tulci řabŚjev, fragŘeřt bŚŘbarde iř izstreljeřa šraśřelska grařata (sl. 199). V zasutju jarka sŚ se řahajali še fragŘeřti rdeče Śbarvaře aluŘiřijaste fŚlije (sl. 200), ki morda izvira še iz vŚjřega časa iř je bila uśŚrabljeřa za zavijařje čŚkŚladřih ali drugih bŚřbŚřŚv, ki sŚ jih vojaki prejemali prek paketov od doma. Najdbe V izkopnem polju je bilo odkritih skupno 46 najdb, med katerimi je bilo 36 kovinskih predmetov, trije odlomki stekla, trije fragŘeřti rdeče fŚlije, ena kost, del baterijskega vlŚžka iř dva kŚsa receřtře eŘbalaže. Slika 198: Predmeti s hodne površine jarka, med njimi je bila tudi izstreljena italijanska krogla kalibra 6,5 mm, ki je verjetno priletela s pobočja Čuklje (foto: U. Košir, 2015). 284 Slika 199: Dno šrapnelske granate. Vsekanine na zadnji strani kažejo na sekundarno uporabo (foto: U. Košir, 2015). Slika 200: Dva izmed treh odkritih lističev aluminijaste folije rdeče-srebrne barve (foto: U. Košir, 2016). Avstro-ogrski povezovalni jarek – testni izkop TS 13 Testři izkŚś velikŚsti 1,30 × 1,0ę Ř je bil lŚcirař v avstrŚ-ogrskem povezovalnem jarku, ki vodi Śd Mrtvaške glave śrŚti zahŚdřiŘ izśŚstavljeřiŘ śŚlŚžajeŘ (sl. 196 in 201). Z izkopom je bil pridobljen vpogled v sam jarek, njegove depozite, konstrukcijo, hodnŚ śŚvršiřŚ iř řjegŚvŚ globino. Glede na stratigrafsko sekvenco so bile prepoznane 3 faze: faza 1 – izkop jarka; faza 2 – uporaba jarka; faza 3 – obdobje po opustitvi jarka. 285 Faza 1 – izkop jarka Avstro-Śgrski vŚjaki sŚ v řaravřŚ ślast vkŚśali jarek dŚ geŚlŚške ŚsřŚve. IzkŚśařŚ zemljino so nasipavali na obe strani jarka, predvsem na severno strař, ki leži v sŘeri śrŚti italijařskiŘ śŚlŚžajeŘ, s čiŘer sŚ řaredili visŚk śrsŚbrař. Glede řa dŚkuŘeřtirařŚ glŚbiřŚ jarka iř višiřŚ řasiśa je bil jarek śrvŚtřŚ glŚbŚk vsaj 2,Ę Řetra. Faza 2 – uporaba jarka V fazi uśŚrabe se je řa dřu řabrala tařjša plast steptanega meljastega peska, ki je średstavljal zadřjŚ ŚhrařjeřŚ hŚdřŚ śŚvršiřŚ. SkleśaŘŚ lahkŚ, da sŚ z dřa jarka redřŚ odstranjevali nabrano zemljino in blato. Slika 201: Pogled na lokacijo testnega izkopa TS 13 v avstro-ogrskem povezovalnem jarku – pogled proti zahodu v smeri italijanskih položajev (foto: U. Košir, 2015). Faza 3 – obdobje po opustitvi jarka V fazi po opustitvi jarka sta se s prsobranov v jarek usipali koluvijalni plasti, ki sta vsebovali dele bŚdeče žice. Ta je bila lahkŚ Śdvržeřa v jarek v śŚvŚjřih letih, saj sŚ travřate śŚvršiře średstavljale śašřa ŚbŘŚčja, ki sŚ dařes řaŘeřjeřa kŚzaŘ. PredvseŘ kratki segŘeřti bŚdeče žice kažejŚ řa śŚvŚjřŚ Śdstrařjevařje iř rezařje žice. 286 Slika 202: Pogled na vzhodni presek TS 13. SE 007 – geološka podlaga; SE 004 – naravna plast (stranica jarka); SE 006 – vkop; SE 005 – hodna površina; SE 002 – koluvij; SE 003 – koluvij; SE 001 – ruša in koluvij (foto in avtor: U. Košir, 2015). Najdbe V testnem izkopu je bilo odkritih 16 najdb, v vseh primerih pa gre za kovinske predmete. Odkritih je bilŚ več kŚsŚv bŚdeče žice, ki seŘ jŚ, razeř eřega fragŘeřta, zakŚśal řazaj řa Řestu izkŚśa. MalŚštevilřŚst řajdb je bila za kŚřtekst śŚvezŚvalřega jarka śričakŚvařa, saj se v takšřih jarkih vŚjaki řisŚ zadrževali, śŚsledičřŚ śa je v řjih ŚstalŚ Řařj średŘetŚv kŚt v strelskih jarkih. Italijanski strelski jarek – testni izkop TS 15 Testři izkŚś velikŚsti 1,40 × 1,10 Ř je bil lŚcirař v italijařskeŘ jarku śrve bŚjře linije, ki śŚteka śŚ južřeŘ śŚbŚčju Čuklje (sl. 203 in 204). S sŚřdirařjeŘ je bil dŚbljeř vśŚgled v řačiř gradřje jarka ter Śhrařjeře leseře iř kŚviřske eleŘeřte śŚd śŚvršjeŘ. Iz stratigrafske situacije sta bili prepoznani dve fazi: faza 1 – izkop in izgradnja jarka; faza 2 – zasutje jarka. Na śŚvršiři je bila vidřa liřija Řreže, s katerŚ sŚ utrdili strařicŚ jarka (sl. 205). Testni izkop je bil uŘeščeř řa śŚdlagi lŚkacije ŚŘeřjeře Řreže, v śričakŚvařju, da je druga strařica zasuta śŚd 287 śŚbŚčjeŘ. Nasiśavařje s śŚbŚčja je ŘrežŚ, ki je utrjevala strařicŚ jarka, śŚŘakřilŚ řa drugŚ strař, tako da je bil z izkopom dostopen le del jarka. Slika 203: Lokaciji testnih izkopov TS 1 in TS 15 na pobočju Čuklje (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). 288 Slika 204: Pogled na lokacijo testnega izkopa TS 15 v italijanskem jarku na pobočju Čuklje – pogled proti severovzhodu (foto: U. Košir, 2015). Slika 205: In situ mreža in leseni kol vzhodne stranice jarka, na katero se je zaradi pritiska zemljine s pobočja posula zahodna stranica jarka – pogled proti zahodu (foto: U. Košir, 2015). Faza 1 – izkop in izgradnja jarka Italijanski vojaki so v naravno plast śŚbŚčja Čuklje izkŚśali jarek. Strařice sŚ Śkreśili z ŘŚčřŚ kŚviřskŚ ŘrežŚ, ki sŚ jŚ učvrstili z leseřiŘi, v tla zabitiŘi kŚli. DŚkuŘeřtirařa širiřa celŚtřega jarka je zřašala ŚkŚli ě0 cŘ. MaksiŘalřa Śdkrita višiřa Řreže je bila 130 cŘ, višiřa prsobrana řad teŘ řivŚjeŘ śa še dŚdatřih 30 cŘ. Skuśřa glŚbiřa jarka je takŚ zřašala ŚkŚli 1ę0 289 cm, verjetno pa so bile na prsobranu, izpostavljenem strelom z avstro-Śgrske straři, řalŚžeře vreče s śeskŚŘ, kar je še dŚdatřŚ śŚvečalŚ řjegŚvŚ glŚbiřŚ Śz. varřŚ stŚjřŚ višiřŚ. Faza 2 – zasutje jarka PŚ Śśustitvi jarka je śritisk śŚsiśavařja řaravře ślasti řad jarkŚŘ śreŘakřil učvrstitev zahodne stranice jarka in jo popolnoma stisnil k vzhodni stranici. V jarku so se po opustitvi nabrale koluvijalne plasti. Slika 206: Pritisk zemljine s pobočja je pomaknil zahodno opažno konstrukcijo jarka na nasprotno stran (foto in avtor: U. Košir, 2015; 2016). Najdbe V testřeŘ izkŚśu je bilŚ Śdkritih 149 kŚviřskih řajdb. PrevladujejŚ žeblji iř kŚsi žice, ki so bili uporabljeni pri leseni konstrukciji jarka, odkritih pa je bilo nekaj granatnih delcev in italijanski řabŚj v Śkvirju. IzstŚśata sśrijeta skuśka žebljev, ki sta bila śrvŚtřŚ v eŘbalaži iz Śrgařskega materiala, ki se ni ohranila. 290 Slika 207: Sprijet skupek žebljev različnih dolžin, odkrit v koluvijalni plasti na vrhu jarka. Žeblji so bili preneseni z nasipavanjem s pobočja, v fazi depozicije pa so bili shranjeni v embalaži, verjetno iz organskega materiala (foto: U. Košir, 2015). . . . . Mitralješki, minometni in topniški položaji Čas śrve svetŚvře vŚjře je bil średvseŘ čas reśetirřih śušk z ŘajhřŚ kaśacitetŚ treh dŚ šestih řabŚjev. VŚjak je zatŚ ŘŚral v śuškŚ śŚgŚstŚ vstaviti řŚv Śkvir z řabŚji, hitrŚst streljařja pa je bila odvisna predvsem od izurjenosti strelca. Zaradi tega so v veljavo stopili mitraljezi, ki so predstavljali temelj pehotne obrambe, minometi in topovi pa so predstavljali glavno napadalno ŚrŚžje, ki je iŘelŚ śŚŘeŘbřŚ ŚbraŘbřŚ fuřkcijŚ zŚśer śehŚtŚ. TŚvrstřa ŚrŚžja sŚ śŚgŚstŚ zahtevala posebej zgrajeře śŚlŚžaje, średvseŘ kŚ sŚ bila v statičři, ŚbraŘbři fuřkciji. RavřŚ tŚvrstřa ŚbŚrŚžitev je Řed vŚjaki zadala řajveč śŚškŚdb iř sŘrti, zatŚ je bila řjihŚva uśŚraba řa bŚjišču izredřega śŚŘeřa. Lega v prostoru Na ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa je dařes řekatere śŚlŚžaje težkŚ śreśŚzřati, śrvi vtis Ś śrisŚtřŚsti ŘitraljezŚv iř težkega ŚrŚžja śa řaŘ śŚřuja arhivskŚ gradivŚ v Śbliki dŚkuŘeřtŚv, zeŘljevidŚv in vojnih fotografij. Za vpogled v situacijo na avstro-Śgrski straři bŚjišča je śŚŘeŘbeř zeŘljevid śŚlŚžajev, Śbjavljeř v delu Od Krna do Rombona 1915 – 1917, avtŚrjev L. Galića iř D. Pirih (200Ě, 202). Gre za ŚrigiřalřŚ vŚjaškŚ kartŚ RŚŘbŚřa s kŚřca ŚktŚbra 191ę, ki jŚ hrařijŚ v VŚjřeŘ arhivu na Dunaju. Avstro-Śgrski Řitralješki śŚlŚžaji sŚ vrisaři řa Mrtvaški glavi, severŚvzhŚdřŚ Śd Mrtvaške glave, trije řa Kraljišču, trije južřŚ Śd kŚte 1992 iř edeř řa saŘi kŚti. SkuśřŚ je Śzřačeřih devet ŘitraljezŚv. Stařje ři śŚśŚlřŚŘa řatařčřŚ, Śz. je śrikazařŚ zelŚ sheŘatičřŚ. Tekom terenskih raziskav řa izbrařeŘ ŚbŘŚčju sŚ bili řa Mrtvaški glavi dŚkuŘeřtiraři trije Řitralješki śŚlŚžaji v kaverřah iř trije dŚŘřevři śŚlŚžaji řa śrŚsteŘ, řa italijařski straři śa štirje 291 Řitralješki śŚlŚžaji řa sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ ter dŚŘřevři Řitralješki śŚlŚžaj řa śŚbŚčju Čuklje. Na śrej ŚŘeřjeřeŘ zeŘljevidu je řa kŚti 1992 Śzřačeř śŚlŚžaj Ě,Ę-centimetrskega gŚrskega tŚśa v kaverři, ki sŚ ga vŚjaki śŚiŘeřŚvali »Seśśl«, řjegŚv śŚlŚžaj v kaverři śa je še danes dobro ohranjen (sl. 175). Drugi top je označeř severřŚ Śd Kraljišča, śrav takŚ śa je šlŚ za 7,5-ceřtiŘetrski gŚrski tŚś, śŚiŘeřŚvař »Michl«. PŚleg je řa zeŘljevidu Śzřačeř še sredřji 1Ęcentimetrski metalec granat (nem. Mittlerer 15 cm Granatenwerfer) in 22-centimetrski minomet (nem. 22 cm Minenwerfer). Med kŚtŚ 1992 iř KraljiščeŘ sta bila řaŘeščeřa 9-centimetrski minomet (nem. 9 cm Minenwerfer) in 22-centimetrski minomet (nem. 22 cm Minenwerfer), jugŚzahŚdřŚ Śd Kraljišča pa srednji 15-centimetrski metalec granat (nem. Mittlerer 15 cm Granatenwerfer) in 28-centimetrski minomet (nem. 28 cm Minenwerfer). PŚleg že ŚŘeřjeřih ŘitraljezŚv je řa Mrtvaški glavi Śzřačeř tudi śŚlŚžaj 9-centimetrskega minometa (nem. 9 cm Minenwerfer) in prenosnega metalca granat (nem. Tragbarer Granatenwerfer); deli streliva za slednjega so bili odkriti tekom terenskih raziskav v letu 201Ę. ŃeŘljevid ře śŚdaja velikŚ iřfŚrŘacij glede italijařskih śŚlŚžajev, řa sheŘatičřŚ śrikazaři bŚjři liřiji je vrisař le Řitraljez severŚzahŚdřŚ Śd Mrtvaške glave. Glede řa řekatere śŚvŚjře zemljevide lahkŚ řa italijařski straři lŚciraŘŚ številře Řitraljeze, řaŘeščeře Śb śrvi bŚjři liřiji vse Śd sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ iř na śŚbŚčju Čuklje śrŚti BŚvški kŚtliři. Na sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ sŚ Śzřačeři še śŚlŚžaji ŘiřŚŘetŚv, takŚ iŘeřŚvařih bombard. Mitralješki śŚlŚžaji sŚ se řahajali řa tŚčkah z dŚbriŘ śregledŚŘ iř strateškiŘ śŚŘeřŚŘ, taktika śa je řarekŚvala delřŚ śrekrivařje strelřega śŚlja s sŚsedřjiŘi Řitraljezi, kar je ŚŘŚgŚčalŚ obvladovanje branjenega prostora in medsebojno kritje (sl. 208). MiřŚŘeti sŚ bili uŘeščeři za tŚśŚgrafske śreśreke, kŚt sŚ višje skale, skalři śrelŚŘi iř glŚbeli, saj sŚ svŚje izstrelke izstrelili v strŘi krivulji. Takšřa uŘestitev je ŚŘŚgŚčala večjŚ varřŚst śŚlŚžaja, śrav takŚ śa je bila zakrita pred pogledi z nasprotnikove strani. Slika 208: Pogled z avstro-ogrskega mitralješkega položaja zahodno od Kraljišča proti lastnim položajem na Mrtvaški glavi. Tukajšnja postavitev mitraljeza je omogočala bočno varovanje položajev na Mrtvaški glavi v primeru italijanskega napada iz smeri Čuklje (foto: U. Košir, 2011). 292 Načiř gradřje Gradřja Řitraljeških iř tŚśřiških śŚlŚžajev je velikŚkrat vključevala betŚř, śŚsebřŚ śri śŚlŚžajih, uŘeščeřih v kaverře. Na Mrtvaški glavi zaslediŘŚ tri Śhrařjeře Řitralješke śŚlŚžaje v kavernah, pri dveh lahko opazimo betonske strelne line, tretji primerek pa je imel lino zgrajeno iz kamnov in betona. Avstro-Śgrski Řitraljezi sŚ bili śŚgŚstŚ řaŘeščeři řa řačiř, da je vŚjak Śb streljařju za řjiŘi stal, řasśrŚtřŚ śa sŚ italijařski Řitralješki śŚlŚžaji v kaverřah řizki, da je vojak za mitraljezom sedel (sl. 209 in 210). PŚlŚžaji řa śrŚsteŘ sŚ bili śrvŚtřŚ verjetřŚ zaščiteři še z vrečaŘi śeska, dařes śa sŚ se Śhrařili le śravŚkŚtři vkŚśi, ki řaŘigujejŚ řa ŘŚrebitřŚ ŘitralješkŚ gřezdŚ. TekŚŘ raziskav je bilŚ řa ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa Śdkritih sedeŘřajst ŘŚrebitřih Řitraljeških śŚlŚžajev, takŚ v kaverřah kŚt řa śrŚsteŘ. Ńa razlikŚ Śd Řitraljeških śŚlŚžajev je bilŚ ŘiřŚŘetřih śreśŚzřařih śrecej Řařj. Na Mrtvaški glavi lahkŚ, glede řa Śstařke streliva, lŚciraŘŚ śŚlŚžaj prenosnega metalca granat (nem. Tragbarer Granatenwerfer), řa sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ śa je bil Śdkrit dŚŘřevři ŘiřŚŘetři śŚlŚžaj, ki ga z arheŚlŚškiŘ testřiŘ izkŚśŚŘ ři bilŚ ŘŚgŚče řiti śŚtrditi řiti Śvreči. V Śkviru tereřskih raziskav v letu 201Ę sŚ bili Śb tŚvrstřih śŚlŚžajih izkopani trije testni izkopi. Testni izkop TS 3 je podrobneje predstavljen v poglavju 5.3.4.3., na tem Řestu śa sŚ średstavljeře śŚdrŚbřŚsti Řitralješkega śŚlŚžaja v italijařski kaverři řa sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ. Slika 209: Betoniran avstro-ogrski mitralješki položaj za streljanje stoje na Mrtvaški glavi (foto: U. Košir, 2011). 293 Slika 210: Italijanska mitralješka položaja za streljanje sede v kaverni na sedlu med Čukljo in Rombonom (foto: U. Košir, 2015). Italijanska mitralješka kaverna – testni izkop TS 3 Testři izkŚś TS 3 je razkril Řitralješki śŚlŚžaj v italijařski kaverři Řed ČukljŚ iř Rombonom, v kateri so bili lahko řaŘeščeři trije Řitraljezi (sl. 210 in 211). Skrajři, južři śŚlŚžaj je usmerjen proti jugovzhodneŘu śŚbŚčju Čuklje, vlŚgŚ śa je igral Śb avstrŚ-ogrskih napadih v smeri ŚŘeřjeřega śŚbŚčja, kŚ je z bŚka lahkŚ streljal řa řaśredujŚče avstrŚ-ogrske vojake. Strelna liřa je izdelařa iz betŚřa, řa sśŚdřjeŘ delu śa sta Śśazřa utŚra za śŚdřŚžje Řitraljeza, ki sta bila řaśravljeřa řakřadřŚ, śŚ kŚřčařeŘ betŚřirařju (sl. 212). Liřa je verjetřŚ dŚživela več sśreŘeŘb, zadnjo pa lahko datiramo v 8. junij 1917, ko je bila dodana plast betona, v katero je italijanski vojak upodobil mitraljez Fiat-Revelli mod. 1914, s praznim tulcem naboja pa je odtisnil napis 8 – 6 1917 RICORD. PreŚstali dve strelři liři za Řitraljeza sta usŘerjeři śrŚti vzhŚdu v sŘeri Kraljišča. 294 Slika 211: Lokacije testnih izkopov TS 3, TS 4, TS 9 in TS 10 na območju sedla med Čukljo in Rombonom (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). Slika 212: Betonirana strelna lina mitralješkega položaja s sekundarno izdelanim ležiščem za podnožje mitraljeza (foto: U. Košir, 2015). Avstro-ogrski mitralješki položaj – testni izkop TS 12 Testři izkŚś velikŚsti 1,10 × 0,ę0 Ř je bil uŘeščeř v južři śŚlŚvici dŚŘřevřega avstrŚŚgrskega Řitralješkega śŚlŚžaja řa zahŚdřeŘ delu Mrtvaške glave (sliki 196 in 213). Zaradi ŚdsŚtřŚsti řajdb, z izjeŘŚ dveh kŚsŚv bŚdeče žice v ruši, řatařčřa iřterśretacija śŚlŚžaja ři bila 295 ŘŚgŚča, glede řa uŘestitev v śrŚstŚr śa je kljub teŘu ŘŚgŚče dŚŘřevati, da gre za śŚlŚžaj mitraljeza. Faza 1 – izkŚś śŚlŚžaja V fazŚ 1 sśada izkŚś śŚlŚžaja, ki je bil vkŚśař v geŚlŚškŚ ŚsřŚvŚ. Ńaradi ŚdsŚtřŚsti řajdb ni bilo pridobljeřih řŚbeřih řatařčřejših iřfŚrŘacij. Faza 2 – obdobje po opustitvi PŚ Śśustitvi śŚlŚžaja se je řa hŚdři śŚvršiři řabrala kŚluvijalřa ślast, ki jŚ je śrerasla trava. Najdbe V izkŚśu sta bila v ruši Śdkrita le dva kŚsa bŚdeče žice. Drugih najdb ni bilo. Slika 213: Domnevni avstro-ogrski mitralješki položaj pri Mrtvaški glavi pogled proti zahodu (foto: U. Košir, 2015). Italijanski minometni položaj – testni izkop TS 9 Testři izkŚś velikŚsti 0,ě0 × 1,0Ę Ř je bil izkŚśař Śb zahŚdři strařici dŚŘnevnega ŘiřŚŘetřega śŚlŚžaja řa ŚbŘŚčju sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ (sl. 211 in 214). Namen izkopa je bila potrditev domneve o identifikaciji/interpretaciji objekta. Te z izkŚśŚŘ ři bilŚ ŘŚgŚče potrditi, prav tako pa ni bilo odkritih nobenih dokazov, ki bi nakazovali nasprotno. Glede na Śdkrite średŘete, saŘŚ ŚblikŚ śŚlŚžaja iř řjegŚvŚ śrŚstŚrskŚ uŘestitev, lahkŚ trdiŘŚ, da ře gre za barakŚ ali śŚdŚbeř bivalři Śbjekt. Odkriti raztreseři řabŚji řa hŚdři śŚvršiři sŚ verjetřŚ sled dogajanja ob umiku konec oktobra 1917. Glede na stratigrafsko sekvenco lahko opredelimo 3 faze: faza 1 – izgradřja śŚlŚžaja; faza 2 – umik oktobra 1917; faza 3 – obdobje po opustitvi. 296 Slika 214: Domnevni minometni položaj – pogled proti zahodu (foto: U. Košir, 2015). Faza 1 – izgradřja śŚlŚžaja Italijařski vŚjaki sŚ řaravřŚ kŚtařjŚ, ki jŚ tvŚri geŚlŚška skalřa ŚsřŚva, delŚŘa Śbzidali s śŚdśŚrřiŘi zidŚvi iz zlŚžeřega kaŘeřja. Oblika śŚlŚžaja kaže řa fuřkcijŚ ŘiřŚŘetřega śŚlŚžaja, česar śa řajdbe řisŚ ře śŚtrdile ře Śvrgle. Faza 2 – umik oktobra 1917 Na hŚdři śŚvršiři, ki jŚ je średstavljala geŚlŚška ŚsřŚva, sŚ Śstale raztreseře številře řajdbe, ki jih lahkŚ śŚvežeŘŚ z italijařskiŘ uŘikŚŘ kŚřec ŚktŚbra 191Ě (sl. 215). Faza 3 – obdobje po opustitvi Faza 3 predstavlja obdobje śŚ Śśustitvi śŚlŚžaja. Na hŚdři śŚvršiři śŚlŚžaja se je řabrala kŚluvijalřa ślast grušča, řa katerŚ sŚ se začeli śŚdirati śŚdśŚrři zidŚvi, śŚvršiřa śa je dařes śrekrita s kŚluvijalřŚ ślastjŚ iř deli ruševiře. 297 Slika 215: Hodna površina z raztresenimi predmeti (foto: U. Košir, 2015). Najdbe V izkopnem polju je bilo skupno odkritih 76 najdb, med katerimi je 62 kovinskih predmetov, devet odlomkov stekla, trije predmeti iz usnja, rŚževiřast gumb in kos lesa. Med najdbami prevladuje predvsem strelivo, izstopata pa del telefŚřske žice iř średelař tulec řabŚja (sl. 216). KŚt kaže, gre za ředŚkŚřčař izdelek vŚjaka, ŘŚrda 茜ič za britje, śerŚ ali kaj śŚdŚbřega. Neznani vojak je italijanskemu tulcu odrezal dno, avstro-ogrskemu pa del vrha in dno. Italijanski tulec je nato vstavil v avstro-ogrskega, nadaljnjo izdelavo pa opustil (sl. 217). Odkriti so bili tudi kŚviřski deli vŚjaške tŚrbice, ki je Śstala řa śŚlŚžaju śŚ italijařskeŘ uŘiku ŚktŚbra 191Ě. 298 Slika 216: Izbor najdb iz testnega izkopa TS 9. Med številnimi naboji je bila tudi posodica za olje za čiščenje orožja (na sliki desno) in polizdelek vojaka (foto: U. Košir, 2015). Slika 217: Polizdelek vojaka, narejen iz italijanskega in avstro-ogrskega tulca (foto: U. Košir, 2015). 5.3.4.3. Kaverne Sviřčeře tŚče šraśřelskih krŚglic, eksślŚzije grařat različřih kalibrŚv, rŚčře bŚŘbe, trŚŘblŚři iř ŘiřŚŘetře Řiře sŚ řa bŚjiščih śrve svetŚvře vŚjře Řed vŚjaki śŚvzrŚčile řajveč žrtev iř śŚškŚdb. Ediřa rešitev je bila śŚbeg v śŚdzeŘlje, v glŚbŚke zaklŚře zahŚdře frŚřte, iz lesa grajeře zeŘljařke vzhŚdřega bŚjišča iř vlažře kaverře italijařske frŚřte. Na rŚŘbŚřskeŘ bŚjišču sŚ kaverře Řed řajbŚlj śreśŚzřavřiŘi ŚstaliřaŘi śrve svetŚvne vŚjře, ki s svŚjŚ śŚdŚbŚ še vedřŚ vzbujajŚ śreŘisleke Ś dŚgŚdkih, ki sŚ se v dařes ŘirřeŘ visokogorskem svetu odvijali pred stotimi leti. Kaverne so bile edino relativno varno zavetje pred eksplozijami granat, vojake pa so varovale tudi pred vremenskimi vplivi. Kljub temu bivanje v njih ři bilŚ eřŚstavřŚ, kar lahkŚ delřŚ śreizkusiŘŚ tudi saŘi, če śresśiŘŚ kakšřŚ řŚč v eři izŘed kavern. 299 Lega v prostoru Kaverře sŚ bile zgrajeře řa ŚbŘŚčjih, kjer je Śbstajala verjetřŚst zadetkŚv izstrelkŚv nasprotnikovih topov in minometov. Zgrajene so bile tako na saŘi bŚjři liřiji kŚt v bližřjeŘ iř daljřeŘ zaledju, v večiři śriŘerŚv śa sŚ bili vhŚdi v kaverře usŘerjeři stran od nasprotnikovih śŚlŚžajev, kar je ŚřeŘŚgŚčalŚ direktře zadetke. Na italijařski straři lahkŚ řajdeŘŚ śŚsaŘezře kaverře iř večje skuśiře kaverř, ki se řahajajŚ średvseŘ Śb skalřih śrelŚŘih, skŚkih iř glŚbelih, ki potekajo v smeri od severa proti jugu iř Śd severŚzahŚda śrŚti jugŚvzhŚdu. Večja skuśiřa kaverř se řahaja Śb zahŚdřeŘ śŚbŚčju Čuklje, kjer je bila kŚřčřa śŚstaja italijařske žičřice iř bŚlřišřica Infermeria Rombon. PŚsaŘezře kaverře zaslediŘŚ řa ŚbŘŚčju vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice iř Śb celŚtři śŚti dŚ sedla Řed RŚŘbŚřŚŘ iř ČukljŚ. Na saŘeŘ ŚbŘŚčju sedla sŚ bile izkŚśaře številře kaverře, ki segajŚ śrav śŚd rŚb ślařŚte RŚŘbŚřa, řa katereŘ sŚ bili že avstrŚŚgrski śŚlŚžaji. Mitralješke kaverře sŚ bile zgrajeře řa bŚlj izśŚstavljeřih ŚbŘŚčjih, večje bivalře śa řa zakritih iř řekŚlikŚ varřejših średelih. AvstrŚ-ogrske kaverne lahko zasledimo ob celotni bŚjři liřiji, řahajajŚ śa se tudi v średelih vzhŚdřŚ Śb bŚjře črte (sl. 218). Načiř gradřje Vrtařje kaverř je lahkŚ śŚtekalŚ řa dva řačiřa. Prvi, śŚčasřejši, je bil rŚčři izkŚś kaverře z dleti iř kladivi, drugi řačiř śa je zajeŘal uśŚrabŚ Řehařskih ŚrŚdij, kŚt sŚ śřevŘatska kladiva in svedri. Oba řačiřa sŚ lahkŚ kŚŘbiřirali z ŘiřirařjeŘ s śŚŘŚčjŚ eksślŚziva, ki sŚ ga vlŚžili v vrtine. Kaverne so se med sebŚj razlikŚvale glede řa řaŘeř, śŚsledičřŚ śa sŚ bile različřih diŘeřzij iř iŘele različře tlŚrise. PŚsebřŚ v bivalřih kaverřah je ŘŚgŚče še dařes zaslediti Śstařke nekdanjih lesenih konstrukcij. ŃřŚtraj kaverř sŚ bile řaŘreč śŚstavljeře leseře kaŘre, pogosto Śbleśljeře s strešřŚ leśeřkŚ. Na izśŚstavljeřih ŚbŘŚčjih sŚ iŘele kaverře Śb vhŚdu lahkŚ zgrajeře zaščitře śregradře zidce, ki sŚ ščitili řŚtrařjŚst śred eksślŚzijaŘi izstrelkŚv v bližiři (sl. 219), řa bŚlj varřih ŚbŘŚčjih śa śred kaverřaŘi śŚgŚstŚ řaletiŘŚ řa uravřave vŚjaških barak. ArheŚlŚške raziskave v letu 201Ę sŚ zajeŘale arheŚlŚške testře izkŚśe v izbrařih kaverřah. SkuśřŚ je bilŚ v kaverřah izkŚśařih ŚseŘ testřih izkŚśŚv, iř sicer v kaverři italijařske bŚlřišřice (tesni izkop TS 2), italijařski Řitralješki kaverři (testřa izkŚśa TS 3 iř TS 4), avstrŚ-ogrski postaji za śrvŚ śŚŘŚč (testřa izkŚśa TS ę iř TS Ě), avstrŚ-Śgrski Řitralješki kaverři (testři izkŚś TS 14) iř kaverři italijařske bŚlřiške śŚstaje (testřa izkŚśa TS 1Ě iř TS 1ě). Testři izkopi TS 2, TS 17 in TS 18 so zaradi svojega konteksta in najdb, povezanih z zdravstvom, predstavljeni v poglavju Ę.3.4.ę. NasśrŚtřŚ śa sŚ testři izkŚśi TS 3, TS 4 iř TS 14, ki sŚ vezaři řa Řitralješke śŚlŚžaje, podrobneje obravnavani na tem mestu, ker so bile z raziskavami pridobljene informacije bolj vezaře řa saŘŚ kŚřstrukcijŚ kaverře kŚt řa Řitralješke śŚlŚžaje. 300 Slika 218: Kaverne na območju raziskave. Z rdečimi pikami so označeni vhodi v kaverne, dokumentirani tekom terenskih raziskav v letu 2011, puščice pa označujejo še nekatera območja, kjer se nahajajo kaverne (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). 301 Slika 219: Pogled na zaščitni zid pred kaverno na območju Mrtvaške glave (foto: U. Košir, 2011). Italijanska mitralješka kaverna – testna izkopa TS 3 in TS 4 Testřa izkŚśa sta bila lŚcirařa v skŚraj 1ę Ř dŚlgi iř śŚřekŚd 4,Ě0 Ř širŚki italijařski Řitralješki kaverři řa ŚbŘŚčju sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ (sl. 187, 210 do 212). Kaverna ima dva lŚčeřa śrŚstŚra, vŘesři śrŚstŚr iř hŚdřik s treŘi ŘitralješkiŘi liřaŘi. Pred kaverřŚ iř v řjej sŚ bili Śśazři trije řezasuti vkŚśi, ki sŚ zaśuščiřa iskalcev z detektŚrji kŚviř. V Śbeh lŚčeřih śrŚstŚrih takŚ rekŚč ři řŚbeřih deśŚzitŚv, razeř śreśerelega lesa, ředŚvŚljeři izkŚśi śa sŚ bili lŚciraři v ŚsredřjeŘ delu kaverře, kjer sŚ deśŚziti řajdebelejši. Testři izkŚś TS 3, velikŚsti 1 × 1 m, je bil izkopan na mestu zadřjega Řitralješkega śŚlŚžaja, ki se řahaja řa kŚřcu rŚva v řajbŚlj južřeŘ delu kaverře (sl. 220). StratigrafskŚ sekveřcŚ v testřeŘ izkŚśu TS 3 je ŘŚgŚče razdeliti řa dve fazi: faza 1 – izkop in uporaba kaverne; faza 2 – obdobje po opustitvi kaverne. Testni izkop TS 4, velikŚsti 0,ě0 × 0,90 Ř, je bil izkŚśař śri vhŚdu v istŚ kaverřŚ, v kateri je bil izkŚśař testři izkŚś TS 3. IzkŚś TS 4 je bil lŚcirař Śb zidařŚ śeč, ki se řahaja řa desři straři vhŚda (sl. 221). Z izkopom je bila preverjena debelina depozitov, odkriti pa so bili fragmenti betona z vrezanimi řaśisi iř deli reliefřih śŚdŚb. PŚsaŘezři fragŘeřti sŚ bili Śdkriti že řa śŚvršiři v Śkviru 302 predhodnih raziskav. V izkopu TS 4 so bile skupno prepoznane tri sślŚšře faze: faza 1 – izkop kaverne; faza 2 – uporaba kaverne; faza 3 – obdobje po opustitvi kaverne. Slika 220: Lokacija testnega izkopa TS 3 in hodna površina z odtočnim kanalom (foto: U. Košir, 2015). Slika 221: Lokacija izkopa TS 4 (foto: U. Košir, 2015). 303 Faza 1 – izkop kaverne Italijanski vojaki so v skalni pomol, ki poteka v smeri od severa proti jugu (sl. 211), izkopali ŘitralješkŚ kaverřŚ z dveŘa śrŚstŚrŚŘa iř ŘitralješkiŘ rŚvŚŘ. Testři izkŚś TS 3 je razkril ŚdtŚčři kařal za Śdtekařje vŚde, vklesař v dřŚ kaverře (geŚlŚškŚ ŚsřŚvŚ) řa Řestu južřega Řitralješkega śŚlŚžaja (sl. 222). Skuśřa Śdkrita dŚlžiřa kařala je zřašala 100 cŘ, širiřa Řed 4 iř 11 cm, globina pa do 2 cm. Odprtina za odtekanje vode iz kaverne, ki se nahaja na levem spodnjem delu strelře liře, je velika Ę × 4 cŘ. V Śbeh testřih izkŚśih je bilŚ ŚdkritŚ dřŚ kaverře, ki ga predstavlja obklesana in ponekod preperela skalna osnova. Slika 222: Drenažni kanal SE 003 (foto in avtor: U. Košir, 2015). Faza 2 - uporaba kaverne Tekom uporabe kaverne so kamnito dno ponekod verjetno prekrili z deskami, kar morda nakazujeta deski, odkriti na dnu testnega izkopa TS 4 (sl. 223). Ob vhodu v kaverno so vojaki sezidali śeč iz velikih, delřŚ Śbdelařih aśřeřčastih kaŘřŚv, vezanih z betonom (sl. 224). Dno kurišča je średstavljala ślŚčeviřa, strŚś śa śreklada iz betŚřa, ki je iŘela železřŚ ŚblŚgŚ, katere deli sŚ bili Śdkriti v śeči iř śred řjŚ. KaverřŚ sŚ zaśrli z leseřiŘi vrati z ŚkeřskiŘ steklŚŘ, řa kar kaže Śdkriti tečaj iř ŚdlŚŘki śrŚzŚrřega Śkeřskega stekla. VŚjaki sŚ řad śečjŚ v svež ŚŘet vśraskali različře řaśise iř reliefřŚ uśŚdŚbitev, ki śa je zaradi fragŘeřtirařŚsti ŚŘeta řerazśŚzřavřa. OrřaŘeřtiraři delci betŚřa sŚ bili Śdkriti v ślasti śred śečjŚ. 