(1998) Was Ljubljanica River regulated in antiquity?

Dela, 2015

Romska naselja in njihovi prebivalci so bili v zadnjih dveh desetletjih pogosto v središču pozornosti širše jav nosti, redkeje pa so se znašli v središču strokovnih raz iskav. Knjiga Jerneja Zupančiča tako predstavlja prvo znanstveno delo, ki celostno obravnava problematiko romskih naselij v Sloveniji. Delo je razdeljeno na šest poglavij in številna podpoglavja. Besedilo dopolnjuje raz noliko kartografsko, statistično in slikovno gradivo (v knjigi je 14 preglednic, 25 zemlje vidov in shem, 11 grafikonov in 13 fotografij). Uvodno poglavje je namenjeno kratki predstavitvi ključnih teoretskih in metodološ kih izhodišč, ki so vodila avtorja pri preučevanju romskih naselij. Avtor opozarja, da so romska naselja poseben prostorski, socialni in kulturni pojav v slovenskem prostoru, s specifičnim nastankom, strukturo in razvojem. Obenem izpostavlja njihovo dinamičnost, zaradi katere romska naselja intenzivno spreminjajo svojo zunanjo podobo, strukturo in funkcijo. Uvodno poglavje se zaključi s kratkim pregledom oblikovanja romskih skup nosti po svetu. Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi Romov v Sloveniji, v prvi vrsti zgodovini naselitve in podatkom o njihovi številčnosti. Posebno podpoglavje je posvečeno vpraša nju njihove teritorialnosti in avtohtonosti. V njem avtor argumentira tezo, da so Romi v določenih delih Slovenije zgodovinsko prisotni in zato predstavljajo avtohtono skupnost. Romska naselja so v središču tretjega poglavja. Osnovni predstavitvi vseh romskih na selij v Sloveniji sledi opredelitev in opis glavnih značilnosti (lokacije, oblike in strukture) ter razvojnih dejavnikov. Hkrati so predstavljene glavne razvojne faze v njihovem obliko vanju. Poglavje se zaključi s kratko predstavitvijo ključnih problemov, s katerimi se soočajo romska naselja in njihovi prebivalci ter lokalne skupnosti, v katerih se nahajajo. V četrtem poglavju avtor obravnava infrastrukturno opremljenost naselij. Predstavlje ni so podatki o oskrbi s pitno vodo in elektriko, priključenosti na kanalizacijsko omrežje, urejenosti odvoza smeti ter prometni dostopnosti naselij. Zelo natančen popis infrastruk turne opremljenosti je nastal v okviru dveh raziskav, ki jih je pod avtorjevim vodstvom v letih 2007 in 2010 opravila Strokovna skupina za reševanje prostorske problematike romskih naselij v Sloveniji. Predzadnje poglavje je namenjeno predstavitvi dobrih praks s področja urejanja rom skih naselij. Pri primerih dobrih praks avtor izpostavlja nujnost oblikovanja partnerskega

Contributions to Contemporary History, 2001

je razširjena verzija referata "History and Anthropology. The Yugoslav Focus in the Work of Niko @upanič" na workshopu "Ideology and Historiography: The Making of Identity in Yugoslavian Historiography" v Firencah 8.-9. maja 2000 v tamkajšnjem Evropskem univerzitetnem inštitutu pod okriljem centra Roberta Schumana. Avtor se zahvaljuje dr. Ervinu Dolencu za povabilo, pripraviti referat za objavo v slovenščini in za številne nasvete na poti do dokončanja. Za podporo se zahvaljuje tudi Slovenskemu etnografskemu muzeju in Izpostavi Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani.

Jezikoslovni zapiski, 2015

Tema članka je primerjava značilnosti starejših romanizmov v slovenščini z značilnostmi istovrstnih izposojenk v drugih južnoslovanskih jezikih. V prvem delu avtorica obravnava pred 12. stoletjem prevzeto besedje v slovenščini in hrvaščini, pri čemer posveča posebno pozornost merilom razlikovanja med pravimi in navideznimi starejšimi romanizmi.

