Pravilnik o letnem dopustu

Stati inu obstati, 2020

KRONIKA 32 Ko so šli ven, so naleteli na človeka iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. 33 Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, kar pomeni »kraj lobanje«, 34 so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. 35 Ko so ga križali, so si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali. 36 Sedeli so in ga tam stražili. 37 Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: »Ta je Jezus, judovski kralj.« 38 Takrat sta bila skupaj z njim križana dva razbojnika, eden na desnici in eden na levici. 39 Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavami 40 in govorili: »Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!« 41 Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in starešinami ter govorili: 42 »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj. 43 Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če ga hoče, saj je rekel: 'Božji Sin sem.'« 44 Enako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim križana. 45 Ob šesti uri se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. 46 Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 47 Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili: »Ta kliče Elija.« 48 Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napojil s kisom, nataknil na trst in mu ponujal piti. 49 Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit!« 50 Jezus je spet zakričal z močnim glasom in izročil duha. 51 In glej, zagrinjalo v templju se je

2015

2018

Znanstveno-raziskovalno središče Koper Ker slovenska zakonodaja izrecno ne ureja področja reproduktivnega zdravja in nasilja na podlagi spola, v nadaljevanju obravnavamo zakonske določbe na splošni ravni. Dostop do javnega zdravstvenega varstva v Sloveniji je odvisen od obveznega zdravstvenega zavarovanja posameznika, v katerega so vključeni slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji, vendar ne pokriva vseh stroškov zdravljenja. V skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je polno zdravstveno zavarovanje zagotovljeno samo mladoletnikom, rednim študentom starim pod 26 let, nosečnicam in ljudem z določenimi zdravstvenimi težavami. Obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, plačilo prispevkov je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost (zaposlitev, pokojnina ipd.) medtem, ko prostovoljno (dopolnilno in dodatno) zdravstveno zavarovanje izvajajo druge (zasebne) zdravstvene zavarovalnice.takšno stanje v praksi pomeni, da morajo osebe brez prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja plačati za večino zdravstvenih storitev.

2018

Aktivno državljanstvo med mladimi-primerjava stališč ameriških in slovenskih študentov V magistrskem delu smo preučevali dejavnike, ki vplivajo na aktivno državljanstvo. Almondu in Verbi (1963) je ključna lastnost demokratičnih režimov ravnovesje med vladno močjo in vladno odzivnostjo (Kirbiš 2011, 32). Vedenje političnih elit je odvisno od politične kulture, zato so pomembne demokratične vrednote državljanov, še bolj pa pripravljenost državljanov, da pojasnijo, utemeljijo in zapišejo svoje zahteve in pričakovanja in tako pritiskajo na politične elite. Posledica tega pritiska je kakovostnejša demokracija s kakovostnimi demokratičnimi političnimi institucijami. Dvig kakovosti demokratičnih političnih institucij pomeni izboljšanje kakovosti življenja na vseh področjih. Pri tem odigrajo odgovorno vlogo izobraževalni sistemi s prenosom znanj in veščin, ki ustvarjajo aktivne državljane, kar je nujno za stabilnost demokratičnih režimov. Prenos prodemokratične politične kulture je ključen za usodo političnih sistemov, hkrati so demokratične politične orientacije ovira za avtoritarne težnje (Kirbiš 2011, 6). Magistrsko delo omogoča vpogled v različnosti in podobnosti med stališči o dejavnikih aktivnega državljanstva v dveh populacijah anketirancev; študentov in študentk South Dakota State University in Univerze v Ljubljani. Ugotovili smo, da so slednji izrazili višje ocene aktivnega državljanstva kot respondenti South Dakota State Univeristy, navkljub njihovi daljši demokratični tradiciji. Ključne besede: aktivno državljanstvo, politična socializacija, politična participac ija, edukacija za demokracijo. Attitudes towards active citizenship among youthcomparing the views of students in United States and Slovenia This Master Thesis addresses the research question of issues regarding the concept of active citizenship are present. The key feature of democratic regimes according to Almond and Verba (1963) is the balance between government power and governme nt responsiveness (Kirbiš 2011, 32). Since the behaviour of political elites depends on a political culture, the democratic values of citizens are important, however in order to achieve their preferences, by putting pressure on political elites and ruling entities the willingness of citizens to articulate their preferences is crucial. The consequence of this pressure is a better quality democracy with high-quality democratic political institutio ns. Raising the quality of democratic political institutions is an increase in the quality of life in all areas of society. Educational systems with the transfer of knowledge and skills that create active citizens play a responsible role, which is necessary for the stability of democratic regimes. Key for the fate of political systems is a transfer of a pro-democratic political culture; at the same time, pro-democratic political orientations are an obstacle to authoritarian tendencies (Kirbiš 2011, 6). The master's thesis provides an insight into the diversity and similarities between the positions regarding the factors of active citizens hip in the two populations of respondents; students of the South Dakota State University in the United States and students of the University of Ljubljana. We found that the latter expressed higher ratings of active citizenship than South Dakota State Univers ity respondents, despite their longer democratic tradition.

Slovenian Medical Journal, 2021

Rastoči slovarji

Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom »Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici« (L6-0166, 2008-2011) 1 ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001, ki je bila načrtovana v okviru raziskovalnega programa »Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju«, zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje, ki so izhajali iz pravil veljavnega pravopisa. V obliki tipskega prikaza po skupinah jih je predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih, kakor so se kazale v obdobju 2008-2011. Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine in strokovne javnosti za ustanovitev standardizacijskega telesa. Na predlog ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. 2 Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. Ob pravilih nastaja kot njihova gradivska razširitev pravopisni slovar z imenom ePravopis. Osnova za redakcijsko delo pri njem je zbirka normativnih zadreg, pri kateri sodeluje vsa redakcijska skupina, občasno z zunanjimi sodelavci in študentsko pomočjo. Redakcijsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v prejšnjih pravilih, pripomb kritikov obstoječega pravopisa, vprašanj v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 3 in različnega gradiva, predvsem korpusnega. Vsako pravilo je nato preverjeno s pripravo pripadajočih slovarskih sestavkov v ePravopisu, kar daje povratno informacijo in preverbo ustrezne ubeseditve. Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi. 4 Ta ponekod prinaša tudi utemeljitve odstopanj od zasnove, predstavljene v monografiji iz leta 2011, problemske študije pa so zbrane v monografijah, pripravljenih v 1 Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici: <https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/sodobni-pravopisni-priročnik-v-knjižni-elektronski-in-spletni-različici>.

Slovenian Medical Journal, 2020

V prispevku so predstavljena priporočila za obravnavo simptomov v paliativni oskrbi bolnikov v različnih okoljih v obdobju epidemije s covidom-19. Podlaga za priporočila so učna gradiva za paliativno oskrbo Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo ter priporočila za obravnavo bolnikov s covidom-19 v paliativni oskrbi več evropskih in svetovnih združenj. Priporočila so odziv na trenutno stanje z okužbami s SARS-CoV-2 in slonijo na strokovnih dokazih ter izkušnjah. Uporabnost priporočil bomo sproti preverjali in po potrebi posodabljali z naslednjo verzijo.

Aleksander Podlogar

Dela, 2018

Juznoslovenski Filolog, 2002