304 Slika 223: Ohranjeni leseni deski na dnu kaverne v testnem izkopu TS 4. Dobra ohranjenost kaže na ugodne razmere za ohranitev organskih materialov, med katerimi so bili odkriti tudi deli usnjenih predmetov in tekstila (foto: U. Košir, 2015). Slika 224: Peč ob vhodu v kaverno. Dno in strop peči sta bila obložena s pločevino (foto: U. Košir, 2015). Faza 3 - obdobje po opustitvi kaverne PŚ Śśustitvi kaverře se je v śeči zaradi izśirařja řabrala tařka ślast fiřega črřega śeščeřega melja, na katerega se je odlŚžila ruševiřska ślast kaŘřŚv, Śdśadlih iz řŚtrařjega dela śeči. V śeči je bil Śdkrit v celŚti Śhrařjeř črřilřik z Śstařki črřila, tja śa je verjetřŚ śrišel v fazi uŘika italijařskih eřŚt ali v śŚvŚjřeŘ času Śb řabirařju uśŚrabřega Řateriala. Na dřu kaverne se je řabrala ślast grušča iř śeska ter ruševiře śeči, ruševiřska ślast śa je śrisŚtřa tudi v saŘeŘ kurišču. Na śŚvršju se řahaja ślast, ki je śrav takŚ delŚŘa řaravřega iř delŚŘa ařtrŚśŚgeřega izvŚra, saj 305 je śŚsledica řaravřega zasiśavařja iř krušeřja kamnov s sten in stropa kaverne ter prekopavanja sedimentov v kaverni s strani iskalcev starin. Na Řestu južřega Řitralješkega śŚlŚžaja (TS 3) se je řa hŚdři śŚvršiři kaverře řabrala ślast, ki jŚ lahkŚ śriśišeŘŚ fazi śŚ Śśustitvi, řjeř řastařek śa śŚvŚjřiŘ depozicijskim procesom iř ŚčitřiŘ śrekŚśavařjeŘ tal kaverře. MŚrda se je Śdlagala že v vŚjřeŘ času, veřdar ři jasřŚ, ali sŚ bila řad řjŚ leseřa tla ali ře. Plast je bila v času śŚ vŚjři dŚ dařes vsekakŚr vsaj delřŚ śreŘešařa. Nad njo se je nabrala plast večjega kaŘeřja. Odkrite najdbe so povezane z italijansko uporabo kaverne do preboja oktobra leta 1917, s fazo avstro-ogrske prisotnosti, morda v obdobju zavzetja Čuklje, śa lahkŚ śŚvežeŘŚ del avstrŚ-Śgrskega tulca řabŚja iř krŚglŚ řabŚja kalibra ě×Ę0R ŘŘ. Najdbe – testni izkop 3 V izkopnem polju je bilo odkritih 32 najdb, med katerimi je devet kovinskih predmetov, 18 odlomkov stekla, trije delci kosti, kos tekstila in kos usnja. Zanimiva je najdba avstro-ogrske krogle kalibra ě ŘŘ iř sśŚdřji del řeuśŚrabljeřega tulca řabŚja kalibra ě×Ę0R ŘŘ. Odkriti sŚ bili še fragŘeřti skŚraj cele stekleřičke z řaśisŚŘ IVT, ki je verjetřŚ vsebŚvala zdravila, ter ŚdlŚŘki vsaj še śetih stekleřic. Najdbe – testni izkop 4 V izkŚśřeŘ śŚlju iř řa śŚvršiři (Śstařki detektŚrskega izkŚśa) je bilŚ Śdkritih skuśřŚ 93 najdb, med katerimi je bilo 47 kovinskih predmetov, 29 odlomkov stekla, osem kosov tekstila, šest usnjenih predmetov, dva kosa lesa in fragment śŚlřila svetilře rakete. VečiřŚ řajdb lahkŚ śŚvežeŘŚ z italijařskŚ śrisŚtřŚstjŚ řa lŚkaciji. V śŚvezavi s saŘŚ kŚřstrukcijŚ kaverře je izpovedna najdba sedmih ŚdlŚŘkŚv Śkeřskega stekla, ki je bilŚ řaŘeščeřŚ v vhŚdřih vratih kaverne. Poleg ostankov italijařskih uřifŚrŘ izstŚśa řajdba v celŚti Śhrařjeřega črřilřika z Śstařki vijŚličřega črřila (sl. 225). Slika 225: V celoti ohranjen črnilnik z ostanki posušenega črnila. Zakaj je končal v peči, ne bo nikoli jasno, prav tako tudi ne, kdo ga je uporabljal (foto: U. Košir, 2015). 306 Avstro-ogrska postaja za prvo pomoč (Hilfsplatz) – testna izkopa TS 6 in TS 7 Testři izkŚś TS ę, velikŚsti 1 × 1 Ř, je bil lŚcirař v skrajři desři vŚgal eře od kavern na Kraljišču. Kaverřa se řahaja v bližiři uravřave za barko, kjer je bil izkopan testni izkop TS 5 (glej poglavje 5.3.4.4.; sl. 187 in 226). Testři izkŚś TS Ě, velikŚsti 0,90 × 0,90 Ř, je bil lŚcirař Śb levi straři kaverře, gledařŚ śrŚti řŚtrařjŚsti, śribližřŚ 2 Ř Śd vhŚda (sl. 187 in 226). Glede řa vŚjaški zeŘljevid z dře 2ę. ŚktŚbra 191ę (glej Galić 200Ě, 202) se je řa Kraljišču řahajala sanitetna postaja śrve śŚŘŚči (řeŘ. Hilfsplatz). Na śŚdlagi Śśravljeřega śregleda vŚjřih fŚtŚgrafij z ŚbŘŚčja Rombona je bilo ugotovljeno, da sta bila testna izkopa locirana ravno v kaverni z omenjenim »HilfsślatzŚŘ« (sl. 227). Z izkopom je bila preverjena debelina depozitov in zastopanost drobnih najdb, pridobljene pa so bile tudi informacije o ohranjenosti delov lesene konstrukcije tal kaverne. Prepoznati je bilo ŘŚgŚče 2 fazi: faza 1 – izkop in uporaba kaverne; faza 2 – obdobje po opustitvi kaverne. Slika 226: Lokacije testnih izkopov TS 5, TS 6 in TS 7 (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). 307 Slika 227: Primerjava med današnjim pogledom na kaverni in stanjem med vojno. V spodnji kaverni se je nahajala postaja prve pomoči, ki je na vojni fotografiji označena z zastavo rdečega križa (foto: U. Košir, 2011; hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB040/10986). Faza 1 – izkop in uporaba kaverne Avstro-Śgrski vŚjaki sŚ v geŚlŚškŚ skalřŚ ŚsřŚvŚ izkŚśali kaverřŚ. Pri delu sŚ uśŚrabljali vrtalne stroje, sledovi vrtanja pa so opazni na steřah iř strŚśu kaverře. IzkŚśařa geŚlŚška ŚsřŚva je średstavljala śŚvršiřŚ, řa katero so postavili lesena tla in konstrukcijo kaverne. Njen ostanek predstavlja leseni tram, odkrit v testnem izkopu TS 7 (sl. 228). Na traŘŚvih, ki sŚ ležali śrečřŚ řa dnu kaverne (sl. 229), so bile zabite deske lesenega poda. Lesena konstrukcija kaverne je bila vsaj delřŚ śrekrita s strešřŚ leśeřkŚ, v testřeŘ izkŚśu TS ę śa sŚ bili Śdkriti celŚ fragŘeřti kartŚřa, ki je verjetřŚ služil za izŚlacijŚ. Faza 2 – obdobje po opustitvi kaverne Po opustitvi kaverne in odstranitvi lesenih desk se je na celotni površiři kaverře řabrala plast, ki je nastala iz preperelih ostankov lesene konstrukcije in preperele skalne osnove. 308 Slika 228: In situ ohranjen ostanek lesenega tramu talne konstrukcije v kaverni sanitetne postaje. V zgornjem levem kotu testnega izkopa je opazen del strešne lepenke (foto: U. Košir, 2015). Slika 229: Ostanki lesenih tramov, delov talne konstrukcije v kaverni sanitetne postaje na Kraljišču (foto: U. Košir, 2015). Najdbe – testni izkop 6 V izkopu je bilo odkritih skupno 13 najdb, med katerimi je bilo sedem kovinskih średŘetŚv, štirje ŚdlŚŘki stekla iř dve kŚsti. PrevladujejŚ žeblji, ki sŚ Śstařek leseře kŚřstrukcije v kaverni. Najdbe – testni izkop 7 V izkopu je bilo odkritih skupno 14 najdb, med katerimi je bilo 10 kovinskih predmetov, trije odlomki stekla in keraŘičři izŚlatŚr. Tudi tu so najdbe povezane s konstrukcijo kaverne, predvseŘ žeblji iř leseři traŘ, Śstale řajdbe śa z življeřjeŘ v kaverři. Glede řa Śdkrite řajdbe ře bi bilŚ ŘŚgŚče skleśati, da gre za lŚkacijŚ sanitetne postaje. Ideřtifikacija je bila ŘŚgŚča s śŚŘŚčjŚ vŚjaškega zeŘljevida iř fŚtŚgrafije, Śb ŘŚrebitřeŘ ŚbsežřejšeŘ izkŚśavařju śa bi bili ŘŚrda Śdkriti średŘeti, śŚvezaři z zdravřiškŚ ŚskrbŚ. 309 Avstro-ogrska mitralješka kaverna – testni izkop TS 14 Testři izkŚś velikŚsti 0,90 × 1,0Ę Ř je bil lŚcirař v hŚdřiku Śb ŘitralješkeŘ śŚlŚžaju avstro-Śgrske kaverře řa Mrtvaški glavi (sliki 196 in 230). Z izkopom je bila preverjena debelina in sestava depozitov, glede na stratigrafsko sekvenco pa sta bili prepoznani 2 fazi: faza 1 – izkop kaverne; faza 2 – obdobje po opustitvi. Faza uporabe je zastopana s številřiŘi średŘeti iř njihovimi deli. Slika 230: Lokacija testnega izkopa TS 14 v hodniku pred mitralješkim položajem, takoj za zavojem hodnika (foto: U. Košir, 2015). Faza 1 – izkop kaverne Avstro-ogrski vojaki so izdolbli kaverno v skalno osnovo. V tej fazi so v kaverni zgradili leseřŚ kŚřstrukcijŚ, řa kar kažejŚ številře řajdbe velikih žebljev iř ŚstařkŚv lesa. Faza 2 – obdobje po opustitvi V ŚbdŚbju śŚ Śśustitvi kaverře se je začel śrŚśad leseře konstrukcije, verjetno pa je bila kaverřa śŚdvržeřa tudi śŚvŚjřeŘu Śdřašařju uśŚrabřega Řateriala. Na dřu kaverře se je řabrala večja kŚličiřa Řateriala, ki je řastal iz śreśeriře leseře kŚřstrukcije, grušča iř skal, ki sŚ Śdśadle s sten in stropa kaverne. Med materialom je bila śŚŘešařa velika kŚličiřa arheŚlŚškega gradiva. Mlajši del faze średstavlja śrekŚśavařje śŚ kaverři s straři iskalcev vŚjaških stariř. Najdbe V testnem izkopu je bilo skupno odkritih 181 najdb, med katerimi je bilo 105 kovinskih predmetov, 56 odlŚŘkŚv stekla, šest kŚsŚv usřja, śet kŚsti, śet kŚsŚv tekstila, trije predmeti iz drugega Řateriala iř kŚs lesa. Najdbe se v večji Řeri řavezujejŚ řa kŚřstrukcijŚ kaverře iř vsakdař 310 vojakov, le del pa jih je śŚvezař z ŚbŚrŚžitvijŚ. Med zařiŘiviŘi řajdbaŘi izstŚśa del grafita sviřčřika. Slika 231: Ostanki steklenic iz testnega izkopa TS 14. Velika količina stekla ni presenetljiva, saj je bila med vojaki poraba alkohola zelo velika. Večina odlomkov stekla na fotografiji pripada steklenicam za vino (foto: U. Košir, 2015). . . . . Barake in uravnave za stavbe in šotore Eno od zřačilřih śŚdŚb śrve svetŚvře vŚjře v PŚsŚčju średstavljajŚ vŚjaške barake, ki sŚ ponekod tvorile prava barakarska naselja. Ostaline nekdanjih barak, predvsem njihovih podpornih zidŚv iř ślatŚjev, zaslediŘŚ řa številřih lŚkacijah rŚŘbŚřskega bŚjišča. Barake, ki sŚ bile v ŚsřŚvi narejene iz lesa, kamenja in kombinacije obeh materialov, so predstavljale pribežališče śred ŚkŚljskiŘi vślivi, varŚvale śa sŚ tudi śred ŘařjšiŘi Śdkruški grařat iř kaŘeřja. Glede řa řaŘeŘbřŚst jih lahkŚ śriŘarřŚ razdeliŘŚ řa bivalře iř skladiščře Śbjekte, oboji pa so bili lahko precej raznoliki. Nekatere barake so bile namenjene mŚštvu, řekatere ŚficirjeŘ, sśet druge le kuhiřjaŘ iř jedilřicaŘ, ki sŚ se zŚśet lŚčile řa tiste za řavadře vŚjake iř tiste, řaŘeřjeře ŚficirjeŘ. Seveda na uravnavah, ki jih lahko opazujemo danes, niso stale le barake ampak tudi prave zidane stavbe iř šŚtŚri, ki sŚ średstavljali začasřa zatŚčišča, średeř sŚ bile śŚstavljeře barake, ki sŚ řudile bŚljše zavetje. Lega v prostoru Eřa izŘed teŘeljřih zřačilřŚsti lege barak je izraba řaravřih dařŚsti za zaščitŚ śred nasprotnikovimi pogledi in izstrelki. V primeru Rombona je to pomenilo postavitev barak za řaravře skalře śrelŚŘe, ki ščitijŚ Śbjekte iř ŚřeŘŚgŚčajŚ Śz. ŚtežujejŚ řjihŚvŚ uřičeřje. S tega 311 vidika je iŘela italijařska vŚjska ugŚdřejše śŚgŚje kŚt avstrŚ-ogrska (sl. 232). Slednja je sicer imela bŚljšŚ Śbrambno lego, vendar teren ni ponujal obilo lokacij za varno gradnjo barak. Ena izmed śriŘerřih lŚkacij je bilŚ Kraljišče, ki ga tvŚri řaravřa śŚdŚlgŚvata kŚtařja. Ta śŚteka v sŘeri Śd severa śrŚti jugu, s treh straři śa jŚ zaśirajŚ řavśičře skalře steře, takŚ da je Śdśrta le śrŚti južři straři. Na řivŚju bŚjišča řa RŚŘbŚřu iŘa lŚkacija izvrstřŚ legŚ, kljub teŘu śa številři Śstařki eksślŚdirařih grařat iř Řiř gŚvŚrijŚ, da jŚ je bilŚ ŘŚgŚče usśešřŚ zadeti. PriŘerřa izbira za dŚseg tega cilja so bile prav mine, ki sŚ v strŘi krivulji śadle řa tarčŚ ter takŚ zadele cilje za tŚśŚgrafskiŘi śreśrekaŘi. Obstreljevařje lŚkacije s tŚśŚvi je ŘŚralŚ śŚtekati z italijařskih śŚlŚžajev řa južři iř jugŚzahŚdři straři BŚvške kŚtliře iř vzśetiřah řad řjŚ. Večje ŚbŘŚčje barak blizu frontne linije je bilŚ řad KraljiščeŘ, kjer je bilŚ avstrŚ-ŚgrskŚ śŚveljstvŚ. Številře barake sŚ bile śŚstavljeře še řa ŚbŘŚčju kŚte 1992, śŚsaŘezře śa lahkŚ zaslediŘŚ řa celŚtřeŘ średelu śrav dŚ vrha RŚŘbŚřa. OŘeřjeřa ŚbŘŚčja se řahajajŚ takŚ rekŚč na iř tik za śrvŚ bŚjřŚ liřijŚ, řajvečje ŚbŘŚčje stavb iř barak śa je bilŚ řa kŚti 1313, ki je średstavljala bližřje zaledje. Od tŚd sŚ lahkŚ s tŚśŚvi Śbstreljevali italijařske śŚlŚžaje řa Čuklji. Relief se sśreŘeři řa ŚbŘŚčju zahŚdřŚ Śd RŚŘbŚřa iř Čuklje, kjer je bila řaŘeščeřa italijařska vŚjska. Tereř je bŚlj śŚlŚžeř iř śŚlř skalřih skŚkŚv, śrelŚŘŚv iř glŚbeli, ki śŚtekajŚ v smeri od severa proti jugu in od severozahoda proti jugovzhodu. Ravno te naravne tvorbe so ItalijařŚŘ śŚřudile Śdličře lŚkacije za śŚstavitev barak, stavb iř šŚtŚrŚv, ki sŚ bile relativřŚ varře pred direktnimi zadetki avstro-ogrskih topov in minometov (sl. 232 in 233). Koncentracije italijařskih uravřav za barake (iř śŚřekŚd šŚtŚre) zaslediŘŚ že śŚd ślařiřŚ GŚričicŚ, kjer lahkŚ Śb ślařiřski śŚti iř skalřeŘ śrelŚŘu zaslediŘŚ řekaj śravŚkŚtřih ślatŚjev Řařjših diŘeřzij. Tudi v ŚkŚlici lŚvske kŚče řa ślařiři sŚ Śśazři večji vkŚśaři iř śŚřekŚd s śŚdśŚrřiŘi zidŚvi śŚdśrti ślatŚji. Na ŚbŘŚčju śrŚti vzhŚdu se řa śŚbŚčju śŚd kaśelicŚ řahaja vrsta Řajhřih dŚ velikih uravřav, řad řjiŘi śa je večja uravřava, kjer sta bila śŚkŚśališče iř bŚlřiška śŚstaja. Na sślŚšřŚ so vsa zahodna śŚbŚčja Čuklje Śb řavśičřih skalřih steřah średstavljala Řesta, kjer je bilŚ varřŚ zgraditi tŚvrstřŚ iřfrastrukturŚ. Na tereřu lahkŚ dařes ŚśaziŘŚ več ŚbŘŚčij s številřiŘi uravřavaŘi. PŚdŚbřŚ situacijŚ śreśŚzřaŘŚ še řa ŚbŘŚčju sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, kjer sŚ bile v zavetju skalřih śrelŚŘŚv śŚstavljeře barake iř Řed řjiŘi ŘŚrda tudi šŚtŚri. 312 Slika 232: Območja, na katerih zasledimo uravnave za barake in/ali šotore (označena s črnimi pikčastimi površinami; avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). 313 Slika 233: Italijanske barake ob poti pod pobočjem Čuklje, kjer so bile varne pred topovskimi izstrelki (La Guerra 1916, 262). Načiř gradřje KakŚ sŚ bile barake grajeře, lahkŚ izveŘŚ iz različřih virŚv. Načiři gradřje barak sŚ bili Śśisaři v vŚjaških śrirŚčřikih (npr. Alpine Weisungen für den Gebirgskrieg), ki řarekujejŚ řeke sślŚšře rešitve, situacije řa tereřu śa sŚ se śŚgŚstŚ razlikŚvale. Vśogled v realno stanje zato lahko śridŚbiŘŚ z ařalizaŘi vŚjřih fŚtŚgrafij iř śregledŚŘ dařašřje situacije řa tereřu. Prvi kŚrak je bila dŚlŚčitev ŚbŘŚčja za gradřjŚ, ki je ŚŘŚgŚčalŚ varŚvařje śred direktřiŘi zadetki izstrelkov. Pred postavitvijo same barake je bilo potrebno izdelati plato – uravnavo, na kateri je stala eřa ali več barak. PŚgŚstŚ je bilŚ śŚtrebřŚ Śbdelati skalřŚ śŚvršiřŚ, ki je ŚbeřeŘ tvŚrila zadřjŚ strařicŚ barake, da se je Śbjekt čiŘ bŚlj śrilegal tereřu. Na śrŚstŚru řekdařjih barak ob poti řa ČukljŚ lahkŚ ŚśaziŘŚ, da sŚ bile skale, Śb katerih sŚ stale barake, Śbklesaře takŚ, da sŚ bile śŚśŚlřŚŘa řavśičře. S teŘ sŚ śridŚbili tudi gradbeři Řaterial za izdelavŚ izravřave, ki sŚ jŚ lahkŚ vkŚśali v śŚvršiřŚ ali řaśravili s śŚŘŚčjŚ śŚdśŚrřega zidu iř řasutja, řačiř izdelave uravřave śa je śŚgŚjeval średvseŘ relief. PŚ dŚkŚřčařju uravřave sŚ řařjŚ śŚstavili leseřŚ, kamnito ali leseno-kaŘřitŚ barakŚ ali šŚtŚr. V avstrŚ-ŚgrskeŘ śrirŚčřiku za gŚrskŚ bŚjevařje (Alpine Weisungen für den Gebirgskrieg) so zapisana tudi navodila za gradnjo barak. Te so morale biti śŚśŚlřŚŘa zatesřjeře śrŚti vetru, iŘele śa řaj bi dvŚjře steře z zuřařjŚstjŚ, śrekritŚ s strešřŚ leśeřkŚ, ki řaj bi bila skrbřŚ śritrjeřa s śŚŘŚčjŚ zabitih letev, ki sŚ bile řaŘeščeře čez leśeřkŚ, kar lahkŚ ŚśaziŘŚ řa številřih vŚjřih fŚtŚgrafijah. PŚlřilŚ dvŚjře steře řaj bi bilŚ iz Řahu, seřa, žagařja ali lesřih Śblařcev. NŚtrařjŚst barake řaj bi bila Śbleśljeřa s śaśirjeŘ (zelŚ śriŘereř řaj bi bil časŚśis v več ślasteh), ki je bil prilepljen na śŚdlagŚ iz śŚřjav, vreč ali drugega Řateriala. 314 Barake sŚ bile lahkŚ zidaře iz kaŘeřja, reže Řed kaŘři śa řaj bi vŚjaki zatesřili z ŘahŚŘ ali rušŚ. NŚtrařjŚst je ŘŚrala biti śrav takŚ Śblečeřa v les, śriśŚrŚčljiva śa sŚ bila še dvŚjřa tla. Na podlagi fotografij z ŚbŘŚčja RŚŘbŚřa lahkŚ zatrdiŘŚ, da sŚ za gradřjŚ uśŚrabljali les ali kaŘeř ter kŚŘbiřacijŚ Śbeh ŘaterialŚv. UśŚraba ruše za zatesřitev rež Řed kaŘři je razvidřa s fŚtŚgrafije z RŚŘbŚřa, dŚkazi Ś uśŚrabi strešře leśeřke za kritiřŚ in zaščitŚ zidŚv, pa prihajajo tudi iz arheŚlŚških kŚřtekstŚv, ki sŚ Śśisaři v řadaljevařju. Ob śŚti śŚd śŚbŚčjeŘ Čuklje sŚ bile řarejeře Řařjše uravřave, řa katerih sŚ stale barake, śrekrite s ślatřŚŘ, iř Řařjši šŚtŚri, kar je ŚśazřŚ řa eři redkih fŚtŚgrafij s tega bŚjišča (sl. 233). Ośaziti je ŘŚgŚče, da sŚ barake v bližřjeŘ zaledju veliko bolj sofisticirane in umetelno zgrajene kot tiste tik ob prvi bojni liniji, ki so pogosto služile le kŚt zavetja. FŚtŚgrafija iz ŚkŚlice Čuklje řśr. śrikazuje italijařskŚ zidařŚ zavetje, ki je iŘelŚ leseřŚ Śstrešje, śrekritŚ s ślatři, verjetřŚ šŚtŚrskiŘi (sl. 234). V večiři barak je bila kritiřa leseřa, śŚkrita s strešřŚ leśeřkŚ ali śa je bilŚ Śstrešje śrekritŚ z valŚvitŚ ślŚčeviřŚ, katere Śdtisi so opazni v betonu pri nekaterih italijanskih barakah Śb śŚti řa ČukljŚ. Podrobni vpogledi v izgradnjo, uporabo in opustitev barak so bili pridobljeni tudi z arheŚlŚškiŘi testřiŘi izkŚśi, ki sŚ bili izvedeři řa lŚkaciji avstrŚ-Śgrske barake řa ŚbŘŚčju Kraljišča (testři izkŚś TS Ę) iř řa lŚkacijah italijařskih barak řa sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ (testři izkŚś TS 10) iř řa saŘi Čuklji (testři izkŚś TS 1). Slika 234: Italijanska baraka na območju sedla med Čukljo in Rombonom. Fotografija je nastala v času avstro-ogrskega zavzetja Čuklje med februarjem in majem 1916 (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ ALB032/08738). 315 Italijanska zidana baraka – testni izkop TS 1 Testni izkop je bil lociran v skrajnem vzhodnem delu italijanske zidane barake, ki se nahaja řa śŚbŚčju, śribližřŚ Ě0 ŘetrŚv jugŚzahŚdřŚ Śd vrha Čuklje, tik za bŚjřŚ liřijŚ (sl. 187, 203 in 235). Ń izkŚśŚŘ seŘ želel ugŚtŚviti řjeřŚ řaŘeŘbřŚst, veřdar Ři zaradi średebelih deśŚzitŚv iř śreŘajhřega izkŚśřega śŚlja tŚ ři usśelŚ. IzkŚś je Řeril 2 × 1 Ř, řjegŚva ŘaksiŘalřa globina pa je zřašala 19Ę cŘ. DŚkuŘeřtirařa sŚ bila štiri řaravřa zasutja iř dve zasutji, ki sta vsebŚvali večje kŚse betŚřskih ruševiř. IzkŚś ři bil Śśravljeř dŚ dřa barake zaradi ŘŚčřega śŚsiśavařja iz preseka, ki ga ři bilŚ ŘŚgŚče řatařčřŚ Śčistiti. Glede řa Śstařke Śglja, desk iř strešře leśeřke se je izkŚś śribližal dřu iř ga ŘŚrda celŚ dŚsegel v skrajřeŘ severŚvzhŚdřeŘ vŚgalu. IzkŚśa zaradi omenjenega posipavanja preseka ři bilŚ ŘŚgŚče varřŚ izśeljati, zatŚ sŚ bila dela śrekiřjeřa. V severovzhodnem vogalu sŚ bili řa dřu zidu dŚkuŘeřtiraři črři sledŚvi strešře leśeřke, ki je śreśrečevala vdŚr vlage v řŚtrařjŚst barake. Osnovna stratigrafska sekvenca je bila razdeljena na 3 faze: faza 1 – izgradnja in uporaba barake; faza 2 – obdobje po opustitvi in podrtje barake; faza 3 – naravno zasipavanje s sedimenti z višje ležečega śŚbŚčja. Slika 235: Zidana baraka pred izkopom. Testni izkop TS 1 je bil opravljen ob vzhodni stranici barake (foto: U. Košir, 2016). Faza 1 – izgradnja in uporaba barake IzgradřjŚ barake lahkŚ śŚvežeŘŚ z italijařskŚ śrisŚtřŚstjŚ řa Čuklji iř izkŚśŚŘ sisteŘa jarkŚv řa řjeřeŘ južřeŘ iř jugŚvzhŚdřeŘ śŚbŚčju. Krajši jarek se Śdceśi Śd śŚvezŚvalřega jarka iř se kŚřča śri saŘi baraki. RazuŘljivŚ je, da sŚ vŚjaki řaśrej izkŚśali jarke iř kaverře, šele kŚ je bilŚ ŚŘŚgŚčeřŚ řekŚlikŚ varřejše gibařje śŚ bŚjišču, śa sŚ řaredili druge objekte. V śŚbŚčje 316 Čuklje sŚ izkŚśali vsaj 2Ę0 cŘ glŚbŚkŚ jaŘŚ, ki sŚ jŚ Śbzidali z zidŚŘ iz řaravřih iř delřŚ obdelanih / lomljenih kosov apnenca velikosti Śd 23 × 1Ę dŚ 40 × 30 cŘ, vezařih z betŚřŚŘ (sl. 236). V skrajřih vŚgalih, ki se dŚtikata śŚbŚčja, sŚ Śhrařjeři deli betŚřa, ki sŚ bili del strešře kŚřstrukcije, ki je bila verjetřŚ leseřa iř krita s strešřŚ leśeřkŚ iř ŘŚrda še dŚdatřŚ z valŚvitŚ ślŚčevino. Notranjost barake je bila ponekod prekrita z betonskim ometom, najdbe pa nakazujejo, da sŚ bili (vsaj) sśŚdřji deli zidŚv Śbleśljeři s strešřŚ leśeřkŚ, ki je śreśrečevala vdŚr vlage. KakšřŚ je bilŚ dřŚ barake, ři jasřŚ, saj izkŚś dřa ři dŚsegel. Na vzhŚdři zid sta bila s śŚŘŚčjŚ betŚřa vzidařa kŚviřska řŚsilca, katerih řaŘeř ři śŚśŚlřŚŘa jaseř. Glede řa ŘajhřŚ širiřŚ iř višiřŚ reže (ę0 × 3 cŘ) v ŚhrařjeřeŘ betŚřu, ki je Śstala za řeŚhrařjeřiŘ, řajverjetřeje leseřiŘ elementom, in vsaj 60 cm oddaljenosti Śd dřa, bi lahkŚ řŚsilca śŚdśirala ŘŚčřŚ śŚlicŚ za težje predmete (sl. 237). Slika 236: Testni izkop TS 1. V desnem kotu barake so dobro opazne temne lise s sledovi strešne lepenke, s katero so bili oblepljeni (vsaj) spodnji deli zidov (foto: U. Košir, 2015). 317 Slika 237: Zabetoniran (zakrivljen) in odlomljen kovinski nosilec za polico. S puščicami je označen odtis police v betonu (foto: U. Košir, 2015). Faza 2 – obdobje po opustitvi in podrtje barake V fazŚ 2 sta uvrščeři ruševiřski ślasti iř večji kosi zidane konstrukcije, ki so se podrli v notranjost barake. Po opustitvi barake se je na nekaterih mestih podrla streha, z zidu pa so se Śdkrušili śŚsaŘezři kŚsi betŚřa iř kaŘřŚv. ŃačetřŚ zasipavanje s koluvijalnimi nanosi z višje ležečega severřega śŚbŚčja, Řed kateriŘi sŚ bili tudi večji kŚsi betŚřskih ruševiř iř leseřih eleŘeřtŚv ter ślŚčeviře, je bilŚ ŘŚgŚče šele śŚ teŘ, kŚ strehe ři bilŚ več, ŚzirŚŘa je iŘela na predelu Śb severřeŘ śŚbŚčju že večje lukřje. PŚ śŚśŚlři zrušitvi strešře kŚřstrukcije sŚ se řa ruševiřskih ślasteh začeli řabirati řŚvi kŚluvijalři řařŚsi, ki sŚdijŚ v fazŚ 3. OdsŚtřŚst večje kŚličiře strešře ślŚčeviře lahkŚ kaže řa kritiřŚ iz lesa, śrekritega s strešřŚ leśeřkŚ, izključeřŚ śa ni niti povojno pobiranje uporabnega materiala. Faza 3 – naravno zasipavanje po podrtju strehe V fazŚ 3 sŚ bila uvrščeřa štiri kŚluvialřa zasutja iř ślast ruše, ki sŚ se řabirala śŚ śŚrušitvi strešře kŚřstrukcije. Naravři śrŚcesi erŚzije sŚ śŚvzrŚčali śŚstŚśřŚ zasiśavařje śrostora barake s kŚluvialřiŘi řasutji, ki za razlikŚ Śd řižje ležečih ślasti ře vsebujejŚ delŚv ruševiř (Śz. ŘalŚ), opazna pa je ŚdsŚtřŚst strešře leśeřke, saj Řaterial izvira s śŚbŚčja řad barakŚ. Ń řasiśavařjeŘ sŚ řa ŚbŘŚčje řekdařje barake śrišle drŚbře řajdbe, katerih śriŘarři izvŚr je bil řa śŚbŚčju řad barako. 318 Najdbe V izkopnem polju je bilo odkritih 31 najdb, med njimi 24 kovinskih, trije odlomki stekla, dva kosa lesa, usnjen predmet in fragment betona z Śstařki črřega śreŘaza. Večiřa řajdb izvira iz naravnih nasutij – koluvijev, ki so se nabirali v baraki po njeni opustitvi in podrtju strehe. Gre za Řařjše średŘete, kŚt sŚ řabŚji, krŚgle řabŚjev, šraśřelske krŚglice iř drugi drŚbři średŘeti, Řed kateriŘi izstŚśa udarřa igla zakleśa italijařske śuške Carcano mod. 1891. Italijanska baraka – testni izkop TS 10 Testři izkŚś velikŚsti 1,ĘĘ × 0,ęĘ Ř je bil lŚcirař řa južři rŚb ślatŚja italijařske barake severŚvzhŚdřŚ Śd Čuklje (sl. 187, 211 in 238). DŚdatřa śŚglŚbitev zřŚtraj izkŚśa je Řerila 0,4Ę × 0,45 m. Z izkopom sem preveril debelino ohranjenih depozitov barake. Glede na stratigrafijo sta bili prepoznani 2 fazi: faza 1 – izgradnja barake; faza 2 – obdobje po opustitvi barake. Faza 1 – izgradnja barake Na ŚbŘŚčju Śb bŚjři liřiji sŚ v zavetju skalřega rŚba sśeljali vŚjaškŚ śŚt, Śb kateri sŚ v geŚlŚškŚ ŚsřŚvŚ vkŚśali ślatŚ barake. DaljšŚ, vzhŚdřŚ strařicŚ iř krajšŚ, južřŚ strařicŚ je tvŚrila naravna skalna osnova, vzhodni in severni rob pa je tvoril kamniti zid, grajen v suhozidni tehniki. Mimo barake vodi pot, ki ob severnem delu barake preide v kamnite stopnice, ki jih na obeh straneh zamejuje kamnit zidec. Baraka je bila zgrajena po nastanku poti, saj se njena severna stranica řaslařja řa že ŚbstŚječ śŚdśŚrři zid śŚti. Ńa bŚljšŚ uravřavŚ sŚ vŚjaki řasuli ślast grušča, řa katerega so postavili suhozid (sl. 239). Glede řa kŚličiřŚ ruševiře lahkŚ skleśaŘŚ, da je bila baraka razŘerŚŘa řizka. Na hŚdři śŚvršiři sŚ bili Śdkriti Śstařki strešře leśeřke. Slika 238: Uravnava za barako z ruševinami zunanjih zidov. Testni izkop TS 10 je bil lociran ob južno krajšo stranico, ki je na fotografiji desno (foto: U. Košir, 2015). 319 Faza 2 – obdobje po opustitvi barake PŚ Śśustitvi barake se je řa śŚvršiři řabrala ruševiřska ślast, ki je delřŚ śŚsledica kŚluvialřih śrŚcesŚv řa višje ležečeŘ skalřeŘ rŚbu řad barakŚ. Ob južři strařici je bila řa Řeji Řed ruševiřskŚ ślastjŚ iř hŚdřŚ śŚvršiřŚ Śdkrita kŚřceřtracija Śglja, ki ŘŚrda řakazuje kurjeřje ognja v obdobju po opustitvi barake, saj so se pod ogljem nahajali večji kaŘři, ki v baraki v času uśŚrabe verjetřŚ řisŚ bili śrisŚtři. OdsŚtřŚst večje kŚličiře średŘetŚv kaže řa śŚvŚjřŚ Śdřašařje uśŚrabřega Řateriala iř Śdřašařje średŘetŚv s straři zbiralcev iř ślařiřcev v ŚbdŚbju zadřjih nekaj desetletij. Med odkritiŘi italijařskiŘi średŘeti je ŚbrŚček avstrŚ-Śgrskega šŚtŚrskega ślatřa, ki nakazuje uporabo zaplenjenega materiala ali pa gre za ostanek avstro-Śgrske śrisŚtřŚsti v času ŚsvŚjitve Čuklje leta 191ę ali v ŚbdŚbju śŚ śrebŚju leta 191Ě. Slika 239: Jugozahodni presek v testnem izkopu TS 10. Na delno odkopano sterilno plast SE 003 je bilo nasuto nasutje (SE 002), ki ga je v večji meri sestavljal grušč, ob straneh premešan z ostanki SE 003. Na nasutje je bil postavljen kamnit zid SE 004 (foto in avtor: U. Košir, 2015). Najdbe V izkopnem polju je bilo odkritih 35 najdb, med katerimi je bilo 26 kovinskih predmetov in devet ŚdlŚŘkŚv stekla. PredŘete lahkŚ śŚvežeŘŚ s saŘŚ kŚřstrukcijŚ barake, kŚt sŚ žeblji iř žičřate zařke, ter z vsakŚdřevřiŘ življeřjeŘ, ki je izśričařŚ z deli kŚřzerv iř ŚdlŚŘki stekleřic, 320 nekaj pa je bilo granatnih delcev in delov opreme (sl. 240). Med najdbaŘi izstŚśa že ŚŘeřjeři kŚviřski ŚbrŚček avstrŚ-Śgrskega šŚtŚrskega ślatřa (sl. 241). Slika 240: Vojaški krampič na hodni površini barake (foto: U. Košir, 2015). Slika 241: Obroček z avstro-ogrskega šotorskega platna (foto: U. Košir, 2015). 