2000

Merl S. Reforma, ošibočnaja po svoej koncepcii. Zametki k istorii agrarnoj politiki pri Chruščeve i Brežneve. In: Fursenko AA, ed. Problemy vsemirnoj istorii. Sbornik statej v čest' Aleksandra Aleksandroviča Fursenko. S.-Peterburg: Bulanin; 2000: 262-271

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 2002

2005

Primerjalna Knjizevnost, 2016

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku je predstavljena monografija mariborske dia-lektologinje Mihaele Koletnik Slovenskogoriško narečje, kije kot 12. knjiga iz zbirke Zora izšla pri Slavističnem društvu Maribor. V njej avtorica predstavlja rezultate svojega večletnega raziskovanja gla-soslovne, oblikoslovne in skladenjske ravnine panonskega slovensko-goriškega narečja ter utemeljuje njegovo delitev na dve podnarečji, na vzhodno in zahodno na podlagi kolikostnega nasprotja med stalno dolgimi ter staro- in novoakutiranimi samoglasniki.

2016

The paper describes festivities in Jesenice as were once held and how they are remembered by inhabitants of various places in the municipality. In describing life-cycle customs and traditions, it primarily focuses on birth, marriage and death, and in regard to calendar ones on Shrovetide, Easter and the time from Advent to Epiphany. Although customs and traditions associated with the farming cycle seem to disappear at the fastest rate, one can still find a few that are still observed in farming activities. Finally, the paper also describes festive dishes and attire. Within the framework of festivities as are known throughout Slovenia or even beyond, one can also find certain customs and traditions that are typical only of the Gorenjska region or, more specifically, the Jesenice area. Said city has, especially in relation to its six centuries long ironmaking tradition, developed its own unique traditions that are also reflected in certain festivities, characteristic only of the afore...

Primerjalna Knjizevnost, 1992

Pričujoča štu d ija j e prvi del razprave, ki na prim eru p ren a ša n ja fr a n c o s k e g a a leksa n d rin ca v druge je z ik e obravna va razlike m ed silabičnim in a k c en tu a cijskim verzifika cijskim sistem om. Š tu d ija analizira zgodovinski razvoj a leksa n d rin ca od obdobja fo rm ira n ja v srednjem veku prek n orm ativne kla sicističn e p o etike in rom antičnega ver za, ki uveljavi poleg kla sičn e središčne cezure tudi m o ž nost d veh cezur, do m oderne lirike, ki dokonča proces rit m ičnega o svobajanja a lek sa n d rin c a z brisanjem cezur in uporabo en ja m b e m en ta .-Ritm ični ustroj klasičnega a leksa n d rin ca tem elji na ravnovesju stalnih in prem ičnih ("ritmičnih", "svobodnih)" naglasov. N jegova silabična s tr u k tura Je v veliki m eri o d visn a od izgovarjanja in štetja n em e ga e-ja. R a zko ra k m ed konkretno ritm ično podobo verza in a b stra ktn o silabično shem o prem ošča kla sicističn a p o etika z zapletenim i pravili. Oglejmo si slavni Racinov verz z začetk a tragedije Ifig e n i ja , ki velja za neoporečen prim er alek san d rin ca: Mais tout dort, et 1'armee, et les vents, et Neptune. 4 6 9 12 De cette nuit, Phenice, / a s-tu vu la splendeur? 2 6 8 12 Tes yeux ne sont-ils pas / tout pleins de sa grandeur? 3 6 9 12 Ces flam beaux, ce bucher, / cette nuit enflammee, 2 6 8 12 Ces aigles, ces faisceaux, / ce peuple, cette armee, 3 6 9 12 Cette foule de rois, / ces consuls, ce senat, 2 6 9 12 Qui tous, de mon a m a n t / em pruntaient leur eclat;6 Predvsem je očitno-pri glasnem (recimo gledališkem) reciti ranju pa tudi slišno-da sta sta ln a naglasa zmeraj na sredini in na koncu verza (točneje: na 6. in n a 12. zlogu). Premični n a glasi členijo polstihe n a različno dolge ritmične segmente: če s številkam i označimo število zlogov v ritm ičnih segmentih zgo raj navedenih alek sandrincev, ugotovimo, da znotraj polstihov vlada precejšnja ritm ičn a svoboda, ki daje ale k sa n d rincu gibkost in m ehkobo kot protiutež strogosti s ta ln ih n a g la