321 Avstro-ogrska baraka – testni izkop TS 5 IzkŚś velikŚsti 1,Ę0 × 0,ě0 Ř je bil uŘeščeř řa ŚbŘŚčje vhŚda v večjŚ avstrŚ-ogrsko barakŚ, ki se řahaja řa ŚbŘŚčju Kraljišča (sl. 188, 226 in 242). Na južři straři jŚ varuje skoraj 3 m debel zaščitři zid, zahŚdřŚ strařicŚ śa średstavlja řavśičřa skala. NaŘeř izkŚśa je bila śridŚbitev vpogleda v debelino in ohranjenost depozitov, ki so se izkazali, vsaj na mestu vhoda v barako, za dobro ohranjene. Z izkopom sta bili razvidni 2 fazi: faza 1 – izgradnja uravnave in barake ter njena uporaba; faza 2 – obdobje po opustitvi barake. Slika 242: Lokacija avstro-ogrske barake na Kraljišču. Z rdečo puščico je ob zaščitnem južnem zidu označena lokacija testnega izkopa TS 5, z rumenimi puščicami pa je označen nivo strehe barake (foto: U. Košir, 2015). Faza 1 – izgradnja uravnave in barake ter njena uporaba Na ŚbŘŚčju Kraljišča sŚ vŚjaki Śb řavśičři skalři steři řasuli večje kaŘře, śŚŘešaře s kaŘřitiŘ drŚbirjeŘ, iř takŚ řaśravili ŚsřŚvřŚ uravřavŚ za śŚstavitev barake. Ker je bilŚ ŚbŘŚčje izśŚstavljeřŚ tŚśřiškeŘu Śbstreljevařju z južře sŘeri, sŚ řaśravili 3 Řetre širŚk zaščitři zid iz zlŚžeřega kaŘeřja, ki je ŚbeřeŘ średstavljal strařicŚ barake. V řaravřŚ řavśičřŚ skalŚ, ki je tvŚrila zahŚdřŚ strařicŚ, sŚ vklesali žleb, Śz. Śbklesali řaravři śrelŚŘ, ki se začře řa řivŚju stika Řed kaŘřitiŘ zaščitřiŘ zidŚŘ iř řaravno skalo in se dviga v smeri proti severni stranici. Vklesani 322 žleb je średstavljal zahŚdři řŚsilec strešře kŚřstrukcije (sl. 242), ki je bila pokrita z valovito ślŚčeviřŚ (sl. 243). Ob bŚdŚči vzhŚdři strařici barake sŚ zgradili kaŘřit zidec, ki je z južnim zaščitřiŘ zidŚŘ tvŚril vhŚd v barakŚ. Na večja ślŚščata kaŘřa v řasutju sŚ řa vhŚdřeŘ delu v barakŚ śŚstavili řavśičřa leseřa traŘŚva (del kŚřstrukcije), katerih ŘestŚ se kaže v Śbliki Řařjših vkopov (sl. 244 in 245). Prek uravnave in okoli stebrov so nasuli plast peska, ki je predstavljala śŚdlagŚ za leseřŚ hŚdřŚ śŚvršiřŚ (sl. 245 in 246). Nasutje je sestavljal odpadni material, ki je nastal ob izkopu bližřjih kaverř. S fazŚ izgradřje je śŚvezařih tudi řekaj řajdb, ki sŚ verjetřŚ řaključřŚ zašle v řasutje uravřave. Med řjiŘi sŚ řabŚji M.1ě93 kalibra ě×Ę0R ŘŘ, del tulca rakete za sigřalřŚ śištŚlŚ, izŚlatŚr za telefŚř ali elektrikŚ, ŚdlŚŘki stekla iř žeblji. Med steklenimi fragmenti je del śrŚzŚrřega Śkeřskega stekla, ki řakazuje řa śrisŚtřŚst drugih barak v času śred gradřjŚ obravnavane barake. Faza uśŚrabe barake je zastŚśařa średvseŘ z gradivŚŘ iz ruševiřske ślasti, ki sega Śd osebnih in vsakodnevnih średŘetŚv dŚ kŚsŚv vŚjaške ŚśreŘe. Slika 243: Z rumenimi puščicami so označeni del lesene konstrukcije, valovita strešna pločevina in postaja prve pomoči, ki se je nahajala v bližnji kaverni (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB040/10986). 323 Slika 244: Tloris hodne površine vhoda z vkopoma (SE 004 in 007) za tramova lesene konstrukcije (foto in avtor: U. Košir, 2015). Slika 245: Očiščeni ležišči za lesena tramova. Na desni strani so dobro opazne kamnite zagozde, ki so bile dodane ob nasipavanju peščene plasti uravnave (foto: U. Košir, 2015). 324 Slika 246: Zahodni presek. SE 008 predstavlja nasutje uravnave, na katero so vojaki nasuli drobnejši material SE 002, ki so ga dobili ob vrtanju kavern v bližini. Po opustitvi barake se je na površini nabrala ruševinska plast kamenja in preperelega lesa SE 001 (foto in avtor: U. Košir, 2015). Faza 2 – obdobje po opustitvi barake Po Śśustitvi barake je bila Śdstrařjeřa leseřa kŚřstrukcija, kar se kaže v Śbliki śŚlřil vkopov za lesena tramova (glej sliko 244). V primeru, da les ne bi bil odstranjen, bi se le-ta zaradi predvidenih velikih dimenzij tramov in ugodnih visokogorskih pogojev verjetno ohranil. Odstrařitev leseřih eleŘeřtŚv lahkŚ śŚvežeŘŚ z ŘŚrebitřiŘi sśreŘeŘbaŘi v vŚjřeŘ času ali z ŚbdŚbjeŘ řabirařja uśŚrabřega Řateriala z bŚjišč v śŚvŚjřih letih. PrekŚ raziskařega dela Śbjekta se je nabrala plast, ki vsebuje dele razpadlega lesa (Řařjši Śstařki leseře kŚřstrukcije) iř kaŘeřje, ki średstavlja ruševiřŚ, średvseŘ z južřega zaščitřega zidu. ŃahŚdři del ślatŚja barake je ŚśazřŚ śrekŚśař, ti śŚsegi śa sŚ śrav takŚ śrisśevali k řastařku zgŚrřje ślasti (dařašřje śŚvršiře). V zgornji plasti je bilo odkritih veliko najdb, ki jih povezujem s fazo uporabe barake. Najdbe V izkopu je bilo skupno odkritih 129 najdb, med katerimi je 74 kovinskih predmetov, 29 odlomkov stekla, pet kosti, kos tekstila z gumbom, 12 usnjenih predmetov, dva keraŘičřa średŘeta iř šest średŘetŚv iz drugih ŘaterialŚv. PestrŚst řajdb lahkŚ śŚvežeŘŚ z aktivřŚstŘi, ki 325 sŚ bile del življeřja v vŚjaški baraki, Śd vsakŚdřevřih średŘetŚv, kŚt sŚ ŚdlŚŘki stekleřic, śa dŚ średŘetŚv śŚvezařih z bŚjevařjeŘ, kŚt sŚ ŚbrŚčki za aktivacijŚ rŚčřih bŚŘb iř řabŚji. VelikŚ średŘetŚv, średvseŘ žebljev, śŚvezujeŘŚ z leseřŚ kŚřstrukcijŚ barake. K tistiŘ řajbŚlj ŚsebřiŘ średŘetŚŘ lahkŚ štejeŘŚ średvseŘ škatlicŚ legitiŘacije, Śstařek vŚjaške kaśe iř guŘbe z uniform, ki so ostali v baraki po koncu vojne. Slika 247: Ostanki usnjenih delov vojaške opreme, gumb s tkanino vojaške kape, škatlica legitimacije, posodica za olje za čiščenje puške in pločevinasta embalaža za tekočino (foto: U. Košir, 2015). 326 5.3.4.5. Poti in žičnice Pomemben element bojevanja v pozicijski vojni so predstavljale komunikacije. Termin »kŚŘuřikacija« zajeŘa iřfrastrukturŚ, řaŘeřjeřŚ trařsśŚrtu iř śrŚŘetu za śŚtrebe dŚsegařja vŚjaških ciljev, řaj si bŚdŚ tŚ Řulatjere, ŘŚstŚvi, žičřice ali drugi objekti, namenjeni lažjeŘu gibařju ljudi iř Řateriala. Na RŚŘbŚřu lahkŚ zaslediŘŚ večje iř Řařjše śŚti – Řulatjere ter vŚjaške žičřice različřih dŚlžiř, ki sŚ bile zgrajeře za śristŚś iř tŚvŚrjeřje velikih kŚličiř Řaterialřih sredstev, potrebnih za visokogŚrskŚ bŚjevařje. Glede řa velikŚ številŚ ljudi řa bŚjřih śŚlŚžajih je bilŚ številŚ tistih v zaledju řeśriŘerřŚ večje. Ńa śriŘer lahkŚ řavedeŘŚ, da je bilŚ řa ŚbŘŚčju gŚrskega bŚjišča Řed RŚŘbŚřŚŘ iř TŚlŘiřŚŘ v letu 191Ě śŚtrebřŚ ŚskrbŚvati ŚkŚli 20.000 avstro-ogrskih in 30.000 italijanskih vojakov, samo avstro-ogrska stran pa je dnevno potrebovala ŚkŚli ě00 tŚř Řateriala (SiŘić 199ě, 104). Večje kŚličiře zalŚg, gradbeřega Řateriala, ŚśreŘe, ŚrŚžja iř streliva sŚ bile śreśeljaře z žičřicaŘi, trařsśŚrt śa je potekal tudi na hrbtih mul in konjev ter řa ślečih vŚjakŚv. Lega v prostoru Glede řa Řaterialře Śstařke, literaturŚ iř arhivske vire lahkŚ řa ŚbŘŚčje RŚŘbŚřa zagŚtŚvŚ uŘestiŘŚ dve žičřici, avstrŚ-ogrsko in italijansko. Prva postaja avstro-Śgrske žičřice je bila v Pustiři, severřŚ Śd Kluž, śŚtekala śa je skŚraj dŚ vrha RŚŘbŚřa iř śreŘagala kar 1ę2Ę ŘetrŚv višiřske razlike, trasa śa je bila razdeljeřa řa štiri Śdseke (SiŘić 199ě, 10Ę). KŚt ŚŘeřja SiŘić, je bilŚ řa kŚřcu vsakega Śdseka tŚvŚr śŚtrebřŚ śretŚvoriti na nov odsek, dnevna zŘŚgljivŚst žičřice śa je zřašala 2ę tŚř (SiŘić 199ě, 10Ę). Na ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa sta bili vŘesři śŚstaji řa kŚti 1313 iř řa Kraljišču. Italijařska vŚjaška žičřica je iŘela svŚjŚ začetřŚ śŚstajŚ zgrajeřŚ řa zahŚdřeŘ rŚbu vasi Plužřa, potekala pa je preko Na vrhu robu, po severni strani mimo ślařiře GŚričice iř se kŚřčala v kaverři zahŚdřega śŚbŚčja Čuklje, śŚd bŚlřišřicŚ Infermeria Rombon. Žičřice sŚ bile řaŘeřjeře średvseŘ tŚvŚrjeřju Řateriala, čeśrav je zřařŚ, da sŚ bile ponekod uśŚrabljeře tudi za trařsśŚrt rařjeřcev. Večiřa vŚjakŚv je za dŚstŚś dŚ bŚjišča uśŚrabljala vŚjaške śŚti, ki sŚ śŚvezŚvale zaledje s frŚřtŚ. Tudi śri gradřji śŚti sŚ graditelji uśŚštevali iř izkŚriščali řaravře dařŚsti, zatŚ sŚ bile śŚti, kjer je bilŚ tŚ ŘŚgŚče, zgrajeře średvseŘ v zaščiteřih legah Śb strŘih śŚbŚčjih iř skalřih skŚkih. TakŚ sŚ řśr. zahŚdřa śŚbŚčja Čuklje średstavljala izvrstřŚ zaščitŚ za italijařske śŚti (sl. 248). 327 Slika 248: Italijanske vojaške poti (bele linije), ki so bile prepoznane na rezultatih lidarskega snemanja. V večji meri so za izgradnjo upoštevali reliefne danosti, predvsem na predelih, kjer so strma skalnata pobočja nudila zaščito in mrtve kote (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). Načiř gradřje PŚti řa ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa se ře razlikujejŚ Śd drugih śŚti řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte. Te sŚ śŚgŚstŚ vsekaře v śŚbŚčja iř řa številřih Řestih śŚdśrte s śŚdśŚrřiŘi zidŚvi. ŃařiŘivŚst sŚ tudi številřa stŚśřišča, ki jih lahkŚ zaslediŘŚ řa ŚbŘŚčju sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ (sl. 249), kjer sŚ śŚvezŚvala italijařske śŚlŚžaje. Na izśŚstavljeřih delih se śŚti sśreŘeřijŚ v povezovalne jarke (sl. 250), v zaščiteřih legah śa iŘajŚ klasičřŚ śŚdŚbŚ vŚjaških śŚti. 328 Sliki 249 in 250: Primer italijanske poti s stopnicami (levo) in stopnišča v povezovalnem jarku (desno) (foto: U. Košir, 2011). . . . . Bolnišnice in bolniške postaje Prva svetŚvřa vŚjřa je śriśŚŘŚgla k řagleŘu řaśredku številřih tehřŚlŚgij, izjeŘa śa ři bila niti zdravniška Śskrba. Glavři cilj je bil Śskrbeti rařjeřega vŚjaka iř ga čiŘ śrej śŚslati řazaj řa bŚjišče Śz. k delu, ki je aktivřŚ śrisśevalŚ k vŚjskŚvařju. Lažje raře sŚ si vŚjaki lahkŚ Śskrbeli saŘi, težje śa sŚ Śskrbeli za tŚ usśŚsŚbljeři vŚjaki – sanitejci in nato zdravniki. Ranjenega vojaka je bilŚ śŚtrebřŚ čiŘ śrej Śdstrařiti z bŚjišča iř Řu zagŚtŚviti śriŘerřŚ ŚskrbŚ. ŃgŚdŚviřar iř teŚlŚg Miha ŠiŘac je v delu Patriae ac Humanitati (ŠiŘac, Keber 2011) řa grŚbŚ razdelil śŚt Śskrbe řa štiri Śz. śet śŚstaj, situacijŚ řa RŚŘbŚřu śa lahkŚ śŚsślŚšiŘŚ řa štiri ŚsřŚvře kŚrake (kŚraki śŚvzeti śŚ ŠiŘac, Keber 2011, 41): 1. Śskrba raře řa saŘeŘ kraju s straři sařitetřega ŘŚštva ali vŚjakŚv; 2. sařitetřa śŚstaja śrve śŚŘŚči (řeŘ. Hilfsplatz); 3. ŚbvezŚvališče (řeŘ. Verbandplatz); 4. bŚlřišřice v ŚžjeŘ bŚjřeŘ ŚbŘŚčju – śŚljske bŚlřišřice (řeŘ. Feldspitäler). Ńadřji kŚrak je sicer średstavljal trařsśŚrt v sařitetře ustařŚve v řŚtrařjŚst države. 329 Lega v prostoru Prostor za sanitetne objekte je moral biti čiŘ bŚlj vareř śred izstrelki, zatŚ se tŚvrstři Śbjekti řahajajŚ řa varřih ŚbŘŚčjih za bŚjřŚ liřijŚ. AvstrŚ-Śgrski vŚjaški zeŘljevid iz leta 191ę iŘa řa ŚbŘŚčju Kraljišča, řatařčřeje v glŚbeli s sśŚŘiřskiŘ řaśisŚŘ BHJR4, ŚzřačeřŚ ŘestŚ sanitetne postaje śrve śŚŘŚči (řeŘ. Hilfsplatz), ki pa jo na podlagi vojne fotografije lahko umestimo v spodnjo kaverno, kjer sta bili izkopana testna izkopa TS 6 in TS 7 (glej sliki 227 in 243). Druga takšřa śŚstaja je Śzřačeřa tudi řa kŚti 1992. Na italijařski straři sŚ Śhrařjeře ruševiře dvŚetažře bŚlřice z iŘeřŚŘ Infermeria Rombon, ki se je řahajala řa varřeŘ ŚbŘŚčju v zavetju řavśičřih kaŘřitih steř zahŚdřega śŚbŚčja Čuklje. Drugi italijařski kompleks, namenjen zdravstvu, je bila t. i. bŚlřiška śŚstaja Śz. ŚbvezŚvališče vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice. Načiř gradřje Načiř gradřje se ři razlikŚval Śd drugih zidařih stavb iř barak, lahkŚ śa skleśaŘŚ, da sŚ bile bŚlřiške stavbe zidaře bŚlje kŚt druge stavbe řa bŚjišču RŚŘbŚřa. Tak śriŘer sta ravřŚ italijařska bŚlřišřica iř bŚlřiška śŚstaja, ki średstavljata řajvečje Śhrařjeře Śbjekte řa ŚbravřavařeŘ ŚbŘŚčju. Sestavni del Śbjekta bŚlřišřice je bila tudi kaverřa, śri bŚlřiški śŚstaji zahodno od Goričice śa se je le-ta nahajala na medprostoru med ohranjenima zidanima stavbama. ArheŚlŚški testři izkŚśi sŚ bili izvedeři řa lŚkaciji avstrŚ-Śgrske śŚstaje śrve śŚŘŚči (średstavljeřŚ v śŚglavju Ę.3.4.3.), v kaverři italijařske bŚlřišřice (testři izkŚś TS 2), v prostorih stavbe italijařske bŚlřiške śŚstaje (testři izkŚś TS 1ę) ter v śriśadajŚči kaverři (testřa izkŚśa TS 17 in TS 18). 330 Italijanska bolnišnica »Infermeria Rombon« - testni izkop TS 2 Testři izkŚś je bil uŘeščeř v severŚvzhŚdři vogal kaverne, ki je bila izkopana za stavbo italijanske bolnice (Infermeria Rombon) Śb śŚti řa ČukljŚ (slike 187, 251 in 252). Slika 251: Italijanski vojaki pred bolnišnico Infermeria Rombon (hrani: Museo Centrale del Risorgimento, MCRR Album A 1 771, splet 25). Slika 252: Stavba v obdobju med obema vojnama. Nad srednjim oknom desnega dela stavbe je opazen napis Infermeria Rombon (Timeus, Galli, 1968; nav. v Ostan 1971, 328). 331 Kot lahko opazimo na vojni fotografiji (sl. 251), je šlŚ za sŚlidřŚ zidařŚ dvŚetažřŚ stavbŚ z ŚŘetařŚ fasadŚ. Strešřa kritiřa je řa fŚtŚgrafiji slabŚ vidřa, dŚŘřevaŘŚ pa lahko, da je bila dŚdatřŚ śrekrita z rušŚ ali drugiŘ ŘaskirřiŘ ŘaterialŚŘ. Na fotografiji iz obdobja med obema vŚjřaŘa řa śrŚčelju zgŚrřje etaže ři več ŚŘeta, Śśazeř śa je řaśis INFERMERIA ROMBON, ki ga řa vŚjři fŚtŚgrafiji še ři Śśaziti (sl. 2Ę2). Glede řa śriŘerjavŚ z dařašřjiŘ stařjeŘ se je zaradi śŚrušeřja śŚdśŚrřega zidu uravřave za stavbo podrla desna tretjina stavbe, v celoti pa je podrta tudi zgŚrřja etaža. TŚ se je zgŚdilŚ śred letŚŘ 19ę0, kŚ je bilŚ stařje že śŚdŚbřŚ dařašřjeŘu (sl. 253). Slika 253: Pogled na stanje stavbe v letu 2010 (foto: U. Košir, 2010). Namen testnega izkopa je bila pridobitev vpogleda v zastopanost materialne kulture, povezane z dogajanjem v bolnici, za kar pa en testni izkop ni bil dovolj. Odkrito materialno gradivo lahkŚ śŚvečiři śŚvežeŘŚ z dŚgŚdki śŚ Śśustitvi bŚlřice iř uŘiku italijanske vojske. Prostori bŚlřišřice řisŚ bili śriŘerři za sŚřdirařje zaradi velike kŚličiře ruševiřskih blŚkŚv, ki ŘerijŚ tudi do 1 m2. IzkŚśřŚ śŚlje je bilŚ zatŚ uŘeščeřŚ v vŚgal kaverře, kjer řa śŚvršju ři bilŚ večje kŚličiře skal, ki na nekaterih predelih śrekrivajŚ dřŚ kaverře. IzkŚś je Řeril 1 × 1 Ř, řjegŚva glŚbiřa śa je zřašala 1ę cŘ. DŚkuŘeřtiraře sŚ bile tri stratigrafske eřŚte, ki sŚ bile uŘeščeře v 3 faze: faza 1 – izkop kaverne; faza 2 – obdobje po opustitvi kaverne; faza 3 – naravno nasutje. Faza 1 – izkop kaverne V fazŚ 1 je uvrščeřa geŚlŚška podlaga – živa skala, v katero so italijanski vojaki izdolbli kaverřŚ iř śred řjŚ śŚstavili zidařŚ dvŚetažřŚ stavbo. Na dno kaverne je bila verjetno postavljena lesena konstrukcija kaverne ali vsaj leseni pod. 332 Faza 2 – obdobje po opustitvi kaverne V fazŚ 2 je uvrščeřa ślast, ki jŚ lahkŚ śŚvežeŘŚ z ŚśustitvijŚ kaverře śŚ kŚřcu ŚktŚbra 191Ě, kŚ se je italijařska vŚjska uŘakřila z ŚbŘŚčja Čuklje śrŚti Italiji. FragŘeřte vsaj eře italijařske rŚčře bŚŘbe »SśezzŚře di tubŚ« (MařtŚař 2000, 29) iř řekaj tŚśŚvskih grařat Řařjšega kalibra lahkŚ śŚvežeŘŚ z ŘŚrebitřiŘ uřičevařjeŘ Śb uŘiku, lahkŚ śa średstavljajŚ tudi śŚsledicŚ śŚvŚjřih dŚgŚdkŚv v fazi čiščeřja řekdařjega bŚjišča iř řabirařja železa (sliki 2Ę4 in 255). V plasti sŚ bile Śdkrite tudi številře řeizstreljeře krŚgle řabŚjev, ki sŚ lahkŚ śŚsledica eksślŚzij řabŚjev zaradi ognja, vendar ta domneva zaradi odsotnosti tulcev ni potrjena (sl. 256). V śrid śŚžaru gŚvŚrijŚ tudi Řařjše leče žgařiře iř Śrgařskega Řateriala, ki se kažejŚ řa dřu kaverře. KrŚgle bi bile lahkŚ tudi řaŘeřskŚ Śdstrařjeře iz tulcev řabŚjev. V ślasti je bila Śdkrita člŚveška stŚśalřica (leva ossa metatarsi M4), řjeřa śrisŚtřŚst śa je śrav takŚ verjetřŚ śŚsledica dŚgŚdkŚv v času śŚ preboju in v dvajsetih letih 20. stoletja, ko so potekala prekopavanja padlih vojakov. Kost je morda ostanek enega od padlih, ki se je v obdobju po preboju nahajal v kaverni, katerega ostanke pa so v letih po vojni prenesli drugam. Faza 3 – naravno nasutje V zadnjo fazo spada naravna vrhnja plast, ki jo tvorijo predvsem kamni in preperela skalna ŚsřŚva, ki se je Śdkrušila s steř iř strŚśa kaverře. Najdbe V testnem izkopu TS 2 je bilo odkritih 53 najdb, Śd tega Ę2 kŚviřskih iř eřa člŚveška kost. Vse řajdbe izvirajŚ iz ślasti, ŚdlŚžeře řa dřu kaverře. PreseřetljivŚ ři řajdb, ki bi jih lahkŚ zagŚtŚvŚ śŚvezali z zdravřiškŚ ŚskrbŚ, Śdkrite řajdbe śa lahkŚ śŚstaviŘŚ v Śkvir dŚgŚdkŚv, ki so sledili preboju konec oktobra leta 1917. Tu lahko izpostavimo predvsem fragmente granat Řařjšega kalibra iř kar 2Ę fragŘeřtŚv, ki verjetřŚ śriśadajŚ italijařski rŚčři bŚŘbi »Spezzone di tubo«. Ni ŘŚgŚče reči, ali gre za Śstařke eře ali več rŚčřih bŚŘb, vsekakŚr śa gre za średŘete, ki jih v bŚlřiškeŘ kŚřtekstu ři śričakŚvati v tŚlikšři Řeri. MŚrebiti gre za Śstařke uřičevařja bŚlřice s strani Italijanov ob njihovem umiku ali pa za razstreljevanje eksplozivnih sredstev v povojnem obdobju. Posredni indikator tega je tudi 10 neizstreljenih krogel (devet italijanskih in ena za Řehiški Mauser M.1912) nabojev, ki so bile odstranjene iz tulcev, kar je lahko posledica eksplozij nabojev zaradi velike vrŚčiře v śriŘeru eksślŚzije ali Śgřja, kar śa je zaradi ŚdsŚtřŚsti tulcev težkŚ śŚtrditi. V prid eksploziji govorijo tudi poškŚdbe řa řeizstreljeřih krŚglah (sl. 256). Presenetljiva je bila tudi 333 řajdba člŚveške stŚśalřice (leva ossa metatarsi M4), ki je morebiti ostala v kaverni po prekopavanju vojakov v dvajsetih letih 20. stoletja. Slika 254: Fragmenti ročne bombe Spezzone di tubo (foto: U. Košir, 2015). Slika 255: Neeksplodirana ročna bomba Spezzone di tubo, odkrita na italijanskih položajih pod Čukljo (foto: U. Košir, 2011). Slika 256: Neizstreljene krogle italijanskih nabojev kalibra 6,5 mm in verjetno krogla kalibra 7 mm za mehiški Mauser M.1912 (foto: U. Košir, 2015). 334 Italijanska bolniška postaja – testni izkop TS 16 Testři izkŚś TS 1ę, velikŚsti 0,90 × 0,90 Ř, je bil lŚcirař řa vhŚdu zidaře stavbe italijařske bŚlřiške śŚstaje vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice (sl. 187, 257 in 258). Na tereřu zaslediŘŚ ruševiře kaŘřitih stavb z več śrŚstŚri, v zahŚdřeŘ delu ruševiř śa se řahaja tudi v śŚbŚčje vkŚśařa kaverna z napisom Alpini […] Compagnia Batt[aglione] Dronero Posto di Medicazione. S sondiranjem je bil pridobljen vpogled v debelino depozitov in podrobnosti izgradnje same stavbe. Najdbe so śŚvezaře średvseŘ s śŚvŚjřiŘ dŚgajařjeŘ v stavbi iř ře z zdravřiškŚ ŚskrbŚ rařjeřcev. Glede na stratigrafsko sekvenco sta bili prepoznani 2 fazi: faza 1 – izgradnja stavbe; faza 2 – obdobje po opustitvi. Slika 257: Lokacije testnih izkopov TS 8, TS 16, TS 17 in TS 18. Testna izkopa TS 17 in TS 18 sta se nahajala v kaverni, zato je lokacija določena le približno (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). 335 Slika 258: Lokacija testnega izkopa TS 16 (foto: U. Košir, 2015). Faza 1 – izgradnja stavbe Italijanski vojaki so izkopali uravnavo za stavbo in postavili zidove iz delno klesanih aśřeřčastih kaŘřŚv, vezařih z betŚřŚŘ. HŚdřŚ śŚvršiřŚ tvorijo betonska tla, ki so bila średvidŚŘa śrekrita s strešřŚ leśeřkŚ (sl. 259). O morebitnih lesenih tleh ni bilo odkritih nobenih dŚkazŚv. V śriŘerjavi s sŚsedřjŚ večjŚ stavbŚ je bila Řařjša ŘŚrebiti řaŘeřjeřa zdravřiškeŘu Śsebju ali kakšři sśecifičři fuřkciji, večja śa je bila verjetřŚ řaŘeřjeřa řastařitvi rařjeřcev. Faza 2 – obdobje po opustitvi PŚ Śśustitvi se je řa hŚdři śŚvršiři řabrala kŚluvijalna plast svetlo sivega peska, nad katero leži še eřa koluvijalřa ślast, ki jŚ śrekriva ruša. 336 Slika 259: Betonsko dno v manjši stavbi bolniške postaje (foto: U. Košir, 2015). Najdbe V izkopu je bila odkrita 101 najdba, med katerimi je 71 kovinskih predmetov, 21 odlomkov stekla, štirje kŚsi tŚśřiškega sŘŚdřika, kŚsa usřja, kŚsa lesa iř odlomek porcelana. Med najdbami izstŚśajŚ kŚsi tŚśřiškega sŘŚdřika, ki sŚ se v śrŚstŚrih bŚlřiške śŚstaje zřašli verjetřŚ v ŚbdŚbju śŚ śrebŚju ŚktŚbra 191Ě, ŘŚrda v Śkviru śŚvŚjřega čiščeřja bŚjišča (sl. 260). Tudi tu je bilo odkritih nekaj neizstreljenih krogel italijanskih nabojev kalibra 6,5 mm (skupno 11) in tulec ter śištŚlski řabŚj kalibra 9 × 19 ŘŘ. Trakovi topniškega smodnika, ki verjetno spadajo v okvir povojnih dogodkov na bojišču in ne k zdravstveni oskrbi (foto: U. Košir, 2015). Slika 260: 337 Italijanska bolniška postaja – testna izkopa TS 17 in TS 18 Testři izkŚś TS 1Ě je bil izkŚśař v kaverři bŚlřiške śŚstaje, vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice (sl. 187 in 257). IzkŚś velikŚsti 1 × 1 Ř je bil lŚcirař Śb severři strařici kaverře, Śddaljeř 1ěĘ cŘ Śd severŚvzhŚdřega vŚgala. IzkŚś je bil Śśravljeř řa delu, kjer sŚ bili deśŚziti řajdebelejši. Drugje je debeliřa deśŚzitŚv zřašala le řekaj ceřtiŘetrŚv. Ob vzhŚdři stranici testnega izkopa je bil Śhrařjeř betŚřski rŚb, řa katereŘ sŚ bili Śdkriti Śstařki strešře leśeřke. MŚrda gre za rŚb, ki je řŚsil leseřŚ dřŚ kaverře ali kakšeř drug eleŘeřt. V testřeŘ izkŚśu je bilŚ Śdkritih več kŚsŚv betŚřa širiře ca. Ě,Ę cŘ, kŚlikŚr Řeri tudi betonski rob in situ. Nekateri kosi betona so imeli na Śbeh strařeh řaleśljeřŚ strešřŚ leśeřkŚ. V kaverři je velikŚ leseřih eleŘeřtŚv – tramov in desk, řekatere śa iŘajŚ ŚhrařjeřŚ še śritrjeřŚ strešřŚ leśeřkŚ (sl. 2ę1). Tramovi v kaverni so dolgi med 250 in 255 cm, strop kaverne pa je visok okoli 220 do 230 cm in manj. Na tramove so bile pritrjene deske, ki sŚ średstavljale hŚdřŚ śŚvršiřŚ kaverře, verjetno sŚ bile z řjiŘi Śśažeře tudi steře in strop. Testři izkŚś TS 1ě, velikŚsti 1 × 1 Ř je bil lŚciran v jugozahodnem vogalu iste kaverne. Po izkŚśu se je řa dřu takŚj řabrala talřa vŚda, kar řakazuje řa težave z vlagŚ, ki sŚ jih iŘeli tudi vojaki, ki so bivali v kaverni. V obeh testnih izkopih sta bili glede na stratigrafsko sekvenco prepoznani 2 fazi: faza 1 – izkop kaverne in faza 2: ŚbdŚbje śŚ Śśustitvi. Faza uśŚrabe je izśričařa s predmeti. Slika 261: Na nekaterih deskah se je ohranila strešna lepenka, ki je bila pritrjena s kratkimi žebljički s široko glavo (foto: U. Košir, 2015). Faza 1 – izkop kaverne V skalřŚ geŚlŚškŚ ŚsřŚvŚ sŚ italijařski vŚjaki izkŚśali kaverřŚ. V řŚtrařjŚsti sŚ zgradili leseřŚ kŚřstrukcijŚ, katere Śstařki sŚ še dařes vidři v Śbliki Śhrařjeřih delŚv desk iř traŘŚv, Śb 338 robu kaverne pa so na odseku, kjer je bil izkopan testni izkop TS 17, napravili betonski nosilec, ki je nosil del lesene konstrukcije ali nek drug element (sl. 262). Na mestu testnega izkopa TS 18 ni bilo odkritih nobenih sledov betona. Faza 2 – obdobje po opustitvi Po opustitvi se je nabrala debelejša ruševiřska ślast, ki je średvseŘ śŚsledica śreśerevařja velike kŚličiře lesa (sl. 2ę2). Ta vsebuje tudi številře řajdbe, Řed řjiŘi del stekleře aŘśule, verjetřŚ za ŘŚrfij, iř stekleřičkŚ za zdravila. Slika 262: Očiščeno dno kaverne in enotna premešana plast, ki se je nabrala po opustitvi kaverne. S puščico je označen del ohranjenega betonskega roba (foto: U. Košir, 2015). 339 Najdbe – testni izkop 17 V izkopnem polju je bilo odkritih 49 najdb, med katerimi je 20 kovinskih predmetov in 29 odlomkov stekla. Med najdbami izstopa del medicinske ampule, ki je bila uporabljena v kaverni bŚlřiške śŚstaje (sl. 263). Najdbe – testni izkop 18 V izkopnem polju je bilo odkritih 48 najdb, med katerimi je 24 odlomkov stekla, 12 kovinskih predmetov, 10 kosti, usnjen predmet in kos lesa. Med najdbami izstopa zanimiv izdelek řezřařega vŚjaka, ki je rŚčřŚ bŚŘbŚ S.I.P.E. średelal v ŚljeřkŚ (sl. 2ę4). Slika 263: Del medicinske ampule, odkrit v testnem izkopu TS 17 (foto: U. Košir, 2015). Slika 264: Oljenka, izdelana iz italijanske ročne bombe S.I.P.E. (foto: U. Košir, 2015). 340 5.3.4.7. Najdbe v testnih izkopih Raziskava je ŚśŚzŚrila řa śestrŚst iř bŚgatŚ zastŚśařŚst řajdb řa řekdařjeŘ bŚjišču. Skupno je bilo odkritih 1175 predmetov, v resnici pa jih je bilo řekŚlikŚ več, saj sta bila Śdkrita dva skuśka sśrijetih žebljev, ki jih ři bilŚ ŘŚgŚče śrešteti. Med řajdbaŘi średřjačijŚ kŚviřski predmeti, kar je v vojnem kontekstu razumljivo. Skupno jih je bilo 740 (63 %), vse od streliva in delov opreme do vsakodnevnih in osebnih predmetov ter gradbenega materiala. Ti predmeti ŚdražajŚ vsakŚdřevřŚ življeřje řa bŚjišču, ki je zajeŘalŚ bŚjevařje, kratkŚčaseřje iř zadŚvŚljevařje ŚsřŚvřih življeřjskih śŚtreb. Med bŚlj izśŚvedřiŘi średŘeti, ki řaŘ dajejo vśŚgled v śrŚsti čas vŚjakŚv, sta zagŚtŚvŚ izdelka řezřařih vŚjakŚv, ki sta śreŚblikŚvala vŚjaške średŘete v drugačře řaŘeře. PrveŘu tŚ ři usśelŚ, saj ga je verjetřŚ śrehitel śrebŚj sŚške frŚřte v oktobru 1917, njegov polizdelek (sl. 217) pa je ostal na lŚkaciji, kjer ga je verjetřŚ začel izdelŚvati. Drugemu vojaku je uspelo izdelati njegov predmet do konca, pomemben pa je kontekst najdbe, saj se le-ta řahaja v kaverři bŚlřiške śŚstaje. VŚjak je iz średŘeta, ki ubija řa krut řačiř, ki raztrga iř fragmentira člŚveška telesa, ustvaril średŘet, ki Śddaja svetlŚbŚ, v teŘi ŚŘŚgŚča śŚgled iř s teŘ śrijetřejše Śbčutke bivařja śŚd śŚvršiřŚ. V ŚljeřkŚ średelařa rŚčřa bŚŘba (sl. 2ę4) je svetila vŚjakŚŘ, ki sŚ bili ŘŚrda rařjeři śrav zaradi rŚčřih bŚŘb ali grařat, njen pomen pa je bil popolřŚŘa drugačeř Śd tiste, ki je rařila vŚjake. Luč, ki je vŚjakŚŘ ŚŘŚgŚčala tudi brařje iř pisanje pisem v zavetju kavern, je verjetno predstavljala veliko uteho. Ńa sśŚśadařje z grŚzŚtaŘi vŚjře, śsihičřiŘi iř fizičřiŘi řaśŚri so vojaki posegali po raznovrstnem alkoholu, ki je bil v vojnem kontekstu pogosta dobrina, vsak vojak pa je imel celo średśisařŚ dřevřŚ ŘericŚ viřa ali ruŘa, śŚsebřŚ śred řaśadi. ŃatŚ številři ŚdlŚŘki stekleřic ře śreseřečajŚ, średvseŘ Śstařki stekleřic za viřŚ, nekoliko manj za pivo. Skupno je bilo odkritih 238 odlomkov stekla (20,3 %), med njimi pa so tudi odlomki okenskih stekel barak, odlomki stekel Śčal iř Řediciřska aŘśula ter ŚdlŚŘki stekleřičk za zdravila, ki sŚ igrala izjeŘřŚ vlŚgŚ śri Śhrařjařju življeřj rařjeřih iř ŚbŚlelih vŚjakŚv. ŃdravřiškŚ Śsebje iř zdravila sŚ ŘarsikatereŘu vŚjaku rešila življeřje, vrřitev dŚŘŚv śa ři bila řaŘeřjeřa vseŘ iř Řarsikateri vŚjak je za vedřŚ Śstal řa řekdařjeŘ bŚjišču. Med 101 ŚdkritŚ kŚstjŚ (ě,ę %) je bilŚ kar Ě4 člŚveških (glej śŚglavje 5.4.), Ě3 s śrŚstŚra řekdařjega śŚkŚśališča, kjer je bilŚ ŚdkritŚ tudi bŚgatŚ kŚviřskŚ gradivŚ (sl. 265). Ohranile pa se niso le kovinske in steklene najdbe ter kosti, med najdbami je tudi 39 usnjenih predmetov in kosov usnja (3,3 %) ter 23 kŚsŚv tekstila uřifŚrŘ (2 %). Odkritih je bilŚ še 20 średŘetŚv (1,Ě %), ki sŚ izdelaři iz različřih ŘaterialŚv, ki jih ři bilŚ ŘŚgŚče uvrstiti v ŚsřŚvřŚ klasifikacijo. Sem sodijo predvsem smodnik, polnila svetlobnih raket in razne umetne mase. 341 Pobranih je bilo devet kŚsŚv lesa (0,ě %), katerega je bilŚ sicer Śdkritega velikŚ več, a ga zaradi večjih diŘeřzij ři bilŚ sŘiselřŚ śŚbirati. Odkrite sŚ bile tudi štiri keraŘičře řajdbe (0,3 %), Řed kateriŘi sŚ eř ŚdlŚŘek śŚrcelařastega krŚžřika, kŚs Śśeke iř dva izolatorja za telefone in elektriko. Med vsemi kŚsi betŚřa s strešřŚ leśeřkŚ je bil shrařjeř le en kos (0,1 %). Številře średŘete je ŘŚgŚče Śśredeliti glede řa izvŚr, śŚreklŚ řekaterih śa je bilŚ dŚlŚčeřŚ na podlagi konteksta in lokacije, na kateri so bili Śdkriti. Ńa razlikŚ Śd starejših arheŚlŚških řajdišč, kjer śŚ řavadi śrevladuje keraŘičřŚ gradivŚ, je sśecifika arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv średvseŘ v bŚgateŘ řabŚru kŚviřskih řajdb. V Śkviru śŚsega ři bilŚ Śdkritih večjih średŘetŚv, ki so bili večiřŚŘa že śŚbraři s straři řabiralcev železa v śŚvŚjřeŘ času iř v zadřjeŘ času s straři zbiralcev iř ljubiteljev. PŚteřcial za ředŚtakřjeře kŚřtekste iř večje řajdbe leži średvseŘ řa lokacijah, ki so bile zasute tekom vojne ali takoj po vojni ter niso bile deležře śleřjeřja v fazi čiščeřja bŚjišč ali iskařja stariř. Slika 265: Svetinjici, odkriti na nekdanjem italijanskem pokopališču ob planini Goričici (foto: U. Košir, 2015). 342 . . »OJ TA ZELENA TRATA, TA BO MENI ZADNJI DOM« – POKRAJINA MRTVIH IN SPOMINA Večiři vŚjakŚv, śadlih řa RŚŘbŚřu, je bila zeleřa trata, ki jŚ ŚŘeřja zřařa śeseŘ Oj ta vojaški boben, res řjihŚv zadřji dŚŘ, saj sŚ bili že tekŚŘ bŚjev, številři tudi śŚ vŚjři, śŚkŚśaři iř śrekŚśaři řa urejeřa śŚkŚśališča v dŚliři, ki jih dařes prekrivajo zelene trate. Med padlimi pa so bili tudi tisti, ki jiŘ je zadřji dŚŘ še vedřŚ gŚrata śŚkrajiřa, śŚlřa skal iř visŚkŚgŚrskega rastja. VečiřŚ śadlih avstrŚ-Śgrskih vŚjakŚv sŚ śŚkŚśali řa śŚkŚśališče v LŚg śŚd MařgartŚŘ, ki je danes eno izmed najbŚlje Śhrařjeřih śŚkŚśališč iz śrve svetŚvře vŚjře śri řas. Iz arhivskih virŚv iř fŚtŚgrafij je zřařŚ, da sŚ śŚkŚśavali tudi řa saŘeŘ RŚŘbŚřu. Večiřa śŚsaŘezřih iř Řařjših skuśiřskih grŚbŚv je zřařa iz śrve śŚlŚvice leta 191ě, kŚ sŚ lahkŚ śŚkŚśali žrtve, padle tekom śrebŚja ŚktŚbra 191Ě, řekateri śŚsaŘezři grŚbŚvi śa sŚ řastali že śred teŘ ŚbdŚbjeŘ. Takšeř je śriŘer grŚba treh vŚjakŚv řa śŚbŚčju RŚŘbŚřa (sl. 266), med katerimi je bil pokopan Slovenec AřtŚř Kalař (SiŘić 199ě, 91), śriśadřik 2. stŚtřije LIR4, doma iz Oselice, ki je padel 30. 11. 1915.135 Slika 266: Grob treh vojakov na pobočju Rombona, med katerimi je bil pokopan tudi Anton Kalan. Na fotografiji vidimo pripadnika BHIR4, ki ga prepoznamo po fesu, položenem na grobu ob levem kolenu (hrani: ÖNB Bildarchiv Austria, WK1/ALB039/10707). 135 Podatki iz Seznamka izgub (nem. Verlustliste), z dne 29. 3. 1916, str. 21. 343 TakŚjšeř śŚkŚś vŚjakŚv, ki sŚ śadli tekŚŘ śrebŚja, je ŚřeŘŚgŚčila ziŘa, saj se je sřežeřje začelŚ ravřŚ za časa řaśada śrŚti ItalijařŚŘ. Na śŚdlagi dveh fŚtŚgrafij, řastalih takŚj śŚ śrebŚju, lahkŚ dŚlŚčiŘŚ ŘestŚ štirih padlih vojakov, verjetno pripadnikov I. bataljona 59. pehotnega polka, ki so řaśadli z Mrtvaške glave v sŘeri Čuklje (sl. 267). Identifikacija lokacije s fotografije je prostoru dala nov pomen in ga povezala s smrtjo neznanih vojakov. Mesto, kjer so ti vŚjaki izgubili življeřje, v śŚvŚjřeŘ času ři śŚstalŚ kŚŘeŘŚrativřŚ ŘestŚ v řikakršřeŘ śŚgledu. Če ře bi bilŚ fŚtŚgrafije, ře bi řikdar izvedeli, da sŚ řatařkŚ řa tisteŘ Řestu uŘrli štirje ljudje. PreśŚzřava řatařčřega Řesta śa řa siŘbŚličeř řačiř śŚveže treřutek v času, dŚgŚdek s kŚřca ŚktŚbra 191Ě, s sedařjŚstjŚ. Pomen prostora je skrit, saj je lokacija poznana le nekaterim posameznikom, ki vedo, kaj se je tam zgŚdilŚ. Glede řa śriŘerjavŚ takratřega iř dařašřjega stařja lŚkacije, lahkŚ ŚśaziŘŚ, da je řivo tal řekŚlikŚ višji, kar je verjetřŚ śŚsledica vegetacije. MŚžřŚsti śŚkŚśa vŚjakŚv řa teŘ Řestu nekoliko nasprotuje avstro-ogrska skica grobov iz leta 1918, ki jo hrani Vojni arhiv na Dunaju. Glede na skico v merilu 1:12.500 (datirano v 19. avgust 1918), lahkŚ řa ŚbŘŚčje Řed ČukljŚ, MrtvaškŚ glavŚ iř Kraljišče uŘestiŘŚ 24 grŚbŚv, v katerih sŚ bili śŚkŚśaři śŚ edeř ali več vŚjakŚv. Na ŚbŘŚčju, kjer sŚ bili fŚtŚgrafiraři śrej ŚŘeřjeři štirje śŚsaŘezřiki, ři Śzřačeřega řŚbeřega grŚba. Večiřa grŚbŚv se řahaja vzhŚdřŚ iř severŚvzhŚdřŚ Śd Čuklje, řekaj řa średelu sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, večiřa śa řa řikŚgaršřji zeŘlji Řed t. i. »hudičeviŘi stŚśřicaŘi« iř avstrŚŚgrskŚ bŚjřŚ liřijŚ śri Kraljišču. PŚsaŘezři grŚbŚvi se řahajajŚ tudi za bŚjřŚ liřijŚ řa širšeŘ obŘŚčju Kraljišča (sl. 268). Slika 267: Štirje padli vojaki (splet 23) iz IR59 in pogled na isto lokacijo danes (foto: U. Košir, 2011). 344 Slika 268: Lokacije posameznih in skupinskih grobov na območju Rombona (rumeni pravokotniki), kot so bile na avstro-ogrski skici označene avgusta 1918 (avtor: U. Košir, 2016). GrŚbŚvi śri tŚśŚgrafiji řisŚ bili śreśŚzřaři, ŚŘeřjeřa skica śa Ři v času tereřske raziskave ři bila śŚzřařa, zatŚ śŚzŚrřŚst ři bila usŘerjeřa řa Śžja ŚbŘŚčja, kjer sŚ se (se še vedřŚ?) nahajali grŚbŚvi. Ń geŚrefereřcirařjeŘ skice iř kartirařjeŘ lŚkacij je bila śridŚbljeřa le śribližřa lega grŚbŚv, saj skica ři řatařčřa. S stařjeŘ řa tereřu lahkŚ śŚvežeŘŚ le grŚb št. Ě, ki se řahaja řa ŚbŘŚčju sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ. GrŚb se glede na georeferencirano skico nahaja 20 ŘetrŚv jugŚvzhŚdřŚ Śd italijařske kaverře s treŘi ŘitralješkiŘi śŚlŚžaji. Na zuřařji straři južře Řitralješke liře se řa betŚřskeŘ ŚŘetu řahaja slabŚ Śhrařjeř řaśis s sviřčřikŚŘ,136 ki ima v levem spodnjem kotu upodobljen križ řa Řajhři grŚbři gŚŘili (sl. 269 in 270). Naśisa ři bilŚ ŘŚgŚče razbrati, średvidevaŘŚ śa lahkŚ, da Śzřačuje ŘestŚ śŚkŚśa eřega ali več vŚjakŚv, ki sŚ verjetřŚ padli tekom preboja oktobra 1917. Rob napisnega polja je ohranjen na zgornji strani in ob levi in desni stranici, spodnji del ni ohranjen. Polje je razdeljeno na dva dela, enega nad drugim. V zgŚrřjeŘ delu lahkŚ zaslediŘŚ Śbrise črke P iř Ń, v sśŚdřjeŘ řaśisřeŘ śŚlju śa je razbrati »MagiŚń...] 1Ě« ali »Magiań…] 1Ě«, śŚd řjiŘ śa je řarisař križ řa grŚbři gŚŘili z řaśisŚŘ »Itań…]« ali »Stań… ] / StŚń…]« iř dalje »C 2« ter črki »Cl« ali »ll«. V sśŚdřji, zadřji vrstici lahkŚ razbereŘŚ »Salń…] iř verjetřŚ zgŚrřji del številke 2. Ń arheŚlŚškiŘi testřiŘi izkŚśi v kaverři ři bilŚ Śdkritih nobenih najdb, ki bi nakazovale na prisotnost pokopov, kljub temu, da ti niso bili opravljeni v 136 Na řaśis Ře je ŚśŚzŚril MarkŚ SiŘić, za kar se Řu leśŚ zahvaljujeŘ. 345 ceřtralřeŘ delu kaverře, kjer sŚ bili deśŚziti řajdebelejši, veřdar ŚśazřŚ śrekŚśaři s straři iskalcev z detektorji kovin. Morebitno izkopavanje celotne kaverne bi lahko potrdilo obstoj groba, na kar nakazujeta tako lokacija, Śzřačeřa řa skici, kŚt tudi řaśis z ŚzřačeřiŘ križeŘ. Slika 269: Pogled na stanje napisa na zunanji strani mitralješke strelne line italijanske kaverne na sedlu med Čukljo in Rombonom v letu 2015 (foto: U. Košir, 2015). Slika 270: Stanje napisa leta 1996 (zgoraj levo) in računalniško poudarjeni napisi (foto: M. Simić, 1996; avtor: U. Košir, 2016). Avstro-Śgrski vŚjaki sŚ bili sicer śŚkŚśaři řa različřih ŚbŘŚčjih RŚŘbŚřa. 23 śriśadřikŚv IRĘ9 je bilŚ śŚkŚśařih řa južřeŘ śŚbŚčju, 2ě vŚjakŚv TKS2 śa řa vzhŚdřeŘ śŚbŚčju RŚŘbŚřa. 346 Na śŚkŚśališču TKJ je bilŚ śŚkŚśařih 3Ę vŚjakŚv, še 11 v śŚsaŘezřih grŚbŚvih iz leta 191Ę, dva śa sta bila śŚkŚśařa řa italijařskeŘ śŚkŚśališču řa ślařiři GŚričici. Eř avstrŚ-ogrski vojak je bil śŚkŚśař řa ŚbŘŚčju Řed RŚŘbŚřŚŘ iř ČukljŚ, 1Ě śa Řed RŚŘbŚřŚŘ iř PrevalŚ (Galić 200Ě, 249). Po podatkih, ki jih řavaja Galić, naj bi bilo z Rombona tudi 89 vojakov brez znanega groba iř več kŚt ĚĘ z ŚbŘŚčja Čuklje (Galić 200Ě, 2Ę2). TŚ ře śŚŘeři, da sŚ ti vŚjaki še dařes na RŚŘbŚřu, teŘveč da ři zřařŚ, kje sŚ śŚkŚśaři. Nekateri sŚ verjetřŚ res še řa řekdařjeŘ bŚjišču, drugi pa ob pokopih v dolini niso bili identificirani in ni znano, kje sŚ. PŚ śŚrŚčilih etaśřega poveljstva v Bovcu137 s kŚřca avgusta 191ě je bilŚ řa Čuklji śŚkŚśařih 11 italijařskih iř 23 avstrŚŚgrskih vŚjakŚv, řa vzhŚdřeŘ śŚbŚčju RŚŘbŚřa dva avstrŚ-ogrska in italijanski vojak, na Mrtvaški glavi śa avstrŚ-Śgrski vŚjak (Galić 200Ě, 2Ę4–255).138 Iz seznamov padlih lahko ugŚtŚviŘŚ, da sŚ śŚkŚśi řa śŚkŚśališču TKJ śŚtekali Řed 4. iř 14. ę. 191ě, řa vzhŚdřih strŘiřah RŚŘbŚřa (śŚkŚśališče TKS2) śa sŚ bili vŚjaki śŚkŚśaři v dřeh 20. 11. iř 9. 12. 191Ě, dva śa še 14. 2. 191ě (Galić 200Ě, 332–334). Priśadřike IRĘ9 sŚ řa śŚkŚśališču řa južřih strŘiřah RŚŘbŚřa śŚkŚśali 13. Ě. 191ě, śadle řa Prevali śa šele v juřiju iř juliju 191ě (Galić 200Ě, 334–335). Kot lahkŚ vidiŘŚ, se je śrŚces śŚkŚśavařja śadlih zavlekel v letŚ 191ě, śŚ vŚjři śa je śŚtekalŚ še dolgotrajno prekopavanje na nove lokacije. Seveda śŚkŚśališč řa RŚŘbŚřu ři iŘela saŘŚ avstrŚ-ogrska vojska, prav nasprotno, Italijaři sŚ iŘeli celŚ Śbsežřejša iř bŚlje fŚrŘirařa śŚkŚśališča, saj je avstrŚ-Śgrska strař večiřŚ svojih padlih prepeljala v dolino in jih pokopala v Logu pod MangartŚŘ. V sślŚšřeŘ je zřařŚ, da sŚ Italijaři iŘeli řa ŚbŘŚčju Čuklje dve śŚkŚśališči, eřŚ blizu bŚlřišřice Infermeria Rombon, drugo Śb bŚlřiški śŚstaji vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice, v resřici śa jih je bilŚ več, ŚzirŚŘa sŚ bila razdeljeřa řa več delŚv (sl. 271). BŚris Ostař iz BŚvca je Śbiskal RŚŘbŚř že leta 191ě, v svŚjih Śśisih śa ŚŘeřja tudi śŚkŚśališče řa ślařiři GŚričici: »Do planine Goričice sva dobro hodila, med zidovi je bilo vojno pokopališče in danes na tistem mestu stoji lovska koča« (Ostan 1971, 327). V jugozahodnem vŚgalu lŚvske kŚče lahkŚ dařes ŚśaziŘŚ del betŚřskega sśŚŘeřika z řaśisŚŘ COMPAESANI RICONOSCENTI FECERO, za katerega lahkŚ średvidevaŘŚ, da izvira iz taŘkajšřjega śŚkŚśališča (sl. 2Ě2). K.u.K. Etappenstationskommando Flitsch. OśŚŘba řa kŚřcu řavedeřega dŚkuŘeřta śravi, da je řa ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa, Prevale, Čuklje, Vršiča iř ślařiře GŚlŚbar še ŚkŚli 240 saŘŚstŚjřih iř skuśiřskih grŚbŚv, ki řisŚ bili všteti v řavedeřŚ številŚ (Galić 2007, 255). 137 138 347 Slika 271: Lokacije italijanskih pokopališč na območju pod Čukljo.139 1 – planina Goričica, 2 in 3 – bolniška postaja, 4 – Infermeria Rombon (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). Obseg śŚkŚśališč Śzřačeřih s št. 1 in 4 ne odgovarja realnemu stanju in je namenjen le predstavitvi lokacij v prostoru. LŚkacija št. 4 je bila dŚlŚčeřa řa śŚdlagi fŚtŚgrafij s tereřa iř ři ślŚd řatařčře dŚlŚčitve lokacije na terenu, zato lahko nekoliko odstopa od realnega stanja. 139 348 Slika 272: Del spomenika, vzidanega v lovsko kočo na planini Goričici (foto: U. Košir, 2011). Slika 273: Nagrobni križ Stefana Fiandina, rojenega 25. septembra 1893 v Demontu, pripadnika 2. polka Alpinov. Umrl je 13. junija 1916 zaradi poškodb, pridobljenih v boju140 (foto: U. Košir, 2015). PŚkŚśališče je bilŚ tudi vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice, Śb bŚlřiški śŚstaji, in kŚt kaže je bilŚ razdeljeřŚ řa dva dela. Prvi del se řahaja vzhŚdřŚ Śd ruševiř stavb iř kaverře, śŚkŚśališče śa je 140 Podatki iz seznama padlih Militari caduti nella Guerra 1915–1918, str. 332 (naprej kot Militari 1915–1918). 349 bilŚ uŘeščeřŚ řa uravřavŚ Řed vŚjaškŚ śŚtjŚ řa severu iř ŘařjšŚ vzpetino na jugu. Danes so na śŚkŚśališču Śśazře jaŘe, ki sŚ řastale Śb ekshuŘaciji v śŚvŚjřeŘ času, Řařjši śŚdśŚrři zid uravřave, ki deli śŚkŚśališče řa dva dela, večji bazi sśŚŘeřikŚv, řagrŚbřa ślŚšča iř Śstařki vsaj štirih řagrŚbřih križev, izŘed katerih se eř v celŚti Śhrařjeř řahaja řa vzśetiři řad bŚlřiškŚ postajo, a je domnevno v sekundarni legi (sl. 273). V dunajskem vojnem arhivu hranijo skico śŚkŚśališča řa ślařiři GŚričici,141 kjer je vrisařih ę0 grŚbŚv iř eř řeŚštevilčeř grŚb. ŃařiŘiva je predvseŘ ŚŘeŘba kaśele, ki śa řa tlŚrisu ři vrisařa. Kaśelica se sicer řahaja Śb śŚti řa ČukljŚ, kŚ zavijeŘŚ k bŚlřiški śŚstaji. Na ŚkŚliških kaŘřih je ŘŚgŚče zaslediti številře řaśise, ki vsebujejŚ oznake enot, ter nekatere elemente, ki so sorodni tistim na nagrŚbřih križih řa bližřjeŘ śŚkŚśališču. Tudi řa bazi kaśelice je v sekuřdarři legi śŚstavljeřŚ řagrŚbřŚ zřaŘeřje (sl. 2Ě4). Vsi ŚŘeřjeři eleŘeřti iř kŚřfiguracija tereřa dajŚ slutiti, da se je śŚkŚśališče řahajalŚ ravřŚ Śb kapelici, na severu pa so ga zamejevale velike naravne skale, ki nosijo napise (sl. 275). Slika 274: Nagrobni spomenik Francescu Bonaviu, rojenem 1. marca 1882 v Cerveru, pripadniku 2. polka Alpinov. Umrl je 16. septembra 1916 za poškodbami, pridobljenimi v boju142 (foto: U. Košir, 2015). 141 142 350 Na skici napis Soldatenfriedhof auf der Goričiča planina. Podatki iz seznama padlih Militari caduti nella Guerra (Militari 1915–1918, str.132). Slika 275: Poskus umestitve skice pokopališča v prostor ob kapelico (avtor: U. Košir, 2016; ortofoto: GURS). Med řaśisi řa skalah iř siŘbŚlih řa řagrŚbřih križih řa śŚkŚśališču vzhŚdřŚ Śd bŚlřiške śŚstaje lahko zasledimo nekatere podobnosti. To velja deřiŘŚ za ŘŚtiv eřakŚkrakega križa v krŚgu, ki ga zaslediŘŚ řa řagrŚbřeŘ križu vŚjaka Sebastiařa143 in na eni izmed omenjenih skal (sl. 276). Napise řa skalah sestavljajŚ średvseŘ iŘeřa eřŚt iř različře številke, zaslediŘŚ śa tudi razře kratice, ki zaeřkrat še řisŚ razvŚzlaře. KŚt je bilŚ že ŚŘeřjeřŚ, se je śŚkŚśališče řahajalŚ tudi blizu bŚlřišřice Infermeria Rombon. V obdobju po preboju je avstro-ogrska vojska pokopala mrtve vojake, večiřŚŘa šele v letu 191ě, kŚt je tŚ v śriŘeru śadlih vŚjakŚv śri śrŚdŚru śrŚti Prevali, kjer sŚ, glede řa dŚkuŘeřte iz duřajskega VŚjřega arhiva, řastala vsaj tri śŚkŚśališča iř več śŚsaŘezřih grobov. 143 Priimek na nagrobniku ni ohranjen. 351 Slika 276: Primerjava med podobama križa na nagrobniku (levo) in skali ob kapelici (foto: U. Košir, 2015). Italijansko pokopališče – testni izkop TS 8 Testři izkŚś velikŚsti 1 × 1 Ř je bil lŚcirař řa řekdařjeŘ italijařskeŘ śŚkŚśališču, vzhodno od planine GŚričice (sl. 187 in 257), tik Śb sśŚŘeřiku z řaśisŚŘ »Marchetti Amadeo 250« (sl. 277). SŚřdirařje je ŚŘŚgŚčilŚ vśŚgled v fazŚ śrekŚśa śŚsŘrtřih ŚstařkŚv v dvajsetih letih 20. stŚletja iř v zastŚśařŚst średŘetŚv iř člŚveških kŚstřih ŚstařkŚv, ki Śb śrekŚśu niso bili pobrani. Glede na stratigrafsko sekvenco je bila prepoznana faza prekopa padlih vojakov v letih po vojni. V fazo pokopov spadajo predmeti vojakov in njihovi posmrtni ostanki, stratigrafskih elementov te faze pa nismo odkrili Śz. sŚ bili uřičeři tekom faze prekopavanja. Slika 277: Ostanki nagrobnih spomenikov na pokopališču in pogled na lokacijo testnega izkopa TS 8 (foto: U. Košir, 2015). 352 Ob lŚkaciji testřega izkŚśa je Śhrařjeřa baza sśŚŘeřika z dŚdařŚ ślŚščŚ z řaśisŚŘ, vrhřji del spoŘeřika śa je v sekuřdarři legi iř je śŚlŚžeř zraveř baze. Naśisi řa řjeŘ se řisŚ Śhrařili, Śśazři śa sŚ sledŚvi križa iř řečitljivi Śstařki iŘeř śŚkŚśařih vŚjakŚv. PŚdatki Ś śŚkŚśařih vŚjakih zaeřkrat še řisŚ bili Śdkriti, zřařa je le ŚŘeŘba AŘadea Marchettija, ki je omenjen v seznamu padlih italijanskih vojakov (Militari 1915–1918). Amadeo Marchetti, pripadnik 250. Řitralješke stŚtřije, rŚjeř 22. aśrila 1ě9Ę v Aquili, je uŘrl 1ę. seśteŘbra 191ę zaradi rař, śridŚbljeřih řa kŚti 1Ęě3 (Čuklja), star 21 let. Njegovi posmrtni ostanki se danes nahajajo v kŚbariški kŚstřici. Faza 1 – pokop vojakov TekŚŘ vŚjře sŚ řa ŚbŘŚčju italijařske bŚlřiške śŚstaje, vzhŚdřŚ Śd GŚričice, śŚtekali pokopi padlih italijanskih vojakov. Stratigrafskih enot te faze, razen spomenika ob testnem izkopu, ři bilŚ ŘŚgŚče dŚkuŘeřtirati, ediři Śstařek śa średstavljajŚ člŚveški kŚstři Śstařki iř średŘeti vojakov, ki so ostali v zasutjih po prekopih v 2. fazi. Glede na posmrtne ostanke sta bila na mestu testnega izkopa TS 8 pokopana vsaj dva vojaka. Faza 2 – prekop padlih vojakov v 20. letih 20. stoletja GrŚbŚvi sŚ bili Śb ekshuŘaciji śrekŚśaři dŚ geŚlŚške ŚsřŚve, v izkŚśřŚ jaŘŚ śa je bilŚ řasutŚ śreŘešařŚ śŚlřilŚ řekdařjih grŚbŚv, ki je vsebŚvalŚ številře drŚbře řajdbe in predvsem člŚveške kŚsti. Največ drŚbřih kŚsti je bilŚ v drugi śŚlŚvici iř śrŚti dřu řekdařjega śŚlřila. V ślasti je bil Śdkrit tudi usřjeř čevelj s kŚstŘi desřega stŚśala. PŚjavil se je řa glŚbiři 2ě cŘ, kŚsti iř deli čevlja śa sŚ segali dŚ glŚbiře Řed 30 iř 40 cŘ. Čevelj je bil ob povojnem prekopavanju śadlih Śdvržeř řazaj v jaŘŚ, čeśrav je vsebŚval kŚsti stŚśala (sliki 278 in 279). Nad śreŘešařiŘ śŚlřilŚŘ sta bili řasuti še dve řasutji, ki sta śrav takŚ vsebŚvali řajdbe iř delce kŚsti, řad řjiŘa śa se je zarasla debela travřata ruša. 353 Slika 278: Čevelj s kostmi stopala italijanskega vojaka. Glede na položaj čevlja v grobu je jasno, da je bil čevelj odvržen nazaj v ekshumacijsko jamo (foto: U. Košir, 2015). Slika 279: Pod čevljem je ležalo človeško vretence (foto: U. Košir, 2015). 354 Najdbe V izkŚśřeŘ śŚlju je bilŚ Śdkritih 10Ě řajdb, Řed kateriŘi je bilŚ Ě3 člŚveških kosti, 18 kŚviřskih średŘetŚv, ŚseŘ kŚsŚv tekstila, sedeŘ kŚsŚv usřjeřega čevlja iř ŚdlŚŘek stekla. VečiřŚ średŘetŚv lahkŚ śŚvežeŘŚ s śŚkŚśi italijařskih vojakov. Ob prekopu so v prvotnem grobu ostale predvsem kosti dlani in stopal ter drobni predmeti, kot so oznake, gumbi z uniform in osebni predmeti (sl. 280). Slika 280: Predmeti padlih italijanskih vojakov (foto: U. Košir, 2015). V zgornjem nasutju sŚ bili Śdkriti średŘeti, ki jih, z izjeŘŚ rŚževiřastega guŘba uřifŚrŘe, ři ŘŚgŚče zagŚtŚvŚ śŚvezati s śadliŘi vŚjaki. Odkrit je bil sślŚščeř Śkvir za italijařske řabŚje kalibra ę,Ę ŘŘ za śuškŚ CarcařŚ ŘŚd.1ě91, z ŚzřakaŘi P.S C.9Ę, žebelj, del bŚdeče žice in tanka kŚviřska śalica ŚkrŚglega śreseka. Med řajdbaŘi je bil tudi fragŘeřt grařate Řařjšega kalibra. Največ člŚveških śŚsŘrtřih ŚstařkŚv iř řajdb se je řahajalŚ v śreŘešařeŘ śŚlřilu grŚba. Najdbe lahko razdelimo v tri sklope, in sicer dele uniform, dele opreme in osebne predmete. Med predmeti, ki sŚ vezaři řa uřifŚrŘe, se je ŚhrařilŚ śet rŚževiřastih iř leseř guŘb italijařskih uřifŚrŘ. Odkrite so bile tudi tri kovinske zvezde, ki so bile pritrjene na ovratnike italijanskih uniform in pelerin (sl. 281). Na vsaki strani ovratnika je bila pritrjena po ena zvezda, tako da so bili odkriti ostanki vsaj 355 dveh uřifŚrŘ. PŚleg je bila še Řařjša zvezdica, ki je bila lahkŚ śritrjeřa řa Śvratřiku ali rŚkavu uniform, v slednjem primeru na uniformi oficirja (sl. 281). Ohranili so se tudi deli tkanine (sl. 282), ki śriśadajŚ zřačilřiŘ uřifŚrŘaŘ sivŚ zeleře barve (it. grigio verde). Med njimi izstopata dva fragŘeřta. Prvi je dŚŘřevřŚ del Śvratře Śzřake, Śd katere se je Śhrařila ślŚčeviřasta ŚsřŚva iř podloga iz prepletene grobe, debele niti (sl. 282 in 283). Drug zařiŘiv fragŘeřt iŘa řa śŚvršiři ohranjen odtis oziroma korozijsko plast obeska, verjetno svetinjice, ki pa ni bila odkrita (sl. 284). K uřifŚrŘi vŚjaka sśada tudi čevelj s kŚstŘi stŚśala (sl. 278 in 279). Slika 281: Italijanske oznake za ovratnik uniforme in oznaka za rokav (foto: U. Košir, 2015). Slika 282: Ostanki italijanske uniforme. V sredini je ostanek ovratne oznake s pločevinasto osnovo (foto: U. Košir, 2015). 356 Slika 283: Ovratno oznako sta sestavljali podloga, pletena iz grobe debele niti, in pločevinasta ploščica, ki je bila oblečena v tkanino v barvi brigade (foto: U. Košir, 2015). Slika 284: Fragment uniforme z odtisom obeska, verjetno svetinjice (foto: U. Košir, 2015). 357 5.4.1. Človeški posmrtni ostanki iz testnega izkopa TS 8 Analize odkritih kostnih ostankov iz testnega izkopa TS 8 so pokazale na prisotnost vsaj dveh śŚsaŘezřikŚv, zřaři śa sta tudi řjuřa Śkvirřa višiřa iř starŚst. KŚsti sŚ bile dŚlŚčeře řa śŚdlagi śrirŚčřika za śreśŚzřavŚ kŚsti The Human Bone Manual (White, Folkeřs 200Ę), śŚdrŚbřejši rezultati pa so rezultat analiz, ki jih je opravila arheologinja Tamara Leskovar. Na tem mestu śŚdajaŘ združeře rezultate lastřih Śśažařj in njenega strokovnega pregleda in opisa odkritih kostnih ostankov. V vrhnji plasti je bil takŚj śŚd rušŚ Śdkrit Řajheř fragŘeřt težkŚ dŚlŚčljive kŚsti, ŘŚrda gre za del križřice (sacrum; processus articularis superior). V zgornjem delu zasutja grobne jame je bilo Śdkritih 11 člŚveških kŚsti. Odkrit je bil fragŘeřt telesa dŚlge kŚsti, ŘŚrda gŚleřice (tibia), ki je bila zdrŚbljeřa iř śŚlŚŘljeřa. Ali gre za śŚsledice śŚškŚdbe vŚjaka, ře ŘŚreŘŚ zagŚtŚvŚ trditi, vsekakŚr śa bi Śb śrekŚśavařju težkŚ řastala tŚvrstřa śŚškŚdba dŚlgih kŚsti. Med deli dŚlgih kŚsti je bil prepoznan tudi odlomek proksimalnega dela desne golenice (tibia). Odkrite so bile tudi 3 proksimalne (phalanx proximalis), verjetno I.–III., in 2 medialni (phalanx medialis) prstnici (verjetno II. in III) dlani ter baza proksimalne prstnice (phalanx proximalis). DŚlŚčljiva je bila tudi Řala mnogovogelnica (os trapezoideum) desře dlaři, śri dveh težkŚ razśŚzřavřih ŚdlŚŘkih śa bi ŘŚrda šlŚ za del križřice (sacrum; processus articularis superior). V večiřskeŘ delu śreŘešařega zasutja grobne jame sta bila dva izrazitejša skuśka kŚsti. Gre za kosti dlaři iř kŚsti stŚśala, ki se je ŚhrařilŚ v čevlju. Ń desřŚ dlařjŚ lahkŚ śŚvežeŘŚ dlařčřicŚ M3 (os metacarpale), proksimalni prstnici (1 in verjetno 3) (phalanx proximalis), medialne prstnice (2 do 5) (phalanx medialis), distalni prstnici (1 in verjetno 3 ali 4) (phalanx distalis), grašek (os pisiforme) in lunico (os lunatum). Na osnovi metodologije Musgrave in Harneja (1978) iř dŚlžiře dlařčřice je ŘŚgŚče dŚlŚčiti višiřŚ śŚsaŘezřika, veřdar gre le za Śkvirři śribližek. V ŚdkriteŘ śriŘeru desře dlařčřice je višiřa Śceřjeřa řa 1ę9 +/– 6,01 cm. Odkrite so bile tudi kosti leve dlani in sicer lunica (os lunatum), medialna prstnica (5) (phalanx medialis) in 2 veliki mnogovogelnici (os trapezium), ki dokazujeta, da kosti pripadajo vsaj dvema vŚjakŚŘa. Odkrita je bila tudi 1 ředŚlŚčljiva kŚst zaśestja iř 12 ředŚlŚčljivih fragŘeřtŚv. IzŘed delov dolgih kosti je zastopana distalna epifiza leve nadlahtnice (humerus), ki jo lahko glede na obliko valjčka (trochlea humeri) in vdolbine (fossa olecrani) na osnovi Rogersove (1999) metodologije ŚśredeliŘŚ kŚt kŚst ŘŚškega. Med kŚstŘi je bil še ŚdlŚŘek śrvega desřega rebra (costa) s śŚškŚdŚvařŚ glavŚ iř śrsřičřiŘ kŚřceŘ, šest ŚdlŚŘkŚv ŚdrastkŚv vreteřc iř dva ŚdlŚŘka vratnega vretenca (vertebra cervicalis). OhrařjeřŚ je saŘŚ telŚ, zraščeřŚst eśifize (epiphysis anularis) pa kaže řa ŚdraslŚ ŚsebŚ. PŚ ŘetŚdŚlŚgiji Albert iř Maśles (1995) in Albert in Maier (2013) gre za 358 tretjŚ stŚśřjŚ zraščeřŚsti ter za ŚsebŚ starejšŚ Śd 19 let, verjetřŚ že v drugi śŚlŚvici 20-ih let. Nekaj kŚsti je bilŚ fragŘeřtirařih dŚ stŚśřje, da jih ři bilŚ ŘŚgŚče śreśŚzřati. V ślasti je bil Śdkrit tudi desři vŚjaški čevelj, ki je vsebŚval skŚčřicŚ (talus), petnico (calcaneus), čŚlřič (os navicuare), kocko (os cuboideus), 3 kline (ossa cuneiformia), 5 stopalnic (ossa metatarsi), 5 proksimalnih prstnic (phalanx proximalis), 4 medialne prstnice (phalanx medialis), 3 distalne prstnice (phalanx distalis) (Řařjkata verjetřŚ 2. iř 3.) iř 2 sezaŘŚidři kŚščici (ossa sesamoidea). Prisoten je bil tudi težkŚ dŚlŚčljiv ŚdlŚŘek, ŘŚrda glava śrstřice. Na ŚsřŚvi diŘeřzij śetřice iř skŚčřice je śŚ metodologiji Holland (1995) ŘŚgŚče ŚkvirřŚ dŚlŚčiti višiřŚ śŚsaŘezřika. Glede řa średśŚstavkŚ, da gre za belca, Śceřjeřa višiřa zřaša Řed 1Ě3 +/– 5,55 in 174 +/– 5,75 cm. PŚd čevljeŘ je bilŚ ŚdkritŚ še śrsřŚ vreteřce (vertebrae thoracicae) (verjetno T8 ali T9), epifiza (epiphysis anularis) śa kaže řa ŚdraslŚ ŚsebŚ. PŚ ŘetŚdŚlŚgiji Albert iř Maśles (1995) je zraščeřŚst Řed 2. iř 3. stŚśřjŚ, starŚst śa Řed 19 iř 2Ę let. PŚleg sta bili še luřica (os lunatum) in trivogelnica (os triquetrum) desne dlani. Skupno so bile tako odkrite 3 lunice (os lunatum), kar zopet nakazuje na vsaj dva pokojnika. 5.4.2. Pokrajina spomina Kot je bilo omenjeno, se pokrajina spomina tesno prepleta s pokrajino mrtvih. Na RŚŘbŚřu takŚ lŚčiŘŚ sśŚŘiřska Śbeležja, ki sŚ řeśŚsredřŚ vezařa řa Řrtve vŚjake, sśŚŘiřska Śbeležja iř řaśise, śŚsvečeře śrisŚtřŚsti vŚjakŚv řa bŚjišču, in poimenovalne napise iřfrastrukture, zřař śa je tudi śriŘerek śŚvŚjřega Śbeležja, řaŘeřjeř śadliŘ italijařskiŘ vŚjakŚŘ bataljŚřa BassařŚ. Med Śbeležja, śŚvezařa s śadliŘi vŚjaki, vsekakŚr štejeŘŚ řagrŚbře križe iř sśŚŘeřike, ki jih zaslediŘŚ řa śŚkŚśališčih Śb italijařski bŚlřiški śŚstaji vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice iř řa śŚkŚśališču bŚlřišřice Infermeria Rombon. Gre za klasičře řagrŚbře sśŚŘeřike, ki poleg imena padlega vojaka vsebujejo tudi navedbo enote in datum smrti. V kontekst padlih spada še že ŚŘeřjeřa kaśelica, śŚsvečeřa vŚjakŚŘ treh alśiřskih bataljŚřŚv (sl. 177), prav tako pa tudi ślitvŚ vklesaři řaśisi řa ŚkŚliških skalah (sl. 285). Največji řaśis ŚŘeřja Ę. alśiřski bataljŚř Val Camořica, ki ga sśreŘljajŚ uŚkvirjeře številke. Na eři izŘed skal je Śśazeř vklesař eřakŚkraki križ v krŚgu, kŚt ga lahkŚ zaslediŘŚ tudi řa eřeŘ izŘed řagrŚbřih križev řa vzhŚdřeŘ delu śŚkŚśališča (sl. 276). S takšřiŘi řaśisi sŚ ustvarili śrŚstŚre sśŚŘiřjařja, saj sŚ řŚvŚ śrišli vŚjaki lahko takoj opazili, kdo se je tu boril in tu tudi umrl. Glede na obliko napisov, ki bi jih lahko prej šteli h grafitom kot k sśŚŘiřskiŘ ŚbeležjeŘ, lahkŚ skleśaŘŚ, da sŚ bili izdelaři sśŚřtařŚ brez 359 daljšega řačrtŚvařja, kŚt je řśr. leśše izdelař řaśis řa bazi kaśelice ali řaśis řad vhŚdŚŘ v kaverřŚ bŚlřiške śŚstaje. Prvemu napisu so nato sledili še drugi, ki sŚ delŚ eřega ali več vŚjakŚv. Slika 285: Spominski napis vojakov 5. alpinskega bataljona Val Camonica (foto: U. Košir, 2015). Druga vrsta sśŚŘiřskih Śbeležij sŚ sśŚŘiřski řaśisi iř grafiti, ki ŚśŚzarjajŚ řa śrisŚtřŚst vŚjakŚv iř dŚlŚčeřih eřŚt řa bŚjišču. Mednje lahko uvrstimo podpise vojakov na zunanji steni kaverře řa sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, ki śa je dařes že skŚraj śŚśŚlřŚŘa uřičeřa, saj je bila ŘŚčřŚ śŚškŚdŚvařa v śŚtresu leta 199ě. Napise lahko datiramo v poletje leta 1917, ko so se v svež ŚŘet śŚdśisali vŚjaki 2. desetiře (2. squadra) 1. voda (1. plotone) in 4. voda (4. plotone) 23. čete (23. compagnia) bataljona Saluzzo (Battaglione Saluzzo) iz 2. polka alpinov (2. Alpini). Nad vhodom v bližřjŚ kaverřŚ je śrav takŚ zaśisařa Śzřaka 23. čete bataljŚřa SaluzzŚ, řaśis COMP  23 – BS śa verjetřŚ Śzřačuje, da sŚ se v sŘeri desřŚ Śd kaverře śrav takŚ řahajale kaverne iste čete. V teŘ śriŘeru gre za řaśis z řaŘeřŚŘ śŚiŘeřŚvařja iřfrastrukture iř lŚkacije eřŚt. PŚdśis vŚjaka v svežeŘ betŚřu lahkŚ zaslediŘŚ tudi řa ŚsredřjeŘ delu sedla Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, kjer je řa ŘařjšeŘ zidu Śhrařjeř slabŚ čitljiv śŚdśis Bi[…] Giovanni […] 1899. Tovrstni podpisi vŚjakŚv řisŚ iŘeli śŚsebře vlŚge v kŚřtekstu bŚjevařja iř vzdrževařja ŘŚrale, śŚŘeŘbři śa sŚ bili średvseŘ za řjihŚve avtŚrje. S še takŚ śreśrŚstiŘ śŚdśisŚŘ sŚ ŚvekŚvečili svŚjŚ śrisŚtřŚst 360 řa bŚjišču iř ŚŘŚgŚčili Śhranitev svojega iŘeřa tudi v času, kŚ jih več ře bŚ řa teh śŚlŚžajih ali Řed živiŘi. NekŚlikŚ drugačřŚ vlŚgŚ sŚ iŘeli řaśisi v italijařski Řitralješki kaverři řa sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ (sl. 210). Ob řajbŚlj severři Řitralješki liři lahkŚ ŚśaziŘŚ řaśis 3 a m Viva, ki ga lahkŚ iřterśretiraŘŚ kŚt »živela 3. četa Řitraljezcev«. TŚvrstři řaśis iŘa śŚleg sśŚŘiřske tudi izrazito bodrilno vlogo. Nad lino je prav tako napis 23 a Com. 3 a m., kratice pa si lahko razlŚžiŘŚ kŚt 3. ŘitralješkŚ četŚ 23. stŚtřije, verjetno bataljona Saluzzo, kot v prej omenjenih śriŘerih. Ob južři strelři liři (sl. 212) se nahaja upodobitev mitraljeza Fiat-Revelli mod. 1914 in napis, narejen z odtisi tulca italijanskega naboja, datiran v 8. avgust 1917. Manj znano je, da je bila nad saŘŚ strelřŚ liřŚ śritrjeřa še betŚřska ślŚšča z řezřařŚ vsebiřŚ, kar dŚkazuje Śbris v ohranjenem betonu (sl. 286). Ośaziti je ŘŚgŚče, da je bila řa že śŚsušeřŚ ślast betŚřa strelře liře dodana nova plast betona, v katero so bili verjetno vpraskani napisi, celota pa je bila obrobljena z linearno obrobo, ki je opazna v ohranjenem fragmentu v desnem zgornjem kotu. FragŘeřti še enega napisa so bili odkriti ob vhodu v isto kaverno med izkopom TS 4. Gre predvsem za vrezane črke iř liřije, Řed ŚdkritiŘi fragŘeřti pa sta tudi dva z reliefnima upodobitvama (sl. 287 in 288). Slika 286: Obris neohranjene betonske plošče nad mitralješko strelno lino (foto: U. Košir, 2015). 361 Slika 287: Fragmenti napisov, odkriti na površini in znotraj testnega izkopa TS 4 (foto: U. Košir, 2015). Slika 288: Fragmenta betona z reliefno upodobitvijo (foto: U. Košir, 2015). Med napise, ki imajo danes na prvi pogled spominsko vlogo, v resnici pa gre verjetno le za śŚiŘeřŚvařje iřfrastrukture iř delŚv bŚjišča za lažjŚ ŚrieřtacijŚ, lahkŚ štejeŘŚ tri dŚ štiri řaśise řa ŚbŘŚčju Čuklje. Edeř je že ŚŘeřjeři řaśis 23. čete bataljŚřa SaluzzŚ, drugi takšeř řaśis, ki se řahaja řa sedlu Řed ČukljŚ iř RŚŘbŚřŚŘ, śa je Řařjša betŚřska ślŚšča z delřŚ ŚhrařjeřiŘ řaśisŚŘ BŚrgŚ. VerjetřŚ gre bŚlj za śŚiŘeřŚvařje śŚlŚžajev, ki sŚ jih zasedali śriśadřiki alpinskega bataljona Borgo San Dalmazzo, kot za sśŚŘiřskŚ ślŚščŚ ŚŘeřjeři eřŚti. PŚdŚbřŚ funkcijo poimenovanja infrastrukture je imel napis Infermeria Rombon, ki danes ni ohranjen, prav takšřŚ fuřkcijŚ śa je iŘel tudi řaśis řad vhŚdŚŘ v kaverřŚ bŚlřiške śŚstaje (sl. 289). Vsekakor ti napisi imajo tudi spominske vidike, vendar to ni bila njihova prvotna in primarna vloga. Tovrstni napisi so enakovredni dobro poznanim lesenim tablam z imeni jarkov, kot jih poznamo predvsem z zahŚdře frŚřte ali śŚiŘeřŚvařja vŚjaških barak, kŚt sŚ »Villa Margit, Villa Volltreffer«, itd.. Pri 362 tovrstnih napisih sta pomembna predvsem kontekst, v katerem se nahajajo, in njihove oblikovne zřačilřŚsti. Naśis BHJR4 191ę–1Ě, ki se řahaja řa Kraljišču, bi bil lahkŚ Śzřaka ŚbŘŚčja, řa katerem se nahaja enota, njegova velikost pa govori ravno nasprotno. Velike, globoko vklesane črke iř številke, skuśaj z letřicaŘa 191ę iř 191Ě, jasřŚ śŚudarjajŚ řjegŚvŚ sśŚŘiřskŚ vlŚgŚ – ŚśŚzŚriti řa dŚlgŚtrajřŚ śrisŚtřŚst eřŚte řa teŘ ŚbŘŚčju. KakŚr je RŚŘbŚř śustil svŚj śečat řa vojakih, so tudi vojaki z řaśisŚŘ śustili svŚj śečat řa RŚŘbŚřu, řaśis śa se bŚ verjetřŚ Śhrařil še stŚletja, średeř bŚ řarava raztŚśila aśřeřec dŚ Řere, kŚ ře bŚ več Śśazeř. Slika 289: Napis nad kaverno italijanske bolniške postaje (foto: U. Košir, 2015). Pokrajina sśŚŘiřa je bila takŚ v večjeŘ delu fŚrŘirařa tekŚŘ saŘe vŚjře, s śrekŚśŚŘ padlih vojakov v dolino pa je bil iz nje oddvojen pomemben element spominjanja – padli vojaki. S śreřŚsŚŘ v dŚliřŚ sŚ řekdařja śŚkŚśališča skŚraj śŚśŚlřŚŘa izgubila sśŚŘiřskŚ vlŚgŚ, čeśrav se je ta ponekod ohranila. V spomin na padle vojake bataljona Bassano so v obdobju med obema vŚjřaŘa italijařske Śblasti řa vrhu Čuklje śŚstavile kaŘřitŚ śiraŘidŚ, ki se je zaradi řaravřih vplivov skoraj popolnoma podrla, dokler je leta 1997 niso obnovili. Z obnovo je bila dodana nova vsebina v pokrajini spomina, saj gre za obnovo mesta spominjanja, ki je bilo skoraj popolnoma uřičeřŚ, čeśrav dařes ře igra eřake vlŚge (sl. 290). NasśrŚtřŚ śa iŘa řekdařje śŚkŚśališče vzhŚdřŚ Śd ślařiře GŚričice še dařes spominsko vlogo. Na nagrobniku Amadea Marchettija, je 363 bil tekŚŘ del Śśazeř śŚsušeř šŚśek gŚrskih cvetic, v vŚjaški kaśeli śa je bila řa vrh řagrŚbřika śŚstavljeřa śrazřa šraśřelska grařata s kŚsi bŚdeče žice, ki je bila siŘbŚlřŚ razśŚrejeřa v Śbliki venca. Na samo kapelico je bila pritrjena plastificirana zastavica z napisom Gruppo Apini Padanghe S/G Sez. di Brescia (sl. 291).144 Priśadřiki združeřja alśiřŚv iz Brescie145 so verjetno v obdobju stŚletřice začetka sŚške frŚřte Śbiskali ČukljŚ iř se śŚklŚřili italijařskiŘ śadliŘ vŚjakŚŘ, čeśrav sŚ řjihŚva truśla dařes śŚkŚśařa v kŚbariški kŚstřici iř ře řa řekdařjeŘ bŚjišču. TaŘ sŚ Śstali le řjihŚvi drŚbci, kar je śŚkazal tudi testři izkŚś řa śŚkŚśališču Śb ślařiři GŚričici. Slika 290: Nekoč mesto spominjanja, danes priljubljena izletniška točka na vrhu Čuklje (foto: U. Košir, 2011). Slika 291: Življenje mesta spominjanja teče dalje tudi sto let po začetku bojev ob reki Soči (foto: U. Košir, 2015). PŚkrajiřa Řrtvih se śreśleta s śŚkrajiřŚ sśŚŘiřa, Śbe śa zajeŘata celŚtřŚ ŚbŘŚčje bŚjev v śŚgŚrju RŚŘbŚřa. Nekatere řjuře sestaviře sŚ še dařes dŚbrŚ Śśazře iř razśŚzřavře, sśet druge sŚ řekŚlikŚ skrite iř ŘŚrda řikŚli ře bŚdŚ zřaře. LŚkacije śŚkŚśališč řiso preprosto le 144 145 364 Gruppo Apini Padanghe sul Garda, Sezione di Brescia. Italijařski kraj v LŚŘbardiji, ŚkŚli ę0 kilŚŘetrŚv južřŚ Śd Val CaŘŚřice. řekdařja śŚkŚśališča, saj še vedřŚ vsebujejŚ člŚveške śŚsŘrtře Śstařke, śrav takŚ śa sŚ tŚ še vedřŚ Řesta iř tŚčke sśŚŘiřjařja iř sśŚŘiřa, ki śŚvezujejŚ śrŚstŚr z ljudŘi iř Řrtve z živiŘi. EřakŚ tudi bŚjišče dařes ři śreśrŚstŚ le śreleśa gŚrska śŚkrajiřa z Śstařki vŚjře, aŘśak sŚ tŚ še danes bojna polja z mrtvimi vojaki in njihovimi deli, ki so jih naokoli raztrosile eksplozije granat in Řiř, katerih řeeksślŚdiraři śriŘerki še vedno średstavljajŚ řevarřŚst za življeřja ŚbiskŚvalcev. Ko stopaŘŚ śŚ vŚjaških śŚteh, śŚ brezśŚtjih, strelskih jarkih iř řikŚgaršřji zeŘlji, se verjetřŚ številři zavedajŚ, da sŚ řa tej zeŘlji iř skalah, śŚ katerih stŚśaŘŚ, uŘirali Řladi ljudje v řajbŚljših letih svŚjega življeřja, ki jiŘ je bila śrihŚdřŚst Śdvzeta. Ń zavedanjem tega postane celotna śŚkrajiřa Řrtvih tudi śŚkrajiřa sśŚŘiřa, četudi v řjej ře bi bilŚ řiti eřega řagrŚbřega križa ali spominskega napisa. Vloga arheologije modernih konfliktov je prepoznati sestavine tovrstnih pokrajin in njihove medsebojne povezave, ki tvŚrijŚ kŚŘśleksřŚ zaśuščiřŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv. KŚt sŘŚ lahkŚ videli, se śreślet śŚkrajiře Řrtvih iř sśŚŘiřa vedřŚ sśreŘiřja, śrŚśada, včasih obnavlja, zakriva in razkriva, arheologija pa s svojimi multidisciplinarnimi pristopi zagotavlja primerřa ŚrŚdja za řjuřŚ Śdkrivařje, śreučevařje iř razuŘevařje. . . POKRAJINA STAREGA ŽELEZA PŚ kŚřčařih bŚjih řa sŚški frŚřti je za vŚjaki řa řekdařjeŘ bŚjišču Śstala ŚgrŚŘřa kŚličiřa Śdvržeřega, zaśuščeřega iř izgubljeřega vŚjaškega Řateriala, Śd ŚrŚžja iř ŚśreŘe dŚ gradbeřega Řateriala. KakŚr drugŚd sŚ tudi śrebivalci BŚvške kŚtliře iskali iř řabirali Řaterial, śŚtrebeř za ŚbřŚvŚ dŚŘŚv iř śŚkrajiře. ŃařiŘivŚ śričevařje Ś śŚvŚjřeŘ stařju řa bŚjišču iř »řabirařju železa« řaŘ śŚda BŚris Ostan iz Bovca, ki je z avstro-ŚgrskiŘ vŚjakŚŘ AřtŚřŚŘ KŚŘaceŘ že leta 191ě Śdšel śrvič řa RŚŘbŚř: »Pisalo se je 1918, pred triinpetdesetimi leti, ko sem bil prvič na Rombonu z Antonom Komacem, po domače Tuninom Macelnovim. Tunin je bil takrat soldat tam nekje v Bukovini, tokrat na dopustu, in na Piavi so se še vedno tepli Italijani in Avstrijci in eni kot drugi hoteli zmagati. Še danes ne vem, kako mi je takrat oče dovolil, da sem šel od doma, in kaj mi je dala mati s seboj v platneno torbo, ko pa je bila v tistih hudih časih v naši dolini neizmerna revščina in pomanjkanje. Bovec je bil ena sama velika ruševina, saj je več kot dve leti pred Bovcem tekla prva italijanska strelska linija in večina Bovčanov je bila takrat v begunskem taborišču Bruck ob Leithi, nedaleč od Bratislave. Da sva šla s Tuninom navsezgodaj od doma, sem moral iti spat v Globoki potok, tako se reče, v barako, kjer je stanovala moja stara teta. Te barake so še ne dolgo poprej uporabljali italijanski topničarji. V globeli je v 365 potoku ležal na enem kolesu top. Od razburjenja in trdega ležišča sem slabo spal. Ko me je prišel Tunin budit, sem skočil s pograda, preden je odprl vrata barake. Do planine Goričice sva dobro hodila, med zidovi je bilo vojno pokopališče in danes na tistem mestu stoji lovska koča. Ko sva naletela na prve barake, sva stikala od ene do druge. Na starem Utru, danes pravimo tudi pri Rdečem križu, je bila lepo zidana enonadstropna bolnica. Nad vrati je pisalo: INFERMERIA ROMBON. Na zapadni strani Čukle je bilo mnogo barak in skoraj ob vsaki kaverna. Vsepovsod je ležalo mnogo stavbnega in vojnega materiala: pločevine, eternita,146 cementa, desk in hlodov, nabojev za topove, patrone in ročne bombe. V neki kaverni so bile zložene granate kot v drvarnici. Nikoli ne bom pozabil pogleda na tri okostnjake, ki so ležali drug poleg drugega, ob lobanjah so bili lasje. Pod Čuklo in nad Čuklo so vodile na vse strani mulatiere, ki so povezovale med seboj kaverne in prve strelske jarke, pa tudi lepa pota, ki so po Veliki in Jelenovi Rupi vodile na Vrh Ribežnov in Črnelsko Špico, od tam pa pod Veliko Črnelo, Črnelskimi vršiči in Lopo na sedlo Prevale. /…/ Da bi italijanski fantje ne mislili preveč na dom, na žene in dekleta, so jih morali zaposliti. Tako si razlagamo, zakaj so imeli Italijani toliko kavern, jarkov in predvsem mulatjer v prvih linijah in v zaledju med Čuklo in Veliko Črnelo. Tisti dan se nisva vrnila. Tunin je iztaknil nekje celo zalogo širokih eternitnih plošč in je vse skril v ruševju, da jih sčasoma znosi v dolino. Pa se ni več vrnil iz vojske. Jaz sem našel pištolo za rakete, v največje veselje pa mi je bila karabina, ki jo je našel prijatelj« (Ostan 1971, 327–331). ŃařiŘivŚ je średvseŘ dejstvŚ, da sŚ se śŚsaŘezřiki že leta 191ě Śdśravili řa takŚ ŚdrŚčřa ŚbŘŚčja, da bi dŚbili čiŘ bŚljši gradbeři Řaterial, ki je v dŚliři verjetřŚ hitrŚ śŚšel. PŚdŚba bŚjišča se je v povojnih letih hitrŚ sśreŘiřjala, średvseŘ barake iř kaverře, v katerih je bilŚ řajveč uporabnega materiala za izgradnjo domov in primernega orodja za ponovno uporabo. Fazi řabirařja uśŚrabřega Řateriala je sledila faza iskařja barvřih kŚviř iř tudi železa z řaŘeřŚŘ prodaje, saj sŚ bila śŚvŚjřa leta za večiřŚ śrebivalcev izjeŘřŚ težka. PŚkrajiřa starega železa je iz arheŚlŚškega vidika řajtežje zazřavřa, ŚzirŚŘa se Śdraža średvseŘ z ŚdsŚtřŚstjŚ. OdsŚtřŚst Řaterialřega gradiva je težkŚ śŚtrditi, śŚsebřŚ ker Śdřašařje Řaterialřih ŚstařkŚv śŚteka še dařes. Ńřačilři Řaterialři Śstařek »řabirařja železa« z řaŘeři śrŚdaje sŚ dařes tŚśŚvske grařate, ki jih še lahkŚ ŚdkrijeŘŚ řa řekdařjeŘ bŚjišču. Grařate sŚ iŘele vŚdilře ŚbrŚče iz bakra, ki je bil edeř glavřih virŚv zaslužka v kŚřtekstu śrŚdaje vŚjřega Řateriala. Ńaradi tega razlŚga lahkŚ še dařes řaletiŘŚ řa številře śriŘerke grařat z ŚdstrařjeřiŘ bakreřiŘ vŚdilřiŘ ŚbrŚčeŘ (sl. 292). Seveda sŚ tŚvrsteř Řaterial zbirali že vŚjaki Řed vŚjřŚ, saj sŚ iz řjega śŚgŚstŚ izdelŚvali sśŚŘinske in okrasne predmete (sl. 293), vsekakŚr śa řjihŚvŚ ŚdsŚtřŚst lahkŚ śŚvežeŘŚ tudi s śŚvŚjřiŘi aktivnostmi. 146 366 Eterřít - zŘes ceŘeřta iř azbesta za izdelavŚ trdřih ślŚšč, cevi (SSKJ). Slika 292: Topovski granati z odstranjenima bakrenima obročema, odkriti na območju Kraljišča (foto: U. Košir, 2011). Slika 293: Zapestnica, izdelana iz bakrenega obroča topovske granate, ki je bila odkrita na območju Kraljišča (zasebna zbirka; Košir 2011, 234). Odstrařjevařje ŚbrŚčev je bilŚ řevarřŚ śŚčetje, saj je bilŚ ŚbrŚč śŚtrebřŚ Śdstrařiti s śŚŘŚčjŚ dleta in kladiva, kar je zahtevalŚ ŘŚčře udarce śŚ řeeksślŚdirařih grařatah. SledŚvi takšřega śŚčetja sŚ Śśazři řa številřih śriŘerkih řeeksślŚdirařih grařat, ki jih zaslediŘŚ tudi řa ŚbŘŚčju Rombona (sl. 294). Odřašařje Řateriala je śŚtekalŚ še dŚlga leta śŚ kŚřčani vojni, verjetno pa tudi v obdobju po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi slabe ekonomske situacije. S pojavom prvih zbiralcev iř kasřejšiŘ śŚrastŚŘ zbirařja, śa je Śdřašařje średŘetŚv z bŚjišča dŚbilŚ řŚv śŚŘeř. Uporabnost in njihova denarna vrednost řista več igrala vlŚge, saj jŚ je řadŚŘestila zgŚdŚviřska 367 vredřŚst iř řjihŚva zařiŘivŚst. Še kŚřec ŚseŘdesetih iř celŚ v devetdesetih letih 20. stŚletja je bilŚ śŚgŚrje RŚŘbŚřa řeśriŘerřŚ bŚlj bŚgatŚ s średŘeti, śŚsebřŚ tistiŘi řa śŚvršju, kŚt dařes (sl. 295). Ń razŘahŚŘ zbirateljstva śŚ ŚsaŘŚsvŚjitvi SlŚveřije iř śŚvečařeŘ śŚvśraševařju śŚ tŚvrstři Řaterialři dediščiři, takŚ śri řas kŚt v tujiři, sŚ średŘeti zŚśet śridŚbili tudi ekŚřŚŘskŚ funkcijo, saj so postali zopet predmet trgovanja, tokrat ne zaradi surŚviře, teŘveč zaradi svojega zgŚdŚviřskega śŚŘeřa. Žal s teŘ średŘeti ŘřŚžičřŚ zaśuščajŚ kŚřtekste, v katerih sŚ se řahajali, řajdiščře iřfŚrŘacije śa sŚ v večiři śriŘerŚv za vedřŚ izgubljeře. VsekakŚr Śbstaja razlika, odvisna od najditelja in njegovega Śsebřega ŚdřŚsa dŚ tŚvrstře dediščiře. KŚ řekdŚ zbira predmete, povezane z dŚŘačiŘ krajeŘ, ŚkŚlišeŘ, śŚkrajiřŚ, nanje gleda drugače kŚt řekdŚ, ki jih zbira za řaŘeř śrŚdaje iř zaslužka. Odřašařje kakršřegakŚli Řaterialřega gradiva, brez ustrezřega dŚkuŘeřtiranja, pomeni ŚsirŚŘašeřje řajdiščřih iřfŚrŘacij, ki jih večiřŚŘa ři ŘŚgŚče rekŚřstruirati. Vsak średŘet predstavlja del sestavljanke, del zgodbe nekega prostora, z odstranjevanjem in izgubo delcev pa je tudi saŘa śŚdŚba vedřŚ bŚlj lukřjičasta iř řeśŚśŚlna. Kljub temu so vsi ti premiki predmetov, sśreŘiřjařje řjihŚvih śŚŘeřŚv za śŚsaŘezřike iř družbŚ, del celŚtře zgŚdbe Ś śrvi svetŚvři vŚjři, ki še vedřŚ traja, se sśreŘiřja, izgiřja iř ŚbeřeŘ dŚśŚlřjuje, vsekakŚr śa gre za pomemben del te zgodbe, ki tvori t. i. śŚkrajiřŚ »starega železa«. Slika 294: Sledovi odstranjevanja bakrenih vodilnih obročev na neeksplodirani granati, odkriti na Kraljišču (foto: U. Košir, 2015). 368 Slika 295: Italijansko orožje v pogorju Rombona (foto: I. Ivančič, 1990; Klavora 2000, 343). 369 370 . ZAKLJUČEK 371 372 ArheŚlŚgija, ki se śŚvečiři śŚsveča starejšiŘ ŚbdŚbjeŘ člŚveške śreteklŚsti, se v zadřjih řekaj desetletjih vse śŚgŚsteje ukvarja z ŘlajšiŘi ŚbdŚbji, celŚ 20. iř 21. stŚletjeŘ. Eřa izŘed řajbŚlj razširjeřih vej arheŚlŚgije sŚdŚbře śreteklŚsti je arheŚlŚgija ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki se śŚčasi uveljavlja v evrŚśskeŘ iř svetŚvřeŘ śrŚstŚru. SvŚj raziskŚvalři iřteres śŚsveča kŚřfliktŚŘ 20. iř 21. stŚletja, začetři kŚraki k řjeři vzśŚstavitvi śa sŚ bili v zadřjeŘ desetletju stŚrjeři tudi v slovenski arheologiji. SlŚveřskŚ ŚzeŘlje je bilŚ v 20. stŚletju śrizŚrišče dveh svetŚvřih vŚjř, svŚj śečat v pokrajini in spominih ljudi pa so pustili tudi procesi militarizacije v obdobju pred prvo svetovno vŚjřŚ, ŘedvŚjřeŘ času iř ŚbdŚbju śŚ drugi svetŚvři vŚjři. K teŘ ŘŚraŘŚ śrišteti še sledŚve slovenske osamosvojitvene vojne. Ostaliře śrve svetŚvře vŚjře średstavljajŚ řajštevilřejšŚ ŘaterialřŚ zaśuščiřŚ izŘed vseh ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki sŚ se Śdvijali řa řašeŘ ŚzeŘlju, ŚbeřeŘ śa tudi arheŚlŚgija sŚške frŚřte średstavlja řajŚbsežřejši del slŚveřske arheŚlŚgije ŘŚderřih konfliktov. ArheŚlŚgija sŚške frŚřte śa ře vključuje le arheŚlŚških śristŚśŚv iř ře Śbravřava le Śstaliř iz ŚbdŚbja Řed letŚŘa 191Ę iř 191Ě, teŘveč uśŚrablja iřterdisciśliřarře iř Řultidisciśliřarře śristŚśe, zřačilře za arheŚlŚgijŚ ŘŚderřih kŚřfliktŚv. Iz arheŚlŚškŚařtrŚśŚlŚškŚ-zgŚdŚviřskih iř drugih vidikŚv se śŚsveča śrvi svetŚvři vŚjři Śd řjeřega začetka śa dŚ dařašřjega časa, saj raziskŚvalřŚ śŚzŚrřŚst vzbujajŚ tudi Řařifestacije zaśuščiře śrve svetŚvře vŚjře v sedařjŚsti iř ŚdřŚsi ljudi dŚ tŚvrstře dediščiře. V takšřeŘ kŚřceśtřeŘ Śkviru lahkŚ sŚškŚ frŚřtŚ ŚbravřavaŘŚ kŚt śreślet večślastřih śŚkrajiř, ki se dŚtikajŚ vŚjře, sśŚŘiřa, Řrtvih, življeřja vŚjakŚv iř civilistŚv, śŚvŚjřih dŚgŚdkŚv iř ŚdřŚsa dŚ vŚjaške dediščiře iř ŘřŚgih drugih segmentov, ki tvorijo zapuščiřŚ »velike vŚjře«. SlŚveřska arheŚlŚgija ŘŚderřih kŚřfliktŚv se vzpostavlja hitreje, kot se je ta vzpostavljala na prostoru Velike Britanije, Francije in Belgije, saj ima dařes ŘřŚge vzŚre iz ŚkŚlij, kjer je že fŚrŘirařa iř uveljavljeřa. Arheologija soške frŚřte se Śd arheŚlŚgije starejših ŚbdŚbij razlikuje średvseŘ śŚ řeizŘerřih kŚličiřah iřdustrijskŚ izdelařih średŘetŚv, zřačilřeŘ arheŚlŚškeŘ zaśisu, ki ga śŚvečiři średstavljajŚ ruševiřske ślasti iř ŚbsežřŚ uřičeřje, ŚbsežřeŘ arhivskem gradivu, ki omogŚča sŚŚčeřje arheŚlŚških śŚdatkŚv s śisřiŘi iř drugiŘi sŚčasřiŘi viri, obenem pa so Śhrařjeřa tudi številřa śričevařja iř zaśisi ljudi, ki sŚ dŚživeli śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ. ČasŚvřa bližiřa Śbravřavařih dŚgŚdkŚv je vsekakŚr v śŚŘŚč śri raziskavah, ŚbeřeŘ śa se arheologi srečujeŘŚ s številřiŘi etičřiŘi vśrašařji, Řed kateriŘi je řajbŚlj śereče vśrašařje Śbravřava śŚsŘrtřih člŚveških ŚstařkŚv iř řjihŚva uśŚraba v zřařstveře řaŘeře. PŚtrebřa je śreŘišljeřŚst, uvidevnost in stremenje k pietetnemu odnosu, saj so v številřih śriŘerih sŚrŚdřiki śadlih še vedřŚ živi iř zřaři. Obravřava Řrtvih vŚjakŚv iř civilistŚv iŘa tudi številře śŚzitivře śŚsledice, kŚt je 373 ŘŚžřŚst ideřtifikacije, zagŚtŚvitev śriŘerřega śŚkŚśa, v řekaterih śriŘerih śŚgrešařih vŚjakŚv pa lahko svojceŘ ŚŘŚgŚčiŘŚ skleśřŚ dejařje slŚvesa. RazřŚlika čustva śa se lahkŚ śŚjavijŚ ře le śri svŚjcih, teŘveč tudi śri raziskŚvalři ekiśi, lŚkalřeŘ śrebivalstvu iř javřŚsti. Ń arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ ředavřŚ uŘrlih se v kŚřtekstu ŘŚderřih kŚřfliktŚv kaže řŚva vlŚga arheologije kot komemorativne prakse. ArheŚlŚškŚ raziskovanje travŘatičřih dŚgŚdkŚv je že saŘo po sebi oblika komemoracije, saj se prek procesov raziskave spominjamo dogodkov in oseb iz preteklosti. V kontekstu odkrivanja, identificiranja in ponovnega pokopavanja posmrtnih ostankov arheologija tako povezuje padle z raziskovalci, s svŚjci, lŚkalřiŘ śrebivalstvŚŘ ali širšŚ javřŚstjŚ, řjeřa vlŚga śa se kaže v śreŚblikŚvařju ŚbstŚječih in oblikovanju novih komemorativnih mest in pokrajin. S teŘ se aktivřŚ vključuje tudi k izgradnji kolektivnih spominov in identitet. LŚkacije raziskav se lahkŚ śreŚblikujejŚ v začasřa ali dŚlgŚtrajřa Řesta sśŚŘiřa iř sśŚŘiřjařja, řa kar kažejŚ řekateri śriŘeri z ŚbŘŚčja zahŚdře fronte. Komemorativna mesta pa niso vezana le na umrle osebe, teŘveč celŚ řa celŚtře śŚkrajiře, ki řŚsijŚ sledi śrve svetŚvře vŚjře. TŚvrstřŚ vlŚgŚ iŘa arheŚlŚgija średvseŘ řa ŚbŘŚčju zahŚdře EvrŚśe, v SlŚveřiji, kjer se arheŚlŚgija ŘŚderřih kŚřfliktŚv šele Śblikuje, śa zaeřkrat še ře igra takšře vlŚge. SŚška frŚřta je bila dŚlga desetletja deležřa śŚzŚrřŚsti le s straři zgŚdŚviřŚśisja, arheologija in druge vede pa so svoje zanimanje zanjo začele izkazŚvati šele ředavřŚ. RaziskŚvalři Śkvir za arheŚlŚškŚ-ařtrŚśŚlŚškŚ ŚbravřavŚ średstavlja iřterśretativři kŚřceśt večślastřih śŚkrajiř, ki tvŚrijŚ sŚškŚ frŚřtŚ iř řjeřŚ zaśuščiřŚ. Pri raziskavi sŚške frŚřte iř visŚkŚgŚrskega bŚjišča řa RŚŘbŚřu seŘ se śŚsvetil średvŚjři Řilitariziraři śŚkrajiři, śŚkrajiři kŚřflikta, śŚkrajiři mrtvih in spomina ter śŚkrajiři starega železa. Takšeř pristop nam nudi alternativne poglede na dŚgajařje řa bŚjiščih iř zaledju sŚške frŚřte Śd średvŚjřega časa dŚ dařes. Iřtegraleř śristŚś arheologije modernih konfliktov presega domet obravnave iz zornega kota posameznih ved, ki se dotikajo prve svetovne vojne. ŃŘes vseh śristŚśŚv je edeř izŘed řačiřŚv, kakŚ razuŘeti ŘŚderře kŚřflikte, življeřje iř sŘrt udeležeřcev ter řjihŚve dŚživljaje, Śbčutja iř številře zaśuščiře, takŚ Řaterialře kŚt řeŘaterialře. ArheŚlŚgija sŚške frŚřte se řaŘreč sŚŚča s sśecifičřiŘ arheŚlŚškiŘ zaśisŚŘ, ki se razlikuje Śd arheŚlŚškega zaśisa starejših ŚbdŚbij. Ostaliře iř arheŚlŚški zaśis t. i. śŚkrajiře kŚřflikta, ki ga lahkŚ ŚśazujeŘŚ řa śŚvršju iř śŚd řjiŘ, sŚ řastali v sśecifičřih śŚgŚjih, saj jih je oblikovalo industrializirano vojskovanje. Zaradi sśecifičřega řačiřa bŚjevařja śrevladujejŚ średvseŘ razřŚliki vkŚśi, večiřŚŘa v Śbliki jarkŚv iř kaverř, stŚječŚ arhitekturŚ śa śŚvečiři średstavljajŚ śrsŚbraři iř śŚdśŚrři zidŚvi uravřav za barake in drugo infrastrukturo. Za razliko Śd arheŚlŚških Śstaliř řaselbiř ali grŚbišč, śri katerih lŚčljivŚst zaśisa kaže řa řastařek iř sśreŘiřjařje skŚzi daljše ŚbdŚbje, gre pri nastanku in 374 śreŚblikŚvařju arheŚlŚškega zaśisa prve svetovne vojne ponekod za nagle spremembe, predvsem tekom bitk. PŚlŚžaji sŚ bili lahkŚ vsakŚdřevřŚ śŚškŚdŚvaři, dŚgrajeři iř sśreŘeřjeři, ŘŚčřŚ tŚśřiškŚ Śbstreljevařje iř eksślŚzije Řiř śa sŚ lahkŚ śŚśŚlřŚŘa sśreŘeřila řjihŚvŚ śŚdŚbŚ iř śŚdŚbŚ celŚtře śŚkrajiře. RavřŚ ta uřičujŚča ŘŚč eksślŚzivřih sredstev je zřačilřŚ krŚjila arheŚlŚški zaśis řa řekdařjih bŚjiščih. PŚsaŘezeř śŚlŚžaj je bil lahkŚ śŚśŚlřŚŘa uřičeř v krajšeŘ časŚvřeŘ ŚbdŚbju, vsakŚkratřa řŚva śŚdŚba śa se je lahkŚ śrecej razlikŚvala Śd śrejšřje, Śd katere se morebiti niso ohrařili řŚbeři sledŚvi. Mařj drastičře sśreŘeŘbe sŚ se dŚgajale v zaledřih legah bŚjišča iř v zaledju, średvseŘ řa ŚbŘŚčju izveř dŚsega řasśrŚtřikŚvih tŚśŚv. Tu sŚ se lahkŚ dlje časa Śdlagali deśŚziti, kŚt sŚ řśr. sŘetišča Śb barakarskih řaseljih, kjer sŚ se tekom vojne kŚśičili številři vŚjři Śdśadki. Vojna je izrazito posegla v podobo pokrajine, ki jo lahko opazujemo řa več řivŚjih. LidarskŚ sřeŘařje řaŘ ŚŘŚgŚča śŚgled řa Śbsežřa ŚbŘŚčja řekdařjega bŚjišča iř zaledja, z řjegŚvŚ śŚŘŚčjŚ śa lažje razuŘeŘŚ śrŚcese, ki sŚ se Śdvijali v času vŚjře iř śŚ řjej, predvsem brisanje in preoblikovanje sledov vojne v pokrajini. Tovrstni posegi v prostor se odvijajo še dařes, zajeŘajŚ takŚ zakrivařje kŚt tudi Śdkrivařje śŚdŚbe śrve svetŚvře vŚjře. Ńa razlikŚ Śd lidarskega sřeŘařja, ki řaŘ śrikazuje dařašřjŚ śŚdŚbŚ śŚkrajiře s sledŚvi śreteklŚsti, pa nam vŚjaški letalski śŚsřetki ŚŘŚgŚčajŚ vśŚgled v dŚlŚčeř treřutek v času saŘega kŚřflikta. Ń ařalizaŘi serij śŚsřetkŚv istega ŚbŘŚčja lahkŚ rekŚřstruiraŘŚ fŚrŘirařje iř sśreŘiřjanje podobe śŚkrajiře kŚřflikta, v śriŘerih velike stŚśřje vŚjřega uřičeřja śa sŚ ti śŚsřetki celŚ ediři vir informacij o nekdanji podobi fronte ali njenega zaledja. Podatke o mikrolokacijah pridobimo predvsem s terenskim delom v obliki neinvazivnih in invazivnih raziskav. Testni izkopi na RŚŘbŚřu sŚ deřiŘŚ razkrili řekatere sśecifike arheŚlŚškega zaśisa śrve svetŚvře vŚjře. PridŚbljeř je bil vśŚgled v fazŚ izgradřje različřih śŚlŚžajev iř ŚbjektŚv, řikjer śa ři bilŚ ŘŚgŚče lŚčiti Řed različřiŘi stŚśřjaŘi izgradřje, saj sŚ zadřji śŚsegi izbrisali iř uřičili średhŚdře. ŃřačilřŚst arheŚlŚškega zaśisa prve svetovne vojne sŚ številře śreŘičře řajdbe, Řed kateriŘi prevladuje kovinsko gradivo, ki mu sledijo ostanki steklenic, predvsem v kontekstu barak in bivalnih kaverř. Ńaradi Řajhře časŚvře ŚddaljeřŚsti sŚ Řed řajdbaŘi še vedřŚ Śhrařjeři średŘeti iz usnja, v posameznih primerih pa naletimo tudi na ostanke tekstila in druge manj obstojne materiale. Pri raziskavah prve svetovne vojne se ravno tako kot drugje pojavljajo omejitve datiranja posameznih kontekstov (in objektov) na podlagi odkritega gradiva, ki v zaprtih kontekstih predstavlja le terminus post quem, v řekaterih kŚřtekstih śa datacija średŘetŚv śŚve le čas uśŚrabe in ne nujno nastanka nekega objekta. Strelski śŚlŚžaj z ŚdkritiŘi řabŚji letřika 191ę řaŘ śŚve le, da je bil uśŚrabljeř v času śŚ izdelavi uśŚrabljeřih řabŚjev, řič śa řaŘ le-ti ne povedo o tem, kdaj je śŚlŚžaj řastal iř kdaj sŚ bili řabŚji izgubljeři ali uśŚrabljeři. TŚ śŚsebřŚ velja za ŚśreŘŚ, ŚrŚžje iř strelivŚ starejših letřikŚv, ki sŚ bili v uśŚrabi tekŚŘ celŚtřega kŚřflikta, le śriŘerki s kŚřca 375 vŚjře śa lahkŚ zaradi kratkega časa, ki je Řiřil Śd řjihŚve izdelave, řatařčřeje datirajŚ kŚřtekste. Pri datirařju ŚbjektŚv řa bŚjišču iř v zaledju je śŚtrebřŚ uśŚštevati takŚ Śdkrite Řaterialře dŚkaze kakor tudi vse dostopne pisne in fotografske vire. PŚdŚbe sŚške frŚřte śa ře tvŚrijŚ le uřičeřje, vŚjaški śŚlŚžaji iř iřfrastruktura, teŘveč tudi številřa śŚkŚśališča iř sśŚŘiřska Śbeležja, ki seŘ jih Śbravnaval v sklopu pokrajine mrtvih in spomina. Mrtvi so bili tekom vojne in povojnega obdobja pokopani, prekopani, nekateri celo dvakrat. Tu se kažejŚ razlike średvseŘ Řed uŘrliŘi italijařskiŘi iř avstrŚ-ogrskimi vojaki, ki so bili deležři drugačřih postośkŚv śŚkŚśavařja iř śŚčastitve, predvsem v povojnem obdobju, ko sśŚŘiřski śrŚces ři bil vedřŚ eřakŚvredřŚ usŘerjeř řa istŚ vŚjskujŚčŚ se strař. PŚkrajiřa Řrtvih iř sśŚŘiřa se sśreŘiřja iř fŚrŘira še dařes, z vsakiŘ řŚviŘ sśŚŘeřikŚŘ, sśŚŘiřskŚ slŚvesřŚstjŚ ali dogodkom pa se dodajajo nove vsebine in pomeni. Trenutno k tej śŚdŚbi śrisśevajŚ tudi že Śbeležeře iř śrihajajŚče stŚletřice dŚgŚdkŚv Řed śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ. Ńa razlikŚ Śd średvŚjře Řilitariziraře śŚkrajiře iř śŚkrajiře kŚřflikta, ki sta se dŚkŚřčřŚ izŚblikŚvali v ŚzkŚ zaŘejeřeŘ časŚvřeŘ ŚbdŚbju, śa se śŚkrajiři Řrtvih iř sśŚŘiřa ter starega železa Śblikujeta kŚřtiřuirařŚ, saj se fŚrŘirařje arheŚlŚškega zaśisa ři kŚřčalŚ takŚj śŚ zaključku bŚjev. V času śŚ śrebŚju sŚške frŚřte sŚ śŚsebře vŚjaške eřŚte śŚ řekdařjeŘ bŚjišču iskale iř śŚbirale Śstaliře, śriŘerře za řadaljřjŚ uśŚrabŚ, teŘu śa je sledilŚ čiščeřje bŚjišč s straři lŚkalřega śrebivalstva, ki si je z vŚjaškiŘ ŘaterialŚŘ ŚlajšalŚ življeřje v śrvih śŚvŚjřih letih, średvsem za namen obnove domov, ŚbdelŚvalřih iř śašřiških śŚvršiř ter řaselitveřih ŚbŘŚčij. Kmalu so se začeli śŚjavljati śŚsaŘezřiki, ki sŚ v vŚjaškeŘ Řaterialu videli zaslužek, veřdar ře zaradi njegove zgŚdŚviřske, teŘveč le Řaterialře vredřŚsti, średvseŘ średŘetŚv iz barvřih kŚviř. TŚvrstno iskařje Śstaliř v śŚvŚjřih letih je śreŚblikŚvalŚ arheŚlŚški zaśis. PŚdŚba śŚkrajiře kŚřflikta se je sśreŘiřjala, vkŚśi iř Śbjekti sŚ bili śŚdvržeři řaravřiŘ dejavřikŚŘ iř spreminjanju, śŚškŚdŚvařju iř uřičevařju s straři člŚveka, śreŘičře ostaline pa so potovale z řekdařjih bŚjišč iř zaledja v dŚŘŚve ljudi, řa sŘetišča iř v średelŚvalřice kŚviř. K śreŚblikŚvařju arheŚlŚškega zaśisa, ki se sśreŘiřja še dařes, sŚ śriśŚŘŚgli tudi številři ljubitelji stariř iř zbiralci vŚjaških średŘetŚv, ki sŚ (iř še vedřŚ) ŚdřašajŚ średŘete iz řjihŚvih śrvŚtřih kŚřtekstŚv. K teŘu je śŚtrebřŚ śrišteti še številře izletřike, ki si ravřŚ takŚ seŘ ter tja vzaŘejŚ śŚsaŘezře Śdkrite średŘete za sśŚŘiř, včasih śa takšřa dejařja śrerastejŚ v řačrtřŚ zbirařje Śstaliř sŚške frŚřte. Dařdařes sŚ średŘeti, ki jih lahkŚ ŚśaziŘŚ řa śŚvršju, zelŚ redki, Řed řjiŘi śa śrevladujejŚ predvsem neeksplodirana ubojna sredstva in deli gradbenega materiala ter predmetov, ki zbirateljskŚ řisŚ zařiŘivi. Le redka, težkŚ dŚstŚśřa iř řeŚbljudeřa ŚbŘŚčja řa svŚjeŘ śŚvršju še skrivajŚ śreŘičře Śstaliře, ki sŚ taŘ Śbležale tekŚŘ śrve svetŚvře vŚjře. Stařje śŚdśŚvršiřskega arheŚlŚškega zaśisa se ravřŚ takŚ slabša zaradi razŘaha iskalcev z detektŚrji kŚviř, ki sŚ ceřŚvřŚ 376 vedřŚ dŚstŚśřejši iř številřejši. Število manj dotaknjenih lokacij se zagotovo Řařjša iz leta v letŚ, zbiralci śa s svŚjiŘi izkŚśi, śŚleg selektivřega Śdřašařja Řaterialřega gradiva, preoblikujejo in/ali uřičujejŚ arheŚlŚške ślasti, kar je bilŚ razvidřŚ tudi tekŚŘ tereřskih raziskav řa RŚŘbonu. Kljub śŚŘeŘbřeŘu iřfŚrŘacijskeŘu śŚteřcialu Śstaliř śrve svetŚvře vŚjře arheŚlŚška Śbravřava sŚške frŚřte še ři śŚśŚlřŚŘa uveljavljeřa iř zaeřkrat řiŘa zadŚstře śŚdśŚre, ki bi jŚ śŚ śŚŘeŘbřŚsti śŚstavila Śb bŚk arheŚlŚškiŘ raziskavaŘ starejših ŚbdŚbij. Navkljub uveljavitvi arheologije modernih konfliktov v zahodni Evropi je le-ta śri řas śreŘalŚ śŚzřařa, še vedřŚ śa se śŚjavljajŚ kritike, da arheŚlŚgija ře ŘŚre razkriti řŚvih iřfŚrŘacij Ś življeřju Řed śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ. DŚsedařje arheŚlŚške raziskave řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte sŚ śrikazale śŚteřcial za tŚvrstřŚ arheŚlŚgijŚ iř řjeřŚ zŘŚžřŚst dopolnjevanja starih in pridobivanja novih razlag dŚgŚdkŚv řa sŚški fronti. Pomemben prispevek arheologije je uporaba raziskovalnih orodij in pristopov, kot so lidarsko snemanje, analize letalskih posnetkov ali geofizikalne raziskave ter terenske raziskave v Śbliki tŚśŚgrafije, testřih izkŚśŚv ali arheŚlŚških izkŚśavařj, ki jiŘ sledijŚ ařalize Śdkritega materialnega gradiva. Arheologija nam poleg razumevanja formiranja pokrajine konflikta in njenega sśreŘiřjařja dŚ dařes ŚŘŚgŚča tudi razuŘevařje dŚgŚdkŚv řa ŘikrŚlŚkacijah. Kljub ŚhrařjeřeŘu iř ŚbsežřeŘu arhivskeŘu gradivu, ki se řařaša řa sŚškŚ frŚřtŚ, iz řjega pogosto ni mogŚče śridŚbiti podatkov, kakršře řaŘ śriřesejŚ arheŚlŚške raziskave. Le-te nam podajo pogled na nezapisano in nedokumentirano zgodovino ter dogodke na mikrolokacijah, ki pa so resda zabrisaři ali śŚśačeři zaradi številřih śŚstdeśŚzicijskih śrŚcesŚv. PŚleg śridŚbivařja řŚvih śŚdatkŚv arheŚlŚgija služi tudi za śreverjařje resřičřŚsti zgŚdŚvinskih opisov nekaterih dogodkov, saj so dokumenti iř śričevařja udeležeřcev lahkŚ śŚŘařjkljivi, řaśačři ali celŚ řaŘerřŚ zavajajŚči. PŚŘeŘbeř rezultat arheŚlŚgije sŚške frŚřte je vśŚgled v śŚvŚjři śrŚces śŚkŚśavařj in prekopavanj posmrtnih ostankov vojakov. Številřa vŚjaška śŚkŚśališča so bila izpraznjena, śŚsŘrtři Śstařki śa śrekŚśaři řa večja śŚkŚśališča ali v kostnice. Dokler niso bile opravljene – zaenkrat le testne – arheŚlŚške raziskave, ři bilŚ zřařŚ, kakŚ řatařčeř je bil śrŚces ekshuŘacij. VerjetřŚ je zaradi średvidevařja, da řa śrekŚśařih grŚbiščih ři več śŚsŘrtřih ŚstařkŚv, śrišlŚ celŚ dŚ sśreŘeŘbe drugega Śdstavka Ě. čleřa ŃakŚřa Ś vŚjřih grŚbiščih, s čiŘer śrekŚśařa grŚbišča řisŚ zabeležeřa iř Śbravřavařa kŚt grŚbišča (ZVG-A; Uradři list RS, št. Ě2/2009 z dře 18.9.2009). Raziskave na izpraznjenem avstro-ŚgrskeŘ śŚkŚśališču řa MeřgŚrah iř izśrazřjeřeŘ italijařskeŘ śŚkŚśališču Śb ślařiři GŚričici sŚ delřŚ razkrile řatařčřŚst ekshuŘacij, śŚ katerih so na pokopališču Śstale številře drŚbře kŚsti, celŚ celŚtřa stŚśala iř dlaři vŚjakŚv. RavřŚ takŚ je bil s testřiŘi izkŚśi řa ŚbŘŚčju RŚŘbŚřa śrikazař śŚteřcial, ki ga iŘa arheŚlŚgija śri rekonstrukciji dŚgŚdkŚv iř življeřja řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte Śd řjeřega řastařka do danes. Kljub izrazitim řaravřiŘ iř ařtrŚśŚgeřiŘ śŚstdeśŚzicijskiŘ śrŚcesŚŘ lahkŚ že z ŘajhřiŘi izkŚśi śridŚbiŘŚ 377 řatařčře vśŚglede v śŚsaŘezře Śbjekte řa bŚjišču iř řjegŚveŘ zaledju, s teŘ śa śriśŚŘŚreŘŚ k řatařčřejšiŘ średstavaŘ Ś razŘerŚŘa bližřjeŘ, a za dařašřje geřeracije kljub teŘu zelŚ oddaljenem obdobju. VzśŚredřŚ z arheŚlŚškŚ ŚbravřavŚ sŚške frŚřte ŘŚra śŚtekati tudi varŚvařje řjeře dediščiře, ki śa se je začelŚ desetletja śred vključitvijŚ arheŚlŚgije v zgŚdbŚ śrve svetŚvře vŚjře. SŚška frŚřta je skŚraj 90 kilŚŘetrŚv dŚlgŚ iř več deset kilŚŘetrŚv širŚkŚ bŚjišče, s teŘ śa takŚ rekŚč řajŚbsežřejše arheŚlŚškŚ řajdišče v SlŚveřiji, saj vŚjaški śŚlŚžaji řeśretrgŚŘa śŚtekajŚ Śd Julijskih Alp do morja. V śrihŚdřŚsti bŚ śŚtrebřŚ řatařčřeje dŚlŚčiti ŚbŘŚčja z visokim arheŚlŚškiŘ śŚteřcialŚŘ ter zagŚtŚviti śriŘerře ukreśe varŚvařja arheŚlŚške dediščiře śrve svetovne vojne. KljučřŚ vlŚgŚ bŚ śri teŘ iŘel ŃavŚd za varstvŚ kulturře dediščiře Slovenije skupaj s podporo Řiřistrstva, śristŚjřega za kulturřŚ dediščiřŚ. Nekatere lokacije so zaradi svojega zgŚdŚviřskega śŚŘeřa že varŚvaře, veřdar ře kŚt arheŚlŚška dediščiřa, teŘveč kŚt zgŚdŚviřska krajiřa ali śrŚfařa stavbřa dediščiřa. PŚd śrvŚ kategŚrijŚ sśadajŚ zgŚdŚviřska ŚbŘŚčja RŚŘbŚř (EŠD Ě1ĘĚ), KrřskŚ śŚgŚrje (EŠD Ě1ę2), MeřgŚre (EŠD Ě1ęĘ), DŚlje (EŠD 1Ę30Ę) iř SabŚtiř (15446), ki predstavljajo pomembna, a ne edina zgodovinsko pomenljiva ŚbŘŚčja sŚške frŚřte. Dodali bi lahko řśr. še ŚbŘŚčja řa Krasu ali Škabrijel, ki sŚ v kŚřtekstu bŚjev řa sŚški frŚřti iŘeli śŚŘeŘbřŚ vlŚgŚ. VsakŚ zgŚdŚviřskŚ ŚbŘŚčje vsebuje številře Śbjekte, śŚvezaře z vŚjskŚvařjeŘ, śŚsaŘezři Śbjekti zuřaj teh ŚbŘŚčij śa sŚ śŚřekŚd varŚvaři kŚt śrŚfařa stavbřa dediščiřa. SeŘ sŚdijŚ trdřjava Kluže (Flitscher Klause) in Hermanova utrdba (Fort Hermann) (EŠD 39), ČezsŚča - ŚbraŘbři sisteŘ iz śrve svetŚvře vŚjře (EŠD 203ě4), Kal KŚritřica – obrambni sisteŘ I (EŠD 204ě1) iř Kal KŚritřica – ŚbraŘbři sisteŘ II (EŠD 204ě2). VŚjaška śŚkŚśališča iř řekatera sśŚŘiřska Śbeležja sŚ v Registru kulturře dediščiře zavedeři kŚt ŘeŘŚrialřa dediščiřa. Na ŚbŘŚčju ŃVKDS, OE NŚva GŚrica, kjer je dediščiřa śrve svetŚvře vŚjře řajštevilřejša, je takŚ sśŚŘeřiškŚ varŚvařih Ęę vŚjřih grŚbišč in 60 spominskih Śbeležij ter drugih Śbjektov, kot je npr. avstro-Śgrska sśŚŘiřska cerkev sv. Duha řa JavŚrci (EŠD 200). VarŚvaře sŚ tudi štiri kaśelice, ki sśadajŚ śŚd kategŚrijŚ sakralře kulturře dediščiře, italijařska kŚstřica v KŚbaridu śa je registrirařa kŚt sakralřŚ śrŚfařa stavbřa dediščiřa (EŠD 22Ě). Dediščiřa śrve svetŚvře vŚjře se řahaja tudi řa ŚbŘŚčju ŃVKDS OE Kranj, kjer je kot ŘeŘŚrialřa dediščiřa varŚvařih sedeŘ grŚbišč, eřŚ sśŚŘiřskŚ Śbeležje iř tabŚrišče ruskih ujetřikŚv, ruska kaśelica řa Vršiču śa je varŚvařa kŚt sakralřa kulturřa dediščiřa (EŠD ěĘĘ). Do sprejema prvih konsistentnih ukrepov varstva dediščiře śrve svetŚvře vŚjře je śrišlŚ v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je bilo sśŚŘeřiškŚ zavarŚvařih vsaj 3ě vŚjřih grŚbišč. Ostale eřŚte kulturře dediščiře sŚ bile v register vśisaře kasřeje. Leta 201Ę je Register kulturře dediščiře za ŚbŘŚčje ŃVKDS OE NŚva GŚrica vsebŚval 3922 eřŚt, Śd katerih jih je le 1Ęę śŚvezařih s 378 śrvŚ svetŚvřŚ vŚjřŚ, čeśrav je številŚ arheŚlŚškŚ, uŘetřŚstřŚ-zgodovinsko in zgodovinsko śŚŘeŘbřih Śstaliř śrecej večje. Ob řačrtři iř sisteŘatičři Śbravřavi tŚvrstře dediščiře se bŚ verjetřŚ śŚvečala tudi kakŚvŚst varŚvařja ter številŚ varŚvařih ŚbjektŚv iř ŚbŘŚčij tega svetovnega konflikta. Edeř śrvih śŚtrebřih kŚrakŚv bi bila řatařčřa ařaliza rezultatŚv lidarskega sřeŘařja, řa śŚdlagi katerega bi śreśŚzřali Śstaliře sŚške frŚřte, jih kartirali iř iřterśretirali ter śŚvezali z arhivskiŘi viri, śŚtrebřŚ śa bi bilŚ tudi ŚbsežřŚ dokumentiranje stanja na terenu. Nadgradnjo pridobljenih informacij bi predstavljala digitalna zbirka vŚjaških letalskih fotografij iz časa śrve svetŚvře vŚjře, njihova prostorska umestitev ter kartiranje in interpretiranje podobe pokrajine konflikta. Na pŚdlagi vseh vrst śŚdatkŚv, arheŚlŚških iř arhivskih, bi Śstaliře lahkŚ śriŘerřŚ ŚvredřŚtili, dŚlŚčili ŚbŘŚčja z večjiŘ arheŚlŚškiŘ śŚteřcialŚŘ iř zgŚdŚviřskŚ vredřŚstjŚ, śŚsledičřŚ śa bi lažje dŚlŚčili Śbjekte iř ŚbŘŚčja za vśis v Register kulturře dediščine. PŚtrebřŚ bi bilŚ vključevařje varstva dediščiře śrve svetŚvře vŚjře v śrŚstŚrskŚ řačrtŚvařje, takŚ śri državřih śrŚstŚrskih řačrtih (DPN), kŚt śri Śbčiřskih śrŚstŚrskih řačrtih (OPN) iř Śbčiřskih śŚdrŚbřih śrŚstŚrskih řačrtih (OPPN), kar zahteva pravni varstveři režiŘ arheŚlŚške dediščiře (glej Jeglič et al. 2008-09). Dediščiřa śrve svetŚvře vŚjře bi ŘŚrala biti Śbravřavařa iř varŚvařa řa śŚśŚlřŚŘa eřak řačiř kŚt śreŚstala arheŚlŚška dediščiřa. S prepoznavo, poznavanjem in varovanjem lŚkacij z řeśreŘičřiŘi iř śreŘičřiŘi ostalinami prve svetovne vojne bi zadostili tudi potrebam preventivne arheologije. ArheŚlŚgija sŚške frŚřte je del arheŚlŚgije ŘŚderřih kŚřfliktŚv, ki se ukvarja z vseŘi konflikti 20. in 21. stoletja, v Sloveniji pa sŚ śŚleg Śstaliř sŚške frŚřte śrisŚtři tudi številři sledŚvi medvojnega obdobja, druge svetovne vojne, obdobja povojne Jugoslavije in slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991. Z interdisciplinarnimi pristopi arheologije modernih konfliktov lahko obravnavaŘŚ kŚřflikte řa śŚśŚlřŚŘa drugačeř řačiř, kŚt jih je ŚbravřavalŚ iř jih śŚřekŚd še vedřŚ Śbravřava zgŚdŚviřŚśisje ali arheŚlŚgija bŚjišč. SŚdelŚvařje Řed različřiŘi vedaŘi śriśŚŘŚre k bŚljšeŘu razuŘevařju dŚgŚdkŚv, śri čeŘer je za sśŚzřavři śrŚces ključřŚ śŚvezŚvařje iř ře iřdividualizeŘ śŚsaŘezřih ved. PričujŚča disertacija ře razrešuje śrŚbleŘatike slŚveřskega ŚdřŚsa dŚ dediščiře sŚške frŚřte iř ře zagotavlja uveljavitve arheŚlŚgije sŚške frŚřte, zagŚtŚvŚ śa śŚřuja izhŚdišče za nadaljnjo poglobljeno obravřavŚ iř študij bojnih, vsakodnevnih, materialnih in spominskih vidikov prve svetovne vojne in drugih modernih konfliktov na ozemlju Slovenije. 379 380 . LITERATURA IN VIRI 381 382 7.1. LITERATURA ADAM, F. 1991, La Sépulture collective de Saint-Rémy-la-Calonne, Quart-en-Réserve (Meuse). – DRAC LŚrraiře: Service regiŚřal de ląArchéŚlŚgie. ADAM, F. 1999, LąArchéŚlŚgie et la Grařde Guerre. – V: L'Archéologie et la Grande Guerre Aujourd' hui'. Noêsis: Revue Annuelle d'Historie 2, str. 29–35. ANDERSON, D. 1996, Reburial: is it reasonable? – V: VITELLI, K. D. (ur.) 1996, Archaeological Ethics, str. 200–208. – Walnut Creek, CA: AltaMira Press. ALBERT, A. M., W. R. MAPLES 1995, Stages of epiphyseal union for thoracic and lumbar vertebral centra as a method of age determination for teenage and young adult skeletons. – V: Journal of Forensic Sciences 40 (4), str. 623–633. ALBERT, M. A., C. A. MAIER 2013, Epiphyseal Union of the Cervical Vertebral Centra: Its Relationship to Skeletal Age and Maturation of Thoracic Vertebral Centra. – V: Journal of Forensic Science 58 (6), str. 1568–1574. ALPINE WEISUNGEN, Alpine Weisungen für den Gebirgskrieg. – k.u.k. LandesverteidigungsKommando in Tirol. – URL: http://www.heeresgeschichten.at/sonstiges/alpine_ weisungen/alpine%20_weisungen.pdf (dostop 9.6.2016). AMARAL, M. A. 2011, The Battle of Ajubarrota (1385). – V: 6th Internationa Field of Conflict Conference, 15th–18th April 2011 in Osnabrück and Kalkriese – Abstracts. – URL: http://www.fieldsofconflict2011.uni-osnabrueck.de/abstracts.pdf (dostop 15.5.2016). ANSI 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana: DZS. ANTONELLI, Q. 2004, Das Archiv für śŚśulare Selbstzeugřisse (ArchiviŚ della scrittura popolare) und die neue sozial- uřd ŘeřtalitätshistŚrische Geschichtsschreibuřg über deř Ersten Weltkrieg. – V: ÜBEREGGER, O. (ur.) 2004, Zwischen Nation und Region. Weltkriegforschung im interregionalen Vergleich – Ergebnisse und Perspektiven (= Tirol im Ersten Weltkrieg. Politik, Wirtschaft und Gesellschaft 4), str. 153–162. – Innsbruck: Uřiversitätsverlag Wagner. APPADURAI, A. 1986, Commodities and the Politisc of Value. – V: APPADURAI, A. (ur.) 1986, The Social Life of Things, str. 3–63. – Cambridge: Cambridge University Press. ARBONA, J. 2015, Anti- memorials and World War II Heritage in the San Francisco Bay Area: Sśaces Śf the 1942 Black SailŚrs’ Uśrisiřg. – V: Landscape Journal 34:2, str. 177–192. ASSMANN, A. 2014, Dlinnaya ten’ proshlogo: memorial’naya kul’tura i istoricheskaya politika [The Long Shadow of the Past: Memorial Culture and Historical Policy]. – Moscow: Novoe literaturnoe obozrenie. 383 AVSENAK, V. 2010, Varuhi kulturře dediščiře śriśŚvedujejŚ... MirkŚ Kuriřčič iz Drežřice. – V: Na fronti: revija za vojaško zgodovino 6, str. 84–87. BADEMLI, R. 1997, Gallipoli Peninsula Peace Park International Ideas & Competition: The Book (I) and The Catalogue (II). – Ankara: Middle East Technical University. BALBI, M. 2011, LąarcheŚlŚgia dei řŚřři: śrŚbleŘi etici e śŚteřzialità scieřtifiche dellŚ scavŚ di resti umani di combattenti della Prima guerra mondiale / The Archaeology of our Grandparents' : Ethical Problems and Scientific Potential of Excavations involving the Bodies of First World War Soldiers. – V: NICOLIS, F., G. CIURLETTI, A. DE GUIO (ur.) 2011, Archeologia della Grande Guerra: atti del convegno internazionale: 23/24.06.2006 / Archaeology of the Great War: proceedings of the International conference, str. 219–243. – Trento: Provincia autonoma di Trento. Soprintendenza per i beni librari, archivistici e archeologici. Settore beni archeologici. BELEC, B. et al. 1998, Slovenija - pokrajine in ljudje. – PERKO, D., M. OROŽEN ADAMIČ (ur.) 1998. – Ljubljana: Mladinska knjiga. BELK, R. 2013, Collectors and Collecting. – V: TILLEY, C., W. KEANE, S. KÜCHLER, M. ROWLANDS, P. SPYER (ur.) 2013, Handbook of Material Culture, str. 534–545. – London: Sage Publications Ltd. BENDER, B. 2002, Time and Landscape. – V: Current Anthropology 43, str. 103–112. BENDER, B. 2013, Place and Landscape. – V: TILLEY, C., W. KEANE, S. KÜCHLER, M. ROWLANDS, P. SPYER (ur.) 2013, Handbook of Material Culture, str. 303–314. – London: Sage Publications Ltd. BENNIKE, P. 2008, Trauma. – V: Pinhasi, R., S. Mays (ur.) 2008, Advances in Human Palaeopathology, str. 309–328. – Wiley. BETTO, A. 2003-04, Archeologia della Grande Guerra: i casi di studio di Vezzena e Lusernas (TN). – Tesi di Laurea, Uřiversità di PadŚva, DiśartiŘeřtŚ di Scieřze delląAřtichità. BEWLEY, R. 1997, From military to civilian: a brief history of the early development of aerial photography for archaeology. – V: OEXLE, J. (ur.) 1997, Aus der Luft. Bilder unserer Geschichte. Lüftbildarchäologie in Zentraleuropa. – Dresdeř: LařdesaŘt für ArchäŚlŚgie. BEWLEY, R. 2005, Aerial Archaeology. The First Century. – V: BOURGEOIS J., M. MEGANCK (ur.) 2005, Aerial Photography & Archaeology 2003. A century of information, str. 15–30. – Ghent: Academia Press. 384 BEYLOT, A. 2009, Military Aerial Photographs from 1914 to the Present: A Survey of the Sources. – V: STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology, str. 1–12. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. BIRKETT-REES, J. 2016, Aerial Perspectives on Archaeological Landscapes: The Ařzac/Arıburřu Battlefields, GalliśŚli, Turkey. – V: STICHELBAUT, B., D. COWLEY (ur.) 2016, Conflict Landscapes and Archaeology from Above, str. 109–125. – Farnham, Surrey: Ashgate. BOSTYN, F. 1999, Beecham Dugout, Passchendaele 1914-1918. – Zonnebeke: Association for Battlefield Archaeology in Flanders, Studies 1. BOSTYN, F., J. VANCOILLIE 2000, Bayernwald: Het Croonaertbos in de Eerste Wereldoorlog. – Zonnebeke: Association for Battlefield Archaeology in Flanders, Studies 2. BRATOŽ, R. 200Ě, Rimska zgodovina. Del 1, Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana. – Ljubljana: Ńveza zgŚdŚviřskih društev SlŚveřije: Študeřtska zalŚžba: FilŚzŚfska fakulteta. Ńbirka ŃgŚdŚviřskega časŚśisa; 33, křjižřa zbirka Scriśta. BROWN, M. 2005, Journey back to Hell: Excavations at Serre on the Somme. – V: Current Archaeology 10, str. 25–33. BROWN, M. 2009, »SlŚwly Our GhŚsts Drag HŚŘe«: HuŘař reŘaiřs frŚŘ the HeideřkŚśf, Serre, Somme. – V: SAUNDERS, N.J., P. CORNISH (ur.) 2009, Contested Objects: Material Memories of the Great War, str. 226–279. – Abingdon: Routledge. BRUMEC, M. 2012, Posmrtno varstvo človekove osebnosti. – URL: http://pamfil.si/prispevek/208/ (dostop 8.3.2016): BUCHLI, V. 2002, Introduction. – V: BUCHLI, V. (ur.) 2002, The Material Culture Reader, str. 1– 22. – London: Berg. BUCHLI, V., G. LUCAS (ur.) 2001, Archaeologies of the Contemporary Past. – London: Routledge. BUCKLEY, F. 1920-1, Finds of Flint Implements in the Red Line Trenches at Coigneux, 1918. – V: Proceedings of the Prehistoric Society of East Anglia for 1920-21, str. 1–9. BUDKOVIČ, L. 200Ě, Savska liřija – rezervřa liřija sŚške frŚřte. – V: Gozdarski vestnik 65 (10), str. 495–498. BUDKOVIČ, T. 1999, Bohinj 1914-1918 med fronto in zaledjem. – Gorenjski kraji in ljudje XIII. – Mohorjeva zalŚžba CelŚvec – Dunaj – Ljubljana. BURSTRÖM, M. 200Ě, Samtidsarkeolog: Introduktion till ett forskningsfa¨lt. – Lund: Studentlitteratur. CALLAHAN, J.C. 1987, On Harming the Dead. – V: Ethics 97, str. 341–352. 385 CAMERON, D., D. DONLON 2005, A preliminary archaeological survey of the ANZAC Gallipoli Battlefields of 1915. – V: Australasian Historical Archaeology 23, str. 131–138. CARMAN, J. 1997, Material Harm: Archaeological Studies of War and Conflict. – Glasgow: Cruithne Press. CARMAN, J. 2013, Archaeologies of Conflict. – Bloomsbury. CARMAN, J., A. HARDING (ur.) 2006, Ancient Warfare: Archaeological Prespectives. – Stroud: Sutton. CARR, G. 2010a, The Archaeology of Occupation and the V-sign Campaign in the Occupied British Channel Islands. – V: International Journal of Historical Archaeology 14, str. 575–592. CARR, G. 2010b, The archaeology of occupation, 1940-2009: a case study from Channel Islands. – V: Antiquity 84 (2010), str. 161–174. CARR, G. 2011, Examining the memorialscape of occupation and liberation: a case study from the Channel Islands. – V: International Journal of Heritage Studies, str. 174–193. CASTRIANNI, L., G. CERAUDO 2009, History of Military Aerial Photographs in Italy and Addressed Archives. – V: STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology, str. 165– 183. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. CHIELENS, P. 2001, Diggers Dig for Remains of a War. – V: Flanders Fields Magazine 3/5, str. 13–15. CHIELENS, P. 2009, The Last Witness. Military Aerial Photography used in a Modern Museum Context. – V: STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology, str. 13–25. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. COCROFT, W., L. WILSON 2006, Archaeology and Art at Spadeadam Rocket Establishment (Cumbria). – V: SCHOFIELD, J., A. KLAUSMEIER, L. PURBRICK (ur.) 2006, Remapping the Field. New Approaches in Conflict Archaeology, str. 15–21. – Berlin: WestkreuzVerlag. COCROFT, W. 2007, Defending the National Archaeological Character of Cold War Remains. – V: SCHOFIELD, J., W. COCROFT (ur) 2007, A Fearsome Heritage. Diverse Legacies of the Cold War, str. 107–127. – Walnut Creek (CA): Left Coast Press (One World Archaeology 50). COLWELL-CHANTHAPHONH, C., T. J. FERGUSON 2006, Trust and archaeological practice: towards a framework of Virtue Ethics. – V: SCARRE, C., G. SCARRE (ur.) 2006, The Ethics of Archaeology. Philosophical Perspectives on Archaeological Practise, str. 115–130. – Cambridge: Cambridge University Press. 386 CORAIN, A. 2004-05, Archeologia della Guerra: il caso di studio delle Melette di Foza (Foza, VI). – Tesi di Laurea, Uřiversità di PadŚva, DiśartiŘeřtŚ di Scieřze delląAřtichità. CRAWFORD, O.S.G. 1954, A Century of Air-photography. – V: Antiquity 28, str. 206–210. CVETEK, M. 2014, Hude so res vojské…Bohinjske pripovedi o 1. svetovni vojni. – Celje: Celjska MŚhŚrjeva družba: DruštvŚ MŚhŚrjeva družba. CZARNIK, M., K. KARSKI, D. KUREK, K. SKOWRON, T. TOKARCZYK 2015, Great War Centenary – What is Left – an Archaeological Pespective. Exhumations of First World War Human Remains in Zdziary (Poland). – V: (Re)discovering the Great War : multidisciplinary research of modern conflicts. Ljubljana - Kobarid, 22.–24. 5. 2015. – Povzetki konference in program, str. 27. ČERNE, A. 201Ę, SŚlkařski śŚbiralci železa śŚ śrvi svetŚvři vŚjři. – V: 1001 – solkanski časopis, z dne 24. junija 2015, str. 9. DAKSKOBLER, I. 2015, Gozdna vegetacija Triglavskega narodnega parka / Forest vegetation of the Triglav national park. – In: Acta Triglavensia, leto 3, št. 3, str. 9–39. DAVIS, H. A. 2003, Creating and Implementing a Code and Standards. – V: ZIMMERMAN, L. J., K. D. VITELLI, J. HOLLOWELL-ZIMMER (ur.) 2003, Ethical Issues in Archaeology, str. 251–260. – Walnut Creek, CA: AltaMira Press. DE GUIO, A. 2001, Le testimonianze archeologiche di Luserna. – V: BOSCARDIN, M. (ur.) 2001, Lusitana. Natura, ambiente, paesaggio, str. 125–135. DE GUIO, A. 2002, Archeologi in guerra. – V: LEONI, D., P. MARCHESONI, A. RASTELLI (ur.) 2002, La macchina di sorveglianza, str. 88–103. Trento. DE GUIO, A. 2003, Archaeology at War. – V: FORTE, M., P. WILLIAMS (ur.) 2003, The reconstruction of archaeological landscapes through digital technologies. Proceedings of the 1st Italy-United States Workshop, Boston Massachusetts, USA, November 1-3, 2001, str. 33–48. – BAR, International Series 1151. Oxford. DE GUIO, A., P. ZAMMATTEO (ur.) 2004, Luserna – La storia di un paesaggio alpino. Padova. DE GUIO, A., A. BETTO 2005, Archaeology of the War, Archaeology through the War: an analytical frontier. – V: FORTE, M. (ur.) 2005, Archaeological Landscapes through Digital Technologies. Proceedings of the 2nd Italy-United States Workshop, Rome, Italy, November 3-5, 2003, Berkeley, USA, May 2005. BAR, International Series 1379. Oxford. 387 DE GUIO, A., A. BETTO, P. KIRSCHNER, V. MANZON, D. ZAMBON 2006, Sentieri di Guerra e »ArchaeŚlŚgy Śf the Řiřd«: śercŚrsi śer vecchi scarśŚři e śer la Řeřte... – V: CAMPANA, S., R. FRANCOVICH (ur.) 2006, Laser scanner e GPS. Paessagi archeologici e tecnologie digitali 1. Quaderni del Dipartimento di Archeologia e Storia delle Arti, Sezione ArcheŚlŚgia. Uřiversità di Sieřa, Atti del CŚřvegřŚ, Fireřze. DE GUIO, A., A. BETTO 2011, Archaeology of the Great War: molto di nuovo dal fronte occidentale / Archaeology of the Great War: Much is new on the Western Front. – V: NICOLIS, F., G. CIURLETTI, A. DE GUIO (ur.) 2011, Archeologia della Grande Guerra: atti del convegno internazionale: 23/24.06.2006 / Archaeology of the Great War: proceedings of the International conference, str. 143–176. – Trento: Provincia autonoma di Trento. Soprintendenza per i beni librari, archivistici e archeologici. Settore beni archeologici, 2011. DE MEYER, M. 2006, Inventarisatie van archeologische resten uit de Eerste Wereldoorlog en de mogelijkheden voor onderzoek naar sporen van andere conflicten: Battlefield Archaeology in West Vlaanderen. – V: De opbouw van een archeologisch beleidsinstrument, CAI 2 (VIOERapporten). – Brussel. DE MEYER, M. 2009, World War 1 Battlefields of the Ypres Salient Mapped and Analysed with Aerial Photographs. A Confrontation with the Current Landscape and Archaeology. – V: STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology, str. 203–219. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. DE MEYER, M., P. PYPE 2007, Scars of the Great War (Western Flanders, Belgium. – V: SCOTT, D., L. BABITS, C. HAECKER (ur.) 2007, Fields of Conflict; Battlefield Archaeology from the Roman Empire to the Korean War, str. 359–382. – Washington, D.C.: Potomac Books, Inc. DESFOSSÉS, Y. 1999, Préserver les traces. – V: L'Archéologie et la Grande Guerre Aujourd' hui'. Noêsis: Revue Annuelle d'Historie 2, str. 37–51. DESFOSSÉS, Y., A. JACQUES, G. PRILAUX 2002, Actiśarc. PreŘier bilař de ląŚśeratiŚř dąarchéŚlŚgie śreveřtive. – V: Histoire et Archéologie du Pas-de-Calais 20, str. 3–26. DESFOSSÉS, Y., A. JACQUES, G. PRILAUX 2003, Archéologie en Nord-Pas de Calais. – Arras: Zac Actiparc. DESFOSSÉS, Y., A. JACQUES, G. PRILAUX 200Ę, Archéologie en Nord- Pas de Calais: L'archéologie de la grande guerre. – DRAC Nord-Pas de Calais. Service régiŚřal de ląArchéŚlŚgie. Villeřeuve d'Ascq. DESFOSSÉS, Y., A. JACQUES, G. PRILAUX 2009, Great War Archaeology. – Editions QuestFrance, Rennes. 388 DEUEL, L. 1969, Flights into Yesterday. The Story of Aerial Archaeology. – Suffolk: Penguin Books. DEWILDE, M., P. PYPE, M. DE MEYER, F. DEMEYERE, W. LAMMENS, J. DEGRYSE, F. WYFFELS, N. J. SAUNDERS. 2004, Belgium's new department of First World War archaeology. – V: Antiquity, vol 78, No 301, september 2004. DO PAÇO, A. 19ę2, EŘ tŚrŘŚ de AljubarŚtta. I-O Problema dos ossos dos combatentes da batahla. – V: Anais da Academia Portugesa da História II12, str. 115–163. DO PAÇO, A. 19ę3, The Battle Śf AljubarŚtta. – V: Antiquity 37, str. 264–271. DOYLE, P., P. BARTON, M. ROSENBAUM 2001, Geohazards - last legacy of war? – V: Geoscientist 11/1, str. 4–7. DROLE, E. 2010, VarŚvařje iř Śhrařjařje řeśreŘičře kulturře dediščiře śrve svetŚvře vŚjře v PŚsŚčju. – V: Tolminski zbornik 2010, str. 280–294. FLAIM, S. 2011, Il »PrŚgettŚ Grařde Guerra« della PrŚviřcia autŚřŚŘa di TreřtŚ / The »Great War PrŚject« Śf the Autonomous Province of Trento. – V: NICOLIS, F., G. CIURLETTI, A. DE GUIO (ur.) 2011, Archeologia della Grande Guerra: atti del convegno internazionale: 32/34.06.2006 / Archaeology of the Great War: proceedings of the International conference, str. 27– 35. – Trento: Provincia autonoma di Trento. Soprintendenza per i beni librari, archivistici e archeologici. Settore beni archeologici, 2011. EHRL, F. 2002, Gegenstände persönlichen Charakters von Soldaten an der Südfront im Ersten Weltkrieg. Archäologische Funde vom Ortler bis zum Isonzo. – Doktorsko delo, Univerza Innsbruck. FAULKNER, N., N. DURRANI 2008, In search of the Zeppelin War. The Archaeology of the First Blitz. Tempus Publishing. FAULKNER, N., N. J. SAUNDERS 2009, War without frontiers: The archaeology of the Great Arab Revolt. – V: PEACOCK, A. C. S. (ur.) 2009, The Frontiers of the Ottoman World, str. 431–451. – Oxford: Oxford University Press. FEINBERG, J. 1984, The moral limits of the criminal law. Harm to Others. - Oxford: Oxford University Press. FELDBEFESTIGUNG 1917, Feldbefestigung und technischer Unterricht. Instruktionsbuch für Reserveoffiziersschulen. 6. Teil. – Dunaj. – URL: http://www.heeresgeschichten.at/sonstiges/ feldbefestigung/feldbefestigung1.htm (dostop 9.6.2016). FOARD, G. 1995, Naseby: The Decisive Campaign. – Whitstable: Pryor Publications. FOARD, G. 2001, The archaeology of attack: battles and sieges of the English Civil War. – V: FREEMAN, T., A. POLLARD (ur.) 2001, Fields of Conflict: progress and prospects in battlefield archaeology, proceedings of a conference held in the Department of Archaeology, University of Glasgow. – Oxford, BAR International Series 958, str. 87–104, Archeopress. 389 FORTUNAT ČERNILOGAR, D. 200Ęa, Kje stŚji jiŘ grŚbři križ? – V: SVOLJŠAK, P., D. PIRIH, D. FORTUNAT ČERNILOGAR, L. GALIĆ 200Ę, Tolminsko mostišče II, str. 85– 105. – Tolmin: Tolminski muzej. FORTUNAT ČERNILOGAR, D. 200Ęb, PŚřŚvřŚ bujeřje ali Śbřavljařje sśŚŘiřa řa dŚgŚdke prve svetovne vojne. – V: VODOPIVEC, P., K. KLEINDIENST (ur.) 2005, Velika vojna in Slovenci, str. 199–210. – Ljubljana: Slovenska matica. FOSSHEIM, H. 2010, Introductory remarks. – V: FOSSHEIM, H. (ur) 2010, More than just Bones. Ethics and Research on Human Remains, str. 7–10. – The Norwegian National Research Ethics Committees. FRėCKOWIAK, M., K. KAJDA, D. KOBIAŁKA 2014, Night of the Living Dead: modern ruins and archaeology. – URL: http://web.stanford.edu/dept/archaeology/cgi- bin/archaeolog/?p=497 (dostop 23.8.2016). FRASER, A. 2004, The Identification of a German Soldier Found in the Heidenkopf at Serre. – URL: Hellfire Corner www.fylde.demon.co.uk/fraser.html. FRISCHAUF, J. 1874, J.Frischauf's Gebirgsführer. Steiermark, Karnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol. Zweite, gänzlich umgearbeitete und durch lstrien, Kroatien, Dalma tien, Montenegro vermehrte Auflage. – Graz: Alpiner Verlag von Leuschner & Lubensky. GALIĆ, L., B. MARUŠIČ 200Ę, Tolminsko mostišče I. – Tolmin: Tolminski muzej. GALIĆ, L. 200Ě, VŚjře Śśeracije řa ŚbŘŚčju Śdseka IV (Krř - Predel) – V: GALIĆ, L., D. PIRIH 2007, Od Krna do Rombona: 1915-1917. – Tolmin: Tolminski muzej. GALIĆ, L., D. PIRIH 200Ě, Od Krna do Rombona: 1915–1917. – Tolmin: Tolminski muzej. GASPARI, A. 200ě, Persśektiva arheŚlŚgije bŚjišč iř raziskav vŚjaških ŚstařkŚv iz zadřjih dveh stoletij na Slovenskem. – V: Arheo 25, 2008, str. 101–106. GASPARI, A., J. MILJEVIĆ, B. MUŠIČ 2010, Raziskave razbitiře lŚvskega letala SuśerŘarine Sśitfire F.IX MJ11ę iz Ě3. skuśiře RAF Śb Ižařski cesti v Ljubljaři / Research Śř the wreckage Śf SuśerŘariře Sśitfire F.IX MJ11ę Śf RAF řŚ. Ě3 SquadrŚř řear Ižařska cesta in Ljubljana. – V: Arheo 10, str. 57–72. GERBEC, T. 2014, Prvo strokovno poročilo o predhodni arheološki raziskavi: Arheološke raziskave ob gradnji na območju jame Pečinka pri Lokvici na Krasu. – Avgusta d.o.o. GERBEC, T., J. RUPNIK, M. TURK 2014, Prvo strokovno poročilo o predhodni arheološki raziskavi: Arheološke raziskave ob gradnji v Zagori, Paljevem, Desklah, Plavah in Grgarju. – Avgusta d.o.o. 390 GILLIS, J. R. 1996, Memory and Identity: The History of a Relationship. – V: GILLIS, J. R. 1996 (ur.), Commemorations: The Politics of National Identity, str. 3–26. – Princeton: Princeton University Press. GIRARDET, J. M., A. JACQUES, J. L. LETHO DUCLOS 2003, Somewhere on the Western Front, Arras 1914-1918. – Arras: DŚcuŘeřts dąArchéŚlŚgie et dąHistŚire du XX Siècle, NŚ. ě. GLASS, E. 2012, ‘Hitler Loves Musso’, and Other Civilian Wartimr Sentiments: the archaeology of Second World War air-raid shelters and their graffiti. – V: SAUNDERS, N. J. 2012 (ur), Beyond the dead horizon, str. 130–145. – Oxford: Oxbow books. GOJDA, M. 2007, Flights into the past. – Praga: Narodni Muzeum. GONŃÁLEŃ-RUIBAL, A. 2007, Making things public. Archaeologies of the Spanish Civil War. – V: Public Archaeology 6(4), str. 203–226. GONŃÁLEŃ-RUIBAL, A. 2008, Time to Destroy: An archaeology of Supermodernity. – V: Current Anthropology 49(2), str. 247–279. GONŃÁLEŃ-RUIBAL, A., G. MOSHENSKA (ur.) 2015, Ethics and the Archaeology of Violence. – Ethical archaeologies: The Politics of Socia Justice 2. – New York: Springer Science+Business Media. GONŃÁLEŃ-RUIBAL, A., X. AYÁN VILA, R. CAESAR 201Ę, Ethics, Archaeology, and Civil Conflict: The Case of Spain. – V: GONŃÁLEŃ-RUIBAL, A., G. MOSHENSKA (ur.) 2015, Ethics and the Archaeology of Violence, str. 113–136. – Ethical archaeologies: The Politics of Socia Justice 2. – New York: Springer Science+Business Media. GOSDEN, C. 1999, Anthropology and Archaeology: A Changing Relationship. – London: Routledge. GRADNIK, V. 1977, Krvavo Posočje. – Trst - KŚśer: ŃalŚžba Liśa - Koper. HALBWACHS, M. 2001, Kolektivni spomin. – Ljubljana: Studia humanitatis. HARDESTY, D. L. 2003, Safety and the Ethics of Archaeological Fieldwork. – V: ZIMMERMAN, L. J., K. D. VITELLI, J. HOLLOWELL-ZIMMER (ur.) 2003, Ethical Issues in Archaeology, str. 201–212. – Walnut Creek, CA: AltaMira Press. HARL, A. 2013, Priprave Kranjske dežele in obalne pokrajine spomladi 1915 v pričakovanju italijanske invazije : iz vojnega dnevnika c. in kr. Polkovnika Aloisa Pl. Harla. – GALIĆ, L. 2013 (ur.). – KŚbarid: KŚbariški Řuzej. HARRISON, R., J. SCHOFIELD 2010, After Modernity. Archaeological Approaches to the Contemporary Past. – Oxford: Oxford University Press. HARRISON, R. 2011, Surface assemblages. Towards an archaeology in and of the Present. – V: Archaeological Dialogues 18(2), str. 141–161. HARVEY, O. 2000a, Trading on Sick Black Market. – V: The Sun, sobota 11. november, 7. 391 HARVEY, O. 2000b, Ghouls Dig up Bodies of our Hero Tommies. – V: The Sun, sobota 11. November, 6. HAUER, F. 1857, Ein geologischer Durchschnitt der Alpen von Passau bis Duino. – Dunaj: K.k. Hof- und Staatsdruckerein: in Commision bei K. Gerold's Sohn. HAUPT, P. 2009, Great War Aerial Photographs in German Archives: A Guide to the Sources. – V: STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology, str. 115–163. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. HOEN, M. 1931, Geschichte des salzburgisch-oberösterreichischen K.u.K. Infanterie Regimentes Erzherzog Rainer Nr. 59 für den Zeitraum des Weltkrieges 1914–1918. – Salzburg: Rainerbund. HOLLAND, T. D. 1995, Estimation of adult stature from the calcaneus and talus. – V: American Journal of Physical Anthropology 96 (3), str. 315–320. HOLM, S. 2001. The Privacy of Tutankhamen - Utilising the Genetic Information in Stored Tissue Samples. – V: Theoretical Medicine and Bioethics 22, str. 437–449. HOSHOWER-LEPPO, L. 2002, Missing in action: searching for America's war dead. – V: SCHOFIELD, J., W. G. JOHNSON, C. M. BECK (ur.) 2002, Matérial Culture: the archaeology of twentieth century conflict, str. 80–90. – One World Archaeology 44. – Routledge. HOSKINS, J. 2013, Agency, Biography and Objects. – V: TILLEY, C., W. KEANE, S. KÜCHLER, M. ROWLANDS, P. SPYER (ur.) 2013, Handbook of Material Culture, str. 74– 84. – London: Sage Publications Ltd. HUYSSEN, A. 2003, Present Pasts: Urban Palimpsests and the Politics of Memory. – Stanford: Stanford University Press. JAMNIK, P. 200ě, Prikrita ŘřŚžičřa grŚbišča v SlŚveřiji. KŚlikŚ je arheŚlŚškega dela śri izkŚśih grŚbišč iř ugŚtavljařju njihovega obstoja? – V: Prispevki za novejšo zgodovino, XLVIII 2/2008, str. 173–186. JAMNIK, P. 2011, Fizičři śŚsegi v grŚbišča. – V: DEŽMAN, J. (ur.) 2011, Poročilo 3 : Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011, str. 287–294. – Ljubljařa : Družiřa, 2011. JARZOMBEK, M. 2001, Urban Heterology: Dresden and the Dialectics of Post- Traumatic History. – Lund: Lund University, School of Architecture, Department of Theoretical and Applied Aesthetics 392 JEGLIČ, M., K. KOVAČEC NAGLIČ, B. MLAKAR, J. PIRKOVIČ, H. ŠTIH, F. J. ŃAKRAJŠEK 200ě-09, Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine. – Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. – URL: http://giskd2s.situla.org/evrdd/P_09_04_03.htm#an (dostop: 3.1.2017). JONES, D. G., R. HARRIS 1998, Archaeological Human Remains: Scientific, Cultural and Ethical Considerations. – V: Current Anthropology 39 (2), str. 253–264. KALIŋSKI, S. 2010, Ataki gazowe w bitwie pozycyjnej 9 Armii Niemieckiej nad Rawką i Bzurą 19141915. – PrzeŘyšl. KEELEY, L. H. 1996, War Before Civilization: The Myth of the Peaceful Savage. – Oxford - New York: Oxford University Press. KELLER, A., A. GRAEFEN, M. BALL, M. MATZAS, V. BOISGUERIN, F. MAIXNER, P. LEIDINGER, C. BACKES, R. KHAIRAT, M. FORSTER, B. STADE, A. FRANKE, J. MAYER, J. SPANGLER, S. MCLAUGHLIN, M. SHAH, C. LEE, T. T. HARKINS, A. SARTORI, A. MORENO-ESTRADA, B. HENN, M. SIKORA, O. SEMINO, J. CHIARONI, S. ROOTSI, N. M. MYRES, V. M. CABRERA, P. A. UNDERHILL, C. D. BUSTAMANTE, E. EGARTER VIGL, M. SAMADELLI, G. CIPOLLINI, J. HAAS, H. KATUS, B. D. O’CONNOR, M. R.J. CARLSON, B. MEDER, N. BLIN, E. MEESE, C. M. PUSCH, A. ŃINK 2012, New iřsights iřtŚ the TyrŚleař IceŘař’s Śrigiř ařd śheřŚtyśe as inferred by whole-genome sequencing. – V: Nature Communications 3:698. – URL: www.nature.com (dostop 20.5.2016). KILPATRICK, A. 2016, World War I Remains in Scotland: Aerial Photography as Heritage. – V: STICHELBAUT, B., D. COWLEY (ur.) 2016, Conflict Landscapes and Archaeology from Above, str. 59–71. – Farnham, Surrey: Ashgate. KLAVORA, M. 2010, PŚti Řiru v PŚsŚčju. – V: Tolminski zbornik 4, str. 262–269. KLAVORA, V. 1991 (ponatis 1993, 2000), Plavi križ: soška fronta: Bovec 1915–1917. – Celovec; Ljubljařa; Duřaj: MŚhŚrjeva družba. KLAVORA, V. 1994 (ponatis 2004), Koraki skozi meglo: soška fronta: Kobarid, Tolmin 1915–1917. – Celovec; Ljubljařa; Duřaj: MŚhŚrjeva družba. KLAVORA, V. 1997 (ponatis 2011), Škabrijel: Soška fronta: 1915-1917. – Celovec; Ljubljana; Dunaj: MŚhŚrjeva družba. KLAVORA, V. 2007, Doberdob: kraško bojišče: 1915–1917. CelŚvec: MŚhŚrjeva družba KLAVORA, V. 2014, Fajtji hrib. BŚjišče řa KŚŘeřskeŘ Krasu 191ę-1917. – Celovec: Mohorjeva zalŚžba. KOBAL, P. 1878, Bovec in njegova okolica. – V: časŚśis Soča, z dne 10.5.1878, str. 1–3. 393 KOBIAŁKA, D. 2014, Let Heritage Die! The Ruiřs Śf TraŘs at DeśŚt NŚ. Ę iř WrŚcław, Poland. – V: Journal of Contemporary Archaeology 1.2 (2014), str. 351–368. KOBIAŁKA, D., M. FRėCKOWIAK, K. KAJDA 201Ę, Tree ŘeŘŚries Śf the SecŚřd WŚrld War: a case study of common beeches from Chycina, Poland. – V: Antiquity 89 345 (2015), str. 683–696. KOBIAŁKA, D., K. KAJDA, M. FRėCKOWIAK 201Ę, ArchaeŚlŚgies Śf the Receřt Past ařd the SŚviet ReŘaiřs Śf the CŚld War iř PŚlařd: a case study Śf Brzeźřica-Kolonia, KŁŚŘiřŚ ařd BŚrře SuliřŚwŚ. – V: Sprawozdania Archeologiczne (67) 2015, str. 9–22. – Krakow: Instytut Archeologii i Etnologii Polskiej Akademii Nauk. KOFLER, S. 1999, Alltagsgeschichte and der Ortlerfront im 1. Weltkrieg. – Diplomsko delo, Univerza Innsbruck. KORNEL, A. 1934, Karts – Ein Buch vom Isonzo. – Salzburg: Verlag Anton Pustet. KOŠIR, U. 2011, Rombon – arheologija visokogorskega bojišča soške fronte 1915 – 1917. – Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo. KOŠIR, U. 2012, PŚteřcial arheŚlŚgije śrve svetŚvře vŚjře řa ŚbŘŚčju sŚške frŚřte / The PŚteřtial Śf First WŚrld War ArchaeŚlŚgy Śř the SŚča FrŚřt. – V: Arheo 29, str. 53–64. KOŠIR, U. 2014, »Čez dŚlgŚ sśet »GŚreřska strař« iř ti ŘŚj dŚŘ, Řeř dŚbrŚ zřař!« JŚsiś KŚšir iř ruskŚ ujetřištvŚ (1914–1920). – V: Arhivi 3Ě, št. 2 (2014), str. 45–55. KOŠIR, U., M. ČREŠNAR, G. RUTAR 2014, Raziskave bŚjišč sŚške frŚřte v letu 2013. – V: ČREŠNAR, M., B. DJURIĆ, P. STIPANČIČ (ur.) 2013, Arheologija v letu 2013: dediščina za javnost, str. 27. – Ljubljařa: SlŚveřskŚ arheŚlŚškŚ društvŚ. KOŠIR, U., M. ČREŠNAR, N. J. SAUNDERS 201ę, (PŚřŚvřŚ) Śdkrivařje Velike vŚjře: Multidisciśliřarře raziskave ŘŚderřih kŚřfliktŚv (PŚrŚčilŚ Ś ŘedřarŚdři kŚřfereřci Śb stŚletřici začetka bŚjev Śb reki SŚči) / (Re)discŚveriřg the Great war: Multidisciśliřary Research of Modern Conflicts (Summary of the international conference on the occasion Śf SŚča/IsŚřzŚ FrŚřt ceřteřary). – V: Arheo 32, str. 153–156. KRAMBERGER, D. 2010, Spominska cerkvica sv. Duha na Javorci na seznamu evropske dediščiře. – V: Tolminski zbornik 4, str. 258–261. KRENN, M., D. SCHÖN, 2003, Seitzersdorf-Wolfpassing. – V: Fundber. Österreich 42, str. 32. KRISTEVA, J. 1980, Le Pouvoir de l'horreur. Essai sur l'abjection. – Paris: Seuil. KUHAR, M. 2008, Taktika bojevanja v gorah. – Ljubljana: Defensor. KUNAVER, J. 1991, Nekateri řegativři śŚjavi v řŚvejši śreŚbrazbi śŚkrajiřske śŚdŚbe ŃgŚrřjega iř Sredřjega PŚsŚčja. – V: Dela 8, str. 138–147. 394 KUŠČER, D., K. GRAD, A. NOSAN, B. OGORELEC 19Ě4, GeŚlŚške raziskave sŚške dŚliře Řed BŚvceŘ iř KŚbaridŚŘ / GeŚlŚgy Śf the SŚča Valley betweeř BŚvec ařd KŚbarid. – V: Geologija 17 (1974), str. 426–476. LA GUERRA 1916, La Guerra : dalle raccolte del Reparto fotografico del Comando supremo del R. Esercito, 5. – URL: http://www.14-18.it/periodico/IEI0120548/1916/n.5/299 (dostop 23.8.2016). LANDOLT, M. 2015, Der Kilianstollen. Eine deutsche Stollenanlage aus dem Ersten Weltkrieg bei Carspach (Elsass, F). – V: Archäologie im 19. und 20. Jahrhundert. Mitteilungen der Deutscher Gesellschaft für Archäologie des Mittelalters und der Neuzeite, Bd. 28 (2015), str. 135–146. LIPOVEC, A. 2013, Vedno kot pri Bovcu. – Logatec: Vojni muzej Logatec. LIPUŠČEK, R. 2002, PŚsŚčje v sedařjih iř řastajajŚčih slŚveřskih regijah ter v bližajŚči se vključitvi Slovenije v Evropsko skupnost. Prispevek h geografskemu poimenovanju in regionalizaciji Primorske. – V: Dela 18, str. 549–562. LITTLE, B. J. 2007, Historical Archaeology: why the past matters. – Walnut Creek (CA): Left Coast Press. LUCAS, G. 2006, Historical Archaeology and Time. – V: HICKS, D., M. BEAUDRY (ur.) 2006, The Cambridge Companion to Historical Archaeology, str. 34–47. – Cambridge: Cambridge University Press. LUTHAR, O. 2000, “O žalosti niti besede” : Uvod v kulturno zgodovino velike vojne. – Ljubljana: ŃalŚžba ŃRC, ŃRC SAŃU. LYNNERUP, N. 2010, The ethics of destructive bone analyses (with examples from Denmark and Greenland). – V: FOSSHEIM, H. (ur) 2010, More than just Bones. Ethics and Research on Human Remains, str. 81–94. – The Norwegian National Research Ethics Committees. LYNOTT, M. 2003, The Development of Ethics in Archaeology. – V: ZIMMERMAN, L. J., K. D. VITELLI, J. HOLLOWELL-ZIMMER (ur.) 2003, Ethical Issues in Archaeology, str. 17– 27. – Walnut Creek, CA: AltaMira Press. MAISTER, R. 1916, Grobovi. – V: Ljubljanski zvon, letřik 3ę, št. Ę, 191ę, str. 31Ě. MANTOAN, N. 2000, Bombe a mani italiane 1915-1918. – Gaspari Editore. MANZON, V. S. 2004-05, Archeologia della Guerra: il caso di studio del Fortino Basson (Levico Terme-TN). – Tesi di Laurea, Uřiversità di PadŚva, DiśartiŘeřtŚ di Scieřze delląAřtichità. MARTIN, D. L., D. W. FRAYER (ur.) 1997, Troubled Times: Violence and Warfare in the Past. – Amsterdam: Gordon and Breach. MASTERTON, M. 2010, Duties to Past Persons. Moral Standing and Posthumous Interests of Old Human Remains. – Uppsala: Acta Universitatis Upsaliensis. 395 MATIČIČ, I. 1922, Na krvavih poljanah: trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. – Ljubljařa: Učiteljska tiskarna. MATIČIČ, I. 19ęę, Skozi plamene prve svetovne vojne: po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom. – Ljubljana: Borec. MATIČIČ, I. 200ę, Na krvavih poljanah: trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. – Ljubljana: Karantanija. MAUS, G. 2012, Landmark, Symbol, and Monument: public perceptions of a Cold War early warning site in Germany. – V: SAUNDERS, N. J. 2012 (ur), Beyond the dead horizon, str. 203– 216. – Oxford: Oxbow books. MESESNEL, J. 1968 (ponatis 1987), Soška fronta. – Koper: Lipa. MESESNEL, J. 19ěě, Plařiřske slike s sŚške frŚřte. – V: Planinski vestnik 7-8 (1988), str. 299–302. MILITARI 1915–1917, Militari caduti nella Guerra 1915–1918. – URL: http://www.cadutigrandeguerra.it/ (dostop 23.8.2016). MILLER, D. (ur.) 1998, Material Cultures. – London: University College London Press. MILLER, D. 2005, Introduction. – V: KÜCHLER, S., D. MILLER (ur.) 200Ę, Clothing as Material Culture, 1-20. – London: Berg. MLAKAR, A. 1995, Dnevnik: 1914–1918. – KŚbarid: Turističřa ageřcija K. C. K. MLEKUŽ, D. 2011, ŃŘeda s krajiřaŘi. Lidark in prakse krajinjenja. / Messy landscapes. Lidar and the practices of landscaping. – V: Arheo 28, str. 87–104. MLEKUŽ, D. 2012, Messy lařdscaśes ŘařifestŚ. – V: AARGnews 44 (marec 2012), str. 22–23. MLEKUŽ, D., U. KOŠIR, M. ČREŠNAR 201ę, Lařdscaśes Śf Death ařd Sufferiřg: ArchaeŚlŚgy Śf CŚřflict Lařdscaśes Śf the Uśśer SŚča Valley, SlŚveřia. – V: STICHELBAUT, B., D. COWLEY (ur.) 2016, Conflict Landscapes and Archaeology from Above, str. 127–145. – Farnham, Surrey: Ashgate. MLINAR, M. 2015, Poročilo o izvedenih arheoloških raziskavah ob gradnji v Zatolminu (EŠD 7162 Krnsko pogorje – Zgodovinsko območje in EŠD 7593 Julijske Alpe – Triglavski narodni park). – Tolmin: Tolminski muzej. MOSHENSKA, G. 2007, Unearthing an air-raid shelter at Edgware Junior School. – V: London Archaeologist 11 (9), str. 237–240. MOSHENSKA, G. 2008, Ethics and Ethical Critique in the Archaeology of Modern Conflict. – V: Norwegian Archaeological Review, 41: 2, str. 159–175. MOSHENSKA, G. 2010a, Charred churches or iron harvest? Counter-monumentality and the commemoration of the London Blitz. – V: Journal of Social Archaeology 10(1), str. 5–27. 396 MOSHENSKA, G. 2010b, Gas masks: material culture, memory, and the senses. – V: Journal of the Royal Anthropological Institute (N.S.) 16, str. 609–628. MUSGRAVE, J. H., N. K. HARNEJA 1978, The estimation of adult stature from metacarpal bone length. – V: American Journal of Physical Anthropology 48 (1), str. 113–119. MUŠIČ, B., B. BERIĆ 1999, Poročilo o izdelavi mikroreliefa in georadarski raziskavi na lokaciji Grad na Kozlovem Robu. NESBIT, R.C. 1996, Eyes of the RAF. A history of Photo-Reconnaissance. – Sparkford: J.H.Haynes & Co. Ltd. NÉGYESI, L. 201Ę, Gora krvi in vzdihljajev. Vojaki 46. pehotnega polka iz Szegeda na Mrzlem vrhu. / The mountain of blood and sighs. Soldiers of the 46th infantry regiment from Szeged on Mrzli vrh. – Tolmin: DruštvŚ »Peski 191Ę–191Ě«, TŚlŘiřski Řuzej. NEWMAN, P. R., P. R. ROBERTS 2003, Marston Moor 1644: The Battle of the Five Armies. – Blackthorn Press. NORA, P. 1989, Between Memory and History. Les Lieux de MéŘŚire. – V: Representations 26, Special Issue: Memory and Counter-Memory, str. 7–24. – Spring. ORSER, C., B. FAGAN 1995, Historical Archaeology. – New York: Harper Collins College Publisher. ORSER, C. 2004, Historical Archaeology (2. izdaja). – London: Pearson Education. OSGOOD, R. 2005, The Unknown Warrior. An Archaeology of the Common Soldier. – Sutton Publishing. OSGOOD, R., S. MONKS, J. TOMS 2000, Bronze Age Warfare. – Stroud: Sutton. OSGOOD, R., M. BROWN 2009, Digging up Plugstreet. The Archaeology of a Great War Battlefield. – Yeovil: Haynes Publishing. OSTAN, B. 19Ě1, V bŚvških gŚrah. – V: Planinski vestnik 7, str. 327–331. ÖULK, Österreich-Ungarns Letzter Krieg 1914–1918. Band I–VII. – Dunaj: Verlag der Militärwisseřschaftlicheř Mitteiluřgeř, 1930–1939. PARTRIDGE, E. 1981, Posthumous Interests and Posthumous Respect. – V: Ethics 91, str. 243–264. PATEL, S. S. 2013, Anzac's next chapter. Archaeologists conduct the first-ever survey of the legendary WWI battlefield at Gallipoli. – URL: http://www.archaeology.org/issues/92-1305/letterfrom/765-anzac-gallipoli-wwi-battlefield-allied-german-ottoman (dostop 9.4.2014). PETERLIN, S., I. SEDEJ, P. PETRU, E. SMOLE 1964, Bovec. – I. Dolina Soče pri Bovcu – spomeniškovarstveni elaborat. – Ljubljařa: ŃavŚd za sśŚŘeřiškŚ varstvŚ SRS. 397 PETŞÍK, J., J. TĨSNOHLÍDEK, J. ŃUBALÍK, R. BÍŠKO, J. KADLEC, M. VOJTAS, M. DROBŇÁK, P. VAVREČKA, M. HLAVICA, P. TAJKOV 201Ę, ArchaeŚlŚgical Survey of Austro-Hungarian Field Fortification Remnants Located in the Eastern Carpathians in Slovakia. – V: (Re)discovering the Great War : multidisciplinary research of modern conflicts. Ljubljana - Kobarid, 22.–24. 5. 2015. – Povzetki konference in program, str. 24. PIÉDALUE, G. 199ě, Bilan des interventions archéologiques réalisées au LHN de Beaumont-Hamel: synthése préliminaire. – Montreal. PIPAN, D. E. 2014, »Tako značko nosim jaz…« : avstro-ogrski vojaški znaki in značke, vojaške značke slovenskih enot in soškega bojišča 1914–1918. – ŠeŘśeter: DruštvŚ sŚška frŚřta NŚva GŚrica. PIRIH, D. 200Ę. KaŘ sŚ vsi ti fařtje šli… – V: SVOLJŠAK, P., D. PIRIH, D. FORTUNAT ČERNILOGAR, L. GALIĆ 200Ę, Tolminsko mostišče II, str. 27–43. – Tolmin: Tolminski muzej. PLANINSKI VESTNIK 190ě, PŚrŚčilŚ Ś delŚvařju SŚške śŚdružřice za letŚ 190Ě. – V: Planinski vestnik št. 3, str. 4Ę–48. POLUKHINA, E., A. VANKE 2015, Social Practices of Using War Memorials in Russia: A Comparison between Mamayev Kurgan in Volgograd and Poklonnaya Gora in Moscow. – V: Russian Sociological Review 14(4), str. 115–128. POSNANSKY, M., C. R. DECORSE 1986, Historical Archaeology in Sub-Saharan Africa – A Review. – V: Historical Archaeology 20(1), str. 1–14. POWELL, L. 2012, AŘerica’s Nuclear Wastelařd: cŚřflict lařdscaśe, siŘulatiŚř, ařd ‘řŚř-ślace’ at the Nevada Test Site. – V: SAUNDERS, N. J. 2012 (ur), Beyond the dead horizon, str. 217– 228. – Oxford: Oxbow books. PRINČIČ, V. 199ę, Pregnani. Prva svetovna vojna. Pričevanja goriških beguncev. – Trst: ŃalŚžba Deviř. RAAFLAUB, K., N. ROSENSTEIN 1999, War and Society in the Ancient and Medieval Worlds. – Cambridge MA: Centre for Hellenic Studies, Harvard University. RAK, M. 2011, MŚžřŚsti archeŚlŚgickéhŚ śŚzřáří řŚvŚdŚbých śŚlřích fŚrtifikací řa śşíkladu lŚkality z 30. let 20. stŚletí. – V: Archaeologica Historica 36, str. 279–288. RAK, M. 2014, ArcheŚlŚgie kŚřfliktů 20. stŚletí. AerŚarcheŚlŚgie: histŚrie – téŘata – metody – śşíklady. – Plzen: ŃáśadŚčeská uřiverzita. RAK, M., L. STARKOVÁ, L. FUNK 2014, Relikty »studeřé války« jakŚ sŚučást kulturří histŚrie. – V: Veřejná archeologie 5, str. 42–61. – Plzen. RANT, A. 199Ě, Krařjski Ě. lŚvski bataljŚř v bŚjih řa sŚški iř kŚrŚškŚ-tirolski fronti. – V: Loški razgledi 44, str. 75–90. 398 RATHJE, W. 1979, Modern Material Culture Studies. – V: Advances in Archaeological Method and Theory 2, str. 1–27. RATHJE, W. 1981, A Manifesto for Modern Material-Culture Studies. – V: GOULD, R. A., M. B. SCHIFFER (ur.) 1981, Modern Material Culture: The Archaeology of Us, str. 51–56. – New York: Academic Press. RAVBAR, M., 2012, Letališča řa sŚški frŚřti. – V: Prispevki za novejšo zgodovino LII – 2/2012, str. 231–256. REMS, L. 2016, Etika arheološkega dela s posmrtnimi človeškimi ostanki. – Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani. RENSHAW, L. 2011, Exhuming loss: memory, materiality and mass graves of the Spanish Civil War. – Left Coast Press inc. RESNIK, D. B. 1998, The Ethics of Science: An Introduction. – New York: Routledge. RIHTER, J. 2007, Vojaška zapuščina na Krškem polju. – interno gradivo. ROBERTSHAW, A., D. KENYON 2008, Digging the Trenches. The Archaeology of the Western Front. – Pen & Sword Military. ROGERS, T. L. 1999, A Visual Method of Determining the Sex of Skeletal Remains Using the Distal Humerus. – V: Journal of Forensic Sciences 44 (1), str. 57–60. ROGÓŽ, J. 201Ę, The ReŘaiřs Śf SŚldiers frŚŘ the First WŚrld War ExhuŘed iř Ńdziary (SŚuthEastern Poland) – an Anthropological Perspective. – V: (Re)discovering the Great War : multidisciplinary research of modern conflicts. Ljubljana - Kobarid, 22.–24.5.2015. – Povzetki konference in program, str. 28. ROWE, P. R. 2012, Churchill’s ‘Sileřt Seřtiřels’ : ař archaeŚlŚgical sśatial evaluatiŚř Śf Britaiř’s Second World War coastal defences at Weymouth, Dorset, c. 1940. – V: SAUNDERS, N. J. 2012 (ur), Beyond the dead horizon, str. 188–202. – Oxford: Oxbow books. ROWLANDS, M. 1999, Remembering to forget: sublimation as sacrifice in war memorials. – V: FORTY, A., S. KÜCHLER 1999 (ur.), The art of forgetting, str. 129–145. – Oxford: Berg. ROWLANDS, M., C. TILLEY 2013, Monuments and Memorials. – V: TILLEY, C., W. KEANE, S. KÜCHLER, M. ROWLANDS, P. SPYER (ur.) 2013, Handbook of Material Culture, str. 500–515. – London: Sage Publications Ltd. ROZMAN, D. 2009, Analiza vpliva podnebnih sprememb na količinsko stanje vodonosnikov Zgornjega Posočja. Modeliranje odnosa med padavinami in odtokom / Analysis of Climate Change Influences on Quantitative Status of Aquifers in upper Soča Valley. Modelling based on Rainfall Run-of Relation. – Diplomsko delo, Univerza v Ljubljaři, NaravŚslŚvřŚtehřiška fakulteta, Oddelek za geŚlŚgijŚ. 399 RUSTJA, B. 2010, Minomet in plinska mina 18 cm. – V: Na fronti: revija za vojaško zgodovino 6, str. 65–70. RUTAR, S. 1882, Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom. – Gorica: J. Devetak. RUTAR, S. 1ěě4, BŚlška sŚteska. – V: Ljubljanski zvon, letŚ IV, št. 2, 1ěě4, str. 93–97. SAGE, A., M. EVANS 2001, »GriŘsby ChuŘs« are fŚuřd iř war grave, – V: The Times, z dne 20. junija 2001. SARKAR, D. 1998, Missing in Action. Resting in Peace? – Ramrod, Worcester. SAUNDERS, N. J. 2000, Bodies of Metal, Shells of Memory. 'Trench Art', and the Great War Recycled. – V: Journal of Material Culture, vol. 5, no. 1, str. 43–67. SAUNDERS, N. J. 2002, Excavating Memories: Archaeology and the Great War, 1914-2001. – V: Antiquity 76/1, str. 101–108. SAUNDERS, N. J. 2003, Trench Art. Materialities and Memories of War. – Oxford, New York: Berg. SAUNDERS, N. J. (ur.) 2004, Matters of Conflict. Material culture, memory and the First World War. – London, New York: Routledge. SAUNDERS, N. J. 2009, Ulysses' Gaze: The Panoptic Premise in Aerial Photography and Great War Archaeology – V: STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology, str. 27– 40. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. SAUNDERS, N. J. 2010a, Killing Time. Archaeology and the First World War. – History Press. SAUNDERS, N. J. 2010b, Worlds apart: modern conflict arhcaeology and battlefield archaeology. – V: Arheo 27, str. 45–55. SAUNDERS, N. J. 2011, First World War Archaeology: Between Theory and Practise. – V: NICOLIS, F., G. CIURLETTI, A. DE GUIO (ur.) 2011, Archeologia della Grande Guerra: atti del convegno internazionale: 32/34.06.2006 / Archaeology of the Great War: proceedings of the International conference, str. 37–46. SAUNDERS, N. J. 2012 (ur), Beyond the dead horizon. – Oxford: Oxbow books. SAUNDERS, N. J., N. FAULKNER 2010, Fire on the desert: conflict archaeology and the Great Arab Revolt in Jordan, 1916-18. – V: Antiquity 84 (2010), str. 514–527. SAUNDERS, N. J., N. FAULKNER, U. KOŠIR, M. ČREŠNAR, S. THOMAS 2013, CŚřflict Landscapes Śf the SŚča/IsŚřzŚ FrŚřt, 191Ę–2013: Archaeological-Anthropological EvaluatiŚř Śf the SŚča Valley, SlŚveřia / PŚkrajiře kŚřfliktŚv sŚške frŚřte, 1915–2013: arheŚlŚškŚ-ařtrŚśŚlŚškŚ ŚvredřŚteřje PŚsŚčja. – V: Arheo 30, str. 47–66. 400 SAVAGE, K. 2009, Monument Wars: Washington, D.C., the National Mall, and the Transformation of the Memorial Landscape. – Berkeley: University of California Press. SAVAGE, K. 2011, History, Memory, and Monuments: An Overview of the Scholarly Literature on Commemoration. National Park Service Cultural Resources. – URL: http://www.cr.nps.gov/history/resedu/savage.html. SCARRE, G. 2003, Archaeology and respect for the dead. – V: Journal of Applied Philosophy 20, str. 237–149. SCARRE, G. 2006, Can archaeology harm the dead? – V: SCARRE, C., G. SCARRE (ur.) 2006, The Ethics of Archaeology. Philosophical Perspectives on Archaeological Practise, str. 181–198. – Cambridge: Cambridge University Press. SCARRE, C., G. SCARRE (ur.) 2006, The Ethics of Archaeology. Philosophical Perspectives on Archaeological Practise. – Cambridge: Cambridge University Press. SCHALEK, A. 2005, Posočje: marec do julij 1916. – Prevedel Albin trobec, spremna beseda Mitja MŚčřik. Ljubljařa: Karařtařija. SCHEIN, R. H. 2006, Race and Landscape in the United States. In Landscape and Race in the United States. – New York: Routledge. SCHOFIELD, J., W. G. JOHNSON, C. M. BECK (ur.) 2002, Matérial Culture: the archaeology of twentieth century conflict. – One World Archaeology 44. – Routledge. SCHOFIELD, J. 2005, Combat Archaeology: Material Culture and Modern Conflict. Duckworth Debates in Archaeology. – London: Duckworth. SCHOFIELD, J., W. COCROFT (ur) 2007, A Fearsome Heritage. Diverse Legacies of the Cold War. – One World Archaeology 50. – Walnut Creek (CA): Left Coast Press. SEDEJ, I. 1964, Varstvo etnografskih spomenikov. – V: PETERLIN, S., I. SEDEJ, P. PETRU, E. SMOLE 1964, Bovec. – I. Dolina Soče pri Bovcu – spomeniškovarstveni elaborat, str. 19–30. – Ljubljařa: ŃavŚd za sśŚŘeřiškŚ varstvŚ SRS. SEEßELBERG, F. 192ę, Der Stellungskrieg 1914/18. – Berlin: Verlag E. S. Mittler & Sohn. SELLEVOLD, B. J. 2010, Ancient skeletons and ethical dilemmas. – V: FOSSHEIM, H. (ur) 2010, More than just Bones. Ethics and Research on Human Remains, str. 139–163. – The Norwegian National Research Ethics Committees. SERCU, A. 2001, Official Statment from »The Diggers« Concerning their Activities and Philosophy. Neobjavljen rokopis. SHANKS, M., C. TILLEY 1987, Re-constructing Archaeology. – Cambridge: Cambridge University Press. 401 SHQUIARAT, M., Z. AL-SALAMEEN, N. FAULKNER, N. J. SAUNDERS 2011, Fire and Water: Tradition and Modernity in the Archaeology of Steam Locomotion in a Desert War. – V: Levant 43, str. 98–113. SIMIĆ, M. 199ę (śŚřatis 199ě), Po sledeh soške fronte. – Ljubljana: Mladinska knjiga. SIMIĆ, M. 200Ę, Utrdbi pod Rombonom: predstraža soške fronte: razplet svetovnega spopada med utrdbami in topovi na Bovškem. – Ljubljana: Rombon. SMITH, T. 1999, Of Ypres Battlefields – Disappearances and Discovery. – V: Western Front Association Bulletin 53, str. 38–39. SMITH, C., H. BURKE 2003, In the Spirit of the Code. – V: ZIMMERMAN, L. J., K. D. VITELLI, J. HOLLOWELL-ZIMMER (ur.) 2003, Ethical Issues in Archaeology, str. 177–197. – Walnut Creek, CA: AltaMira Press. SMOLE, E. 1969, Umetnostno – zgodovinski spomeniki. Spomeniška valorizacija območja Občine Tolmin. – NŚva GŚrica: ŃavŚd za sśŚŘeřiškŚ varstvŚ – Gorica. SOUTH, S. 1977, Method and Theory in Historical Archaeology. – London: Academic Press. STADLER, H. 200Ę, »Uřtertař kŚřtra Obrigkeit« Die Gletscherleiche des Wilderers NŚrbert Mattersbergen vom Gradetzkees in Osttirol. – V: HOLZNER, J., E. WALDE (ur.) 2005, Brücke und Brücken. Kulturtransfer im Alpenraum von der Steinzeit bis zu Gegenwart, str. 236–249. STADLER, H. 2011, Der Beitrag der ArchäŚlŚgie zur Geschischte des Ersteř Weltkrieges iř Westösterreich / Il cŚřtributŚ delląarcheŚlŚgia alla stŚria della PriŘa guerra ŘŚřdiale iř Austria occidentale. – V: NICOLIS, F., G. CIURLETTI, A. DE GUIO (ur.) 2011, Archeologia della Grande Guerra: atti del convegno internazionale: 32/34.06.2006 / Archaeology of the Great War: proceedings of the International conference, str. 67–83. – Trento: Provincia autonoma di Trento. Soprintendenza per i beni librari, archivistici e archeologici. Settore beni archeologici, 2011. STANOVNIK, J. 1992, NeŚdlŚžljivŚ delo. – V: Slovenec, 11.4.1992. STICHELBAUT, B. 2006, The application of First World War aerial photography to archaeology : the Belgian images. – V: Antiquity 80, str. 161–172. STICHELBAUT, B. 2009a, The Interpretation of Great War Ait Photographs for Conflict Archaeology & Overview of the Belgian Royal Army Museum's Collection. – V: STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology, str. 185–202. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. 402 STICHELBAUT, B. 2009b, World War One aerial photography: An archaeological perspective. – Doktorska disertacija, Universiteit Gent, Faculteit Letteren en Wijsbegeerte / Faculty of Arts & Philosophy. STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS 2009, Images of Conflict: An Introduction. – V: STICHELBAUT, B., J. BOURGEOIS, N. J. SAUNDERS, P. CHIELENS (ur.) 2009, Images of Conflict: Military Aerial Photography and Archaeology, str. 1–12. – Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. STICHELBAUT, B., D. COWLEY 2016, Introduction: Conflict Landscapes and Archaeology from Above. – V: STICHELBAUT, B., D. COWLEY (ur.) 2016, Conflict Landscapes and Archaeology from Above, str. 1–9. – Farnham, Surrey: Ashgate. STUR, D. 1ěĘě, Das IsŚřzŚthal vŚř Flitsch abwärts. – V: Jahrbuch der geologischen Reichsanstalt. STURKEN, M. 2007, Tourists of History: Memory, Kitsch, and Consumerism from Oklahoma City to Ground Zero. – Durham: Duke University Press. STUTZ, L.N. 2008. More than metaphor: approaching the human cadaver in archaeology. – V: FAHLANDER, F., T. OESTIGAARD (ur.) 2008, The materiality of death: bodies, burials, beliefs. – Oxford: Archaeopress. SUTHERLAND, T. 2005, Battlefield Archaeology - A Guide to the Archaeology of Conflict. – British Archaeological Jobs Resource, november. SVOLJŠAK, P., D. PIRIH, D. FORTUNAT ČERNILOGAR, L. GALIĆ 200Ę, Tolminsko mostišče II. – Tolmin: Tolminski muzej. ŠIMAC, M. 2009, Ńaśiski vŚjaka Albiřa Peterliřa (1ě9Ę-191ę). Iz žuśřijske krŚřike žuśřije Homec. – V: Arhivi 32, št.2, str. 355–378. ŠIMAC, M., K. KEBER 2011, »Patriae ac Humanitati.« Zdravstvena organizacija v zaledju soške fronte. – Ljubljařa: ŃalŚžba ŃRC, ŃgŚdŚviřski iřštitut Milka KŚsa. ŠIROK, K. 2009, Kolektivno spominjanje in kolektivna pozaba v obmejnem prostoru: Spomini na Gorico 1943 – 1947. – Doktorska disertacija. Univerza v Novi Gorici. ŠTEPEC, M. (ur.) 2010, Slovenci + prva svetovna vojna 1914–1918. – Ljubljařa: Muzej řŚvejše zgodovine Slovenije. 403 ŠTULAR, B. 2011, The use Śf lidar-derived relief models in archaeological topography. The Kobarid region (Slovenia) case study / Uporaba modelov reliefa pridobljenih z lidarskim snemanjem v arheŚlŚški tŚśŚgrafiji. Študijski śriŘer KŚbariške. – V: Arheološki vestnik 62, str. 339–432. ŠWIėTKIEWICŃ, P. 200ě. Wyřiki badaŌ archeŚlŚgiczřych śrześrŚwadzŚřych w sezŚřach 2005-200Ě w BŚliŘŚwie řa stařŚwisku 9, śŚw. skierřiewicki, wŚj. łódzkie. – V: KADROW, S. (ur.) 2008, Raport 2005-2006, str. 189–205. – Warszawa. TARLOW, S. 2006, Archaeological ethics and the people of the past. – V: SCARRE, C., G. SCARRE (ur.) 2006, The Ethics of Archaeology. Philosophical Perspectives on Archaeological Practise, str. 199–216. – Cambridge: Cambridge University Press. TĨSNOHLÍDEK, J., J. ŃUBALÍK, J. PETŞÍK, M. HLAVICA, M. VOJTAS, M. DROBŇÁK, P. VAVREČKA, J. KADLEC, R. BÍŠKO 201Ę, ArcheŚlŚgický śrůzkuŘ teréřřích reliktů karśatskéhŚ bŚjištĩ řa výchŚdříŘ SlŚveřsku. TeŚreticko-ŘetŚdŚlŚgický úvŚd. – V: LÁNÍK, J., T. KYKAL et al. (ur.) 2015, Léta do pole kovaná 1914 - proměny společnosti ve státu a ve válce, str. 429–444. – Praha: MiřisterstvŚ Śbrařy České reśubliky – VHÚ Praha. THORDEMAN, B. 1940, Armour from the Battle of Wisby 1361. – Stockholm. TILLEY, C., W. KEANE, S. KÜCHLER, M. ROWLANDS, P. SPYER (ur.) 2013, Handbook of Material Culture. – London: Sage Publications Ltd. TILLEY, C. 2013a, Theoretical Pespectives. – V: TILLEY, C., W. KEANE, S. KÜCHLER, M. ROWLANDS, P. SPYER (ur.) 2013, Handbook of Material Culture, str. 7–11. – London: Sage Publications Ltd. TILLEY, C. 2013b, Objectification. – V: TILLEY, C., W. KEANE, S. KÜCHLER, M. ROWLANDS, P. SPYER (ur.) 2013, Handbook of Material Culture, str. 60–73. – London: Sage Publications Ltd. TIMEUS, R., M. GALLI 1968, La Grande guerra sulle Alpi Giulie. - SŚcietà alśiřa delle Giulie. TRŃCIŋSKI, M. 2010, Przestępczość przeciwko zabytkom archeologicznym. Problematyka prawnokryminalna. – Warszawa. TULLER, H. H. 2012, Mass Graves and Human Rights: Latest Developments, Methods, and Lessons Learned. – V: DIRKMAAT, D. C. (ur.) 2012, A Companion to Forensic Anthropology, str. 157–174. – Blackwell Publishing Ltd. TUMA, H. 1905, Veliki vrh (Rombon). – V: MIKUŠ, A. 190Ę (ur), Planinski vestnik, št. 1, XI. letŚ, str. 3–7. – Ljubljařa: SlŚveřskŚ ślařiřskŚ društvŚ. TWEEDIE, N. 2000, »Sacred« Battlefield Still Gives uś its Dead. – V: Daily Telegraph, z dne 11.11.2000, str. 10. 404 TYSON, P. (prod.) 2000, Battlefield Scavengers. – V: London Weekend Television, predvajano 12.11.2000. VANKE А., E. POLUKHINA 2014, Vechřyi ŚgŚř’ v AleksařdrŚvskŚŘ sadu kak śublichřŚe mesto pamyati. [Eternal Flame in Aleksandrovsky Garden as a Public Site of Memory]. – V: Interaction. Interview. Interpretation 8, str. 36–51. VELIKONJA, T. 200ě, Farře sśŚŘiřske ślŚšče. – V: DEŽMAN, J. (ur.) 200ěa, Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005–2008, str. 49–54. – Ljubljařa: Družiřa. VILIČIĆ, I. 2013, Dřevřik: 26.3 –26.5.1917. – uredil David Erik Piśař, ŠeŘśeter: DruštvŚ sŚška fronta Nova Gorica. VITALIS, A. 1936, Doberdob slovenskih fantov grob. – Celje. VITELLI, K. D. (ur.) 1996, Archaeological Ethics. – Walnut Creek, CA: AltaMira Press. VOGEL, A. 200ę, MŚřströse Uřterwelteř. Schlachtfeld-ArchäŚlŚgie Ersteř Weltkrieges. – V: Wiener Zeitung, z dne 18.2.2006, str. 6. VOJNA ENCIKLOPEDIJA 1972, Vojna enciklopedija, 4. zvezek, II. izdaja. – Beograd. VOLARIČ, M. 2014, Zasebne vojaške zbirke na Kobariškem: primer ohranjanja vojaške in kulturne dediščine ter spomina na 1. svetovno vojno. – Diplomsko delo, Univerza na Primorskem, Fakuteta za huŘařističře Študije. VUGA, D. 1990, Soška fronta 1915–1917 / Isonzo Front 1915–1917. – 171. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki slovenije. – MaribŚr: ŃalŚžba ŚbzŚrja. WHITE, T. D., P. A. FOLKENS 2005, The Human Bone Manual. – Elsevier Academis Press. WILBERS-ROST, S. 2007, Total Roman Defeat at the Battle of Varus (9 AD). - V: SCOTT, D., L. BABITS, C. HAECKER (ur.) 2007, Fields of Conflict; Battlefield Archaeology from the Roman Empire to the Korean War, 2009, str. 121–132. – Washington, D.C.: Potomac Books, Inc. WILLEY, G. R., P. PHILLIPS 1958, Method and Theory in American Archaeology. – Chicago: University of Chicago Press. WINTERTON, M. 2012, Signs, Signals and Senses: the soldier body in the trenches. – V: SAUNDERS, N. J. (ed.) 2012, Beyond the Dead Horizon. Studies in Modern Conflict Archaeology, str. 229–241. – Oxford: Oxbow Books. WYCŃÓŁKOWSKI D., D. CYNGOT 200ě. Wyniki badań wykopaliskowych, wyprzedzających budowę autostrady A-2, na obszarze stanowiska archeologicznego Miedniewice 3, nr AZP 60-59/49 oraz w jego strefi ochronnej. – Warszawa (řeŚbjavljeř elabŚrat zaščitřih izkŚśavařj): Arhiv iřštituta za arheologijo in etnologijo, Poljska akademija znanosti. 405 WYLIE, A. 2003, On Ethics. – V: ZIMMERMAN, L. J., K. D. VITELLI, J. HOLLOWELLZIMMER (ur.) 2003, Ethical Issues in Archaeology, str. 3–16. – Walnut Creek, CA: AltaMira Press. YOUNG, J. E. 1993, The Texture of Memory: Holocaust Memorials and Meanings. – New Haven: Yale University Press. YOUNG, J. E. 2000, At Memory’s Edge: After- Images of the Holocaust in Contemporary Art and Architecture. – New Haven: Yale University Press. YOUNG, R., P. BIRKETT 2000, Great War field hospital found by Arras gasmen. The Times, z dne 25.10.2000, str. 11. ZALEWSKA, A. 2013a, Relevant and applied archaeology. The material remains of the First WŚrld War: betweeř »fŚuřdatiŚřal« ařd »biŚgraśhical« ŘeŘŚry, betweeř »black archaeŚlŚgy« ařd »cŚřflict archaeŚlŚgy« – V: Sprawozdania Archeologiczne (65) 2013, str. 9– 30. – Krakow: Instytut Archeologii i Etnologii Polskiej Akademii Nauk. ZALEWSKA, A. 2013b, Roadside Lessons of Historicity. The Roles and the Meanings of the Material Points of References to the Great War and in Shaping Historical Sensitivity and Awarness. – V: Sensus Historiae vol. XIII (2013/4), str. 69–85. ZALEWSKA, A. 2015, Eastern European GAS-SCAPE on Rawka and Bzura Rivers – From the Perspective of Archaeology and Memory Studies (1915-2015). – V: (Re)discovering the Great War : multidisciplinary research of modern conflicts. Ljubljana - Kobarid, 22.–24. 5. 2015. – Povzetki konference in program, str. 25. ŃALEWSKA, A., M. JAKUBCŃAK, B. KLĦCŃAR 201Ę, ArchaeŚlŚgical Revival Śf MeŘŚry Śf the Great War in Central Poland. – V: (Re)discovering the Great War : multidisciplinary research of modern conflicts. Ljubljana - Kobarid, 22. –24. 5. 2015. – Povzetki konference in program, str. 26. ZALEWSKA, A. 2016, The 'Gas-scape' on the Eastern Front, Poland (1914-2014): Exploring the Material and Digital Landscapes and Remembering Those 'Twice-Killed'. – V: STICHELBAUT, B., D. COWLEY (ur.) 2016, Conflict Landscapes and Archaeology from Above, str. 147–165. – Ashgate. ZIMMERMAN, L. J., K. D. VITELLI, J. HOLLOWELL-ZIMMER (ur.) 2003, Ethical Issues in Archaeology. – Walnut Creek, CA: AltaMira Press. ŽIGON, J. 200ě, Iskařje starega železa. – V: Na fronti: revija za vojaško zgodovino 5, str. 78. 406 7.2. VIRI Arhiv Republike Slovenije: SI AS 131/359/25 SI AS 137/A/3174 SI AS 137 I/259 SI AS 137/744/4064 SI AS 2Ę2, sŚška arŘada 1 SI AS 1689/366 SI AS 1689/400/IV Arhivske fotografije: Brane Horvat David Erik Pipan MarkŚ Ličiřa MedŚbčiřski Řuzej KaŘřik Museo Centrale del Risorgimento di Roma Museo Civico del Risorgimento Bologna Muzej řŚvejše zgŚdŚviře SlŚveřije ÖNB Bildarchiv Austria - Österreichische NatiŚřalbibliŚthek – (http://www.bildarchivaustria.at/). ČasŚśisi: Gorica, z dne 9. 12. 1905; z dne 26. 2. 1907. Kmetijske in rokodelske novice, z dne 4. 2. 1852; z dne 28. 6. 1856; z dne 14. 1. 1898. Primorske novice, z dne 3. 12. 2002. Slovenec, z dne 14. 8. 1914; z dne 27 .6. 1918; z dne 15. 5. 1937; z dne 25. 2. 1940. Slovenski narod, z dne 18. 4. 1882. Ustni viri: Silvester Gaberšček, elektrŚřska śŚšta z dře 11. Ę. 201ę. Simon Kovačič, elektrŚřska śŚšta z dře 2Ę. 4. 2014. Franco Nicolis, elektrŚřska śŚšta z dře Ę. Ę. 2014. Davorin Vuga, elektŚřska śŚšta z dře 10. 9. 2012. 407 Zakonski predpisi: Obligacijski zakonik, Uradři list RS, št. ě3/2001 z dře 2Ę. 10. 2001. Ustava Republike Slovenije, Uradři list RS, št. 33I/1991 z dře 2ě. 12. 1991. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD), Uradři list RS, št. Ě/1999 z dře Ę. 2. 1999. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Uradři list RS, št. 1ę/200ě z dře 1Ę. 2. 2008. Zakon o vojnih grobiščih (ZVG), Uradři list RS, št. ęĘ/2003 z dře 4. 7. 2003. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih grobiščih (ZVG-A), Uradři list RS, št. Ě2/2009 z dne 18. 9. 2009. Ostali viri: Seznamek izgub (Verlustliste), z dne 29. 3. 1916, str. 21. Kalejdoskop 4, TV Slovenija 1964; avtor: Drago Kocjančič. 7.3. INTERNETNI VIRI Splet 1: http://www.nps.gov/mwac/libi/methods.html (dostop 18. 1. 2013). Splet 2: http://www.nps.gov/mwac/libi/excavations.html (dostop 18. 1. 2013). Splet 3: http://www.nps.gov/mwac/libi/firearm.html (dostop 18. 1. 2013). Splet 4: http://www.mausershooters.org/diggers/ (dostop 11. 2. 2013). Splet 5: http://www.a-w-a.be/eng/publications.html (dostop 4. 1. 2016). Splet 6: http://antiquity.ac.uk/projGall/saunders/index.html (dostop 5. 4. 2010). Splet 7: http://www.no-mans-land.info/ (dostop 24. 3. 2010). Splet 8: http://www.dailymail.co.uk/news/article-2099187/Bodies-21-German-soldiers-buriedalive-WW1-trench-perfectly-preserved-94-years-later.html?ITO=1490 (dostop 16. 2.2012). Splet 9: http://www.24ur.com/med-izkopavanjem-bager-trcil-ob-bombo-iz-2-svetovne-vojnebagrist-umrl-8-poskodovanih.html (dostop 13. 1. 2014). Splet 10: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=pr15.htm (dostop 3. 10. 2013). Splet 11: https://www.youtube.com/watch?v=rs3dBrKm7Ew (dostop 4. 3. 2016). Splet 12: http://www.rainerregiment.at/joomla/index.php?option=com_content&view= article&id=228&Itemid=145 (dostop 13. 3. 2016). Splet 13: http://en.wikipedia.org/wiki/Trench_foot (dostop 21. 3. 2014). Splet 14: https://it.wikipedia.org/wiki/Alberto_Picco_di_Ulrico (dostop 17. 3. 2016). Splet 15: http://www.drustvo-soskafronta.si/?show=drustvo (dostop 5.9. 2011). 408 Splet 16: http://www.potmiru.si/slo/zemljevid-seznam (dostop 11. 7. 2016). Splet 17: http://prohereditate.com/sl/project/ (dostop 22. 1. 2013). Splet 18: http://register.prohereditate.com/sl/object/A0259/ (dostop 11. 7. 2016). Splet 19: http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/novice/Teksti_novic/LIDAR _opis.pdf (dostop 10. 1. 2016). Splet 20: http://rkd.situla.org/ (dostop: 25. 3. 2016). Splet 21: http://www.musiculturaonline.it/la-grande-guerra-nelle-immagini-di-carlo-balelli/ (dostop: 29. 3. 2016). Splet 22: http://gsr2.prohereditate.com/gsr2/o-polku/ (dostop 29. 11. 2010). Splet 23: http://www.delo.si/novice/slovenija/na-rombonu-nasli-ostanke-najvisje-postavljenedzamije-v-evropi.html (dostop 5. 1. 2016). Splet 24: http://cgi.ebay.it/ws/eBayISAPI.dll?ViewItem&item=160423425046#ht_500wt_1182 (dostop 20. 4. 2010). Splet 25: http://www.14-18.it/album/foto/2348?search=92cbf19b2275a7778bdb1a1ff9ceac25& searchPos=32 (dostop: 20. 4. 2016). 409 410 IZJAVA O AVTORSTVU DOKTORSKE DISERTACIJE PŚdśisaři UROŠ KOŠIR, z vśisřŚ številkŚ 18119103, rojen 26. 10. 1987 v kraju JESENICE, sem avtor doktorske disertacije z naslovom: ARHEOLOGIJA SOŠKE FRONTE. S svojim podpisom zagotavljam, da: - je średlŚžeřa dŚktŚrska disertacija izključřŚ rezultat ŘŚjega lastřega raziskŚvalřega dela; - sem poskrbel, da sŚ dela iř Řřeřja drugih avtŚrjev Śz. avtŚric, ki jih uśŚrabljaŘ v średlŚžeřeŘ delu, navedena v seznamu virov in so v delu citirana v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakŚřŚdajŚ v RS řa śŚdrŚčju avtŚrskih iř sŚrŚdřih śravic; - je elektrŚřska Śblika ideřtičřa s tiskařŚ ŚblikŚ dŚktŚrske disertacije; - sŚglašaŘ z ŚbjavŚ dŚktŚrske disertacije řa sśletřih strařeh FilŚzŚfske fakultete Uřiverze v Ljubljani. V Ljubljani, dne ___________________ Podpis avtorja:__________________ 411 412