Igralniški turizem v Sloveniji

Igralniški turizem v Sloveniji Gregor Balažič Uvod Leta 1964 je pričela obratovati druga jugoslovanska (za opatijsko leta 1963) in prva slovenska igralnica v Portorožu (Mihelič, 1993). Kmalu po nastanku portoroške igralnice je postalo jasno, da ima igralniški turizem izjemen potencial, predvsem zaradi umestitve igralnic v bližino italijansko-slovenske meje in za igralništvo zainteresiranih italijanskih gostov. Ker je igralništvo predstavljalo izjemno donosno dejavnost in beležilo izjemne poslovne rezultate, so v petdesetletnem obdobju do današnjega dne nastale številne igralnice in kasneje še več igralnih salonov. Večina igralnic in igralnih salonov je tako nastala v zahodnem delu države, v bližini italijanske meje. Ponudba igralniškega turizma se je širila in se z novonastalimi igralnimi saloni, hotelsko, enogastronomsko in wellness-ponudbo tudi dopolnjevala. Slovenija je kmalu po nastanku prvih igralnic postala igralniška destinacija. V svetovnem merilu igralništvo velja za eno od najhitreje rastočih in najprivlačnejših dejavnosti v zadnjih desetletjih 20. stoletja (Eadington, 1997). Poudariti želimo razvoj igralniškega turizma z geografskega vidika. Poleg tega menimo, da lahko igralniški turizem, tako kot turizem nasploh, v smislu trajnostnega razvoja prispeva k ohranjanju in razvoju ekonomskega in socialnega področja družbe (UNWTO, 2012), kar predstavlja osnovo za kakovostnejše življenje sedanje in prihodnjih generacij. Na podlagi terenskega dela smo evidentirali lokacije igralnic in igralnih salonov. Rezultati kažejo, da igralnice in igralni saloni, ki predstavljajo ponudbo igralniškega turizma, niso enakomerno zastopani v posameznih statistični regijah Slovenije. Večina se jih nahaja v bližini italijanske in avstrijske meje, med- Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora tem ko se le manjše število nahaja drugod po državi. Analizirali smo tudi ponudbo igralniškega turizma in z izdelano karto, ki temelji na izvlečku iz registra za igralnice in igralne salone, podali celovit pregled igralniškega turizma v Sloveniji. V sklepnem delu smo predstavili aktualno stanje slovenskega igralništva in začrtali smernice prihodnjega razvoja. 72 Igralništvo na Slovenskem Igralništvo se je na območju Slovenije pričelo v letu 1913 v Portorožu z ustanovitvijo društva Casino d,Etrangere, kjer se je odvijalo družabno življenje ljudi, letujočih v Portorožu. Lokal je članom omogočal igranje družabnih in drugih zakonsko dovoljenih iger, ki so zaradi I. svetovne vojne zamrle. V Kraljevini Jugoslaviji so bile kazino-igre prepovedane, za nespoštovanje prepovedi pa so bile predpisane visoke kazni. Leta 1946 je takratno ministrstvo za inance FLRJ določilo, da se loterije, tombole in druge igre na srečo lahko prirejajo le v humanitarne namene. Leta 1962 je bil sprejet zakon o igrah na srečo. K igram na srečo je prišteval loterije, tombole, športne napovedi, loto in druge igre, pri katerih končni izid ni bil odvisen od znanja in spretnosti udeležencev, temveč od naključja ali kakega negotovega dogodka (Mihelič, 1993). Po sprejetju zakona o igrah na srečo v letu 1962 so se na območju Slovenije pričele odpirati igralnice. Kmalu po odprtju igralnice v Portorožu v letu 1964 se je v letu 1965 odprla igralnica na Bledu. Zgodovina blejske igralnice sega v leto 1924, ko je bila ta prvič odprta, a je obratovala le eno sezono. Temu je sledilo njeno ponovno odprtje leta 1937, a tudi takrat le za leto dni (Casino Bled, 2014). Leta 1965 je Bled poleg Portoroža edini ustrezal strogim kriterijem turističnih zmogljivosti, ki so jih morali posedovati posamezni kraji za odprtje igralnice. Blejski je sledila igralnica v Ljubljani leta 1969, v Mariboru leta 1971, v Lipici leta 1972 in v Novi Gorici leta 1986 (Mihelič, 1993). Iz tega sledi, da je bilo leta 1972 na slovenskem 5 igralnic. Po letu 2000 so se pojavili tudi številni igralni saloni. Tako je delovalo leta 2007 delovalo 13 igralnic in 33 igralnih salonov (Zagoršek et al., 2008). Igralništvo predstavlja zelo pomemben del turistične ponudbe Slovenije (Pahor, 2007). Pomembnost igralniškega turizma se posebej kaže v Novi Gorici. Z igralnico, ki je nastala po ameriškem vzoru in je bila prva taka v Evropi, se je Nova Gorica razvila v najpomembnejšo destinacijo igralniškega turizma v državi. Na to kažejo tudi ekonomski podatki in statistika obiska: leta 2003 je igralništvo v Novi Gorici predstavljalo 70 odstotkov prihodkov vse igralniške dejavnosti na državni ravni (STO, 2003). Leta 2004 je igralnice in igralne salone v Novi Gorici obiskalo 1,4 milijona obiskovalcev. Od tega je bilo 90 odstotkov tujcev (UNPIS, 2005). Igralniški turizem v Sloveniji 73 Slika 6: Igralnica Casino Portorož. Vir: Gregor Balažič. Slika 7: Igralnica Casino Perla v Novi Gorici. Vir: Gregor Balažič. Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora 74 Pregled igralniškega turizma Igralniški turizem se je najbolj razmahnil po osamosvojitvi Slovenije, natančneje po letu 2000, ko so mali podjetniki dobili pravico do odprtja igralnih salonov, ki so agresivno vstopili na trg in zajeli tako domače kot tuje obiskovalce ter si hitro pridobili pomemben tržni delež (Zagoršek in Jaklič, 2007). Igralništvo ima v povezavi s turizmom zaradi svoje speciičnosti tudi speciične uporabnike – igralniške goste oz. igralniške turiste. Te lahko razdelimo v tri skupine. Na tiste, ki imajo za primarni motiv obiska igre na srečo in se lahko poslužujejo drugih storitev, ko ne igrajo na srečo, in tiste, ki jim igre na srečo predstavljajo sekundarni ali postranski motiv obiska in je njihov primarni motiv obiska vezan na druge aktivnosti (naravna in kultura, rekreacija, šport itd.). V tretjo skupino uporabnikov sodijo tisti, katerih motiv obiska igralnic je zabava (Zagoršek in Jaklič, 2009). Slovenska zakonodaja ločuje med dvema tipoma igralniških objektov, igralnicami in igralnimi saloni. V igralnih salonih je lahko od 50 do največ 200 igralnih avtomatov, medtem ko za igralnice ta omejitev ne velja. V igralnicah se prirejajo tudi žive igre, ki so v igralnih salonih prepovedane (Davčna uprava Republike Slovenije, 2014a). Iz Registra koncesionarjev za igralnico in igralni salon z dne 9. 4. 2014 (Davčna uprava Republike Slovenije, 2014b) izhaja, da je v Sloveniji 9 igralnic in 30 igralnih salonov. V primerjavi z letom 2007 se je število igralnic zmanjšalo na 9, število igralnih salonov pa na 30. Pri tem je potrebno poudariti, da je v letu 2009 prenehala delovati igralnica Casino Maribor (Galun, 2011) in v letu 2010 igralnica v Ljubljani Casino Ljubljana (Morozov, 2010), saj sta podjetji šli v stečaj. Podjetja, ki danes upravljajo z igralnicami in igralnimi saloni, so Hit, d.d., Casino Portorož, d.d., in Casino Bled, d.d. S preostalimi saloni upravljajo manjša zasebna podjetja. Igralniški turizem v Sloveniji Tabela 8: Izvleček iz Registra koncesionarjev za igralnico in igralni salon na dan 9. 4. 2014. igralnica podjetje igralni salon ime igralnice Podjetje Ime salona Casino Portorož, d.d. Obala 75a 6320 Portorož Casino Portorož Obala 75a 6320 Portorož Hit Larix, d.d. Borovška cesta 99 4280 Kranjska Gora Casino Larix igralni salon Borovška 99 4280 Kranjska Gora Casino Portorož, d.d. Obala 75a 6320 Portorož Casino Lipica Lipica 5 6210 Sežana Viva, d.o.o. Volčja Draga 61 5293 Volčja Draga Casino Paquito – igralni salon Volčja Draga 61 5293 Volčja Draga Hit, d.d. Delpinova 7a 5000 Nova Gorica Casino Perla Kidričeva 7 5000 Nova Gorica Vis A Vis Club, d.o.o. Krvavi potok 30 6240 Kozina Igralni salon Casino Vis A Vis Krvavi potok 30 6240 Kozina Hit, d.d. Delpinova 7a 5000 Nova Gorica Casino Park Delpinova 5 5000 Nova Gorica Portoroška, d.o.o. Obala 114 6320 Portorož Igralni salon Adonis Casino´ Postajališka 2 6320 Portorož Hit, d.d. Delpinova 7a 5000 Nova Gorica Casino Korona Vršiška 23 4280 Kranjska Gora AS-MB, d.o.o. Slovenska ulica 2 2000 Maribor Casino igralni salon AS Panonska 1 9502 Radenci Hit, d.d. Delpinova 7a 5000 Nova Gorica Casino Fontana Zdraviliški trg 10 3250 Rogaška Slatina Marwin, d.o.o. Ljubljanska 39 3000 Celje Igralni salon Casino Faraon Celje Ljubljanska 39 3000 Celje Hit, d.d. Delpinova 7a 5000 Nova Gorica Casino Mond Sadjarska pot 15 2212 Šentilj v Slovenskih Goricah Andor, d.o.o. Klanec 19c 6240 Kozina Igralni salon Casino Andor Vinogradniška 9 6280 Ankaran Casino Bled, d.d. Cesta svobode 15 4260 Bled Casino Bled Cesta svobode 15 4260 Bled Hit, d.d. Delpinova 7 5000 Nova Gorica Casinò Drive-in igralni salon Mednarodni prehod 4 5290 Šempeter pri Gorici Casino Kobarid, d.d. Staro selo 60a 5222 Kobarid Igralnica Kobarid Staro selo 60a 5222 Kobarid Igralni salon Karneval, d.o.o. Spodnje Škoije 259 6281 Škoije Igralni salon Karneval – Casino Carnevale Spodnje Škoije 259 6281 Škoije Memoria, d.o.o. Vinarski trg 5 2250 Ptuj Casino Poetovio igralni salon Vinarski trg 5 2250 Ptuj Gold Club, d.o.o. Cesta na Lenivec 44 6210 Sežana Igralni salon Gold Club Casino Lipica 21 6210 Sežana 75 Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora igralnica podjetje 76 igralni salon ime igralnice Podjetje Ime salona Hotel Žalec, d.o.o. Mestni trg 3 3310 Žalec Salon igralnih avtomatov & zabavišče, Casino Rubin Žalec Mestni trg 3 3310 Žalec Kongo Hotel & Casino, d.d. Ljubljanska 65 1290 Grosuplje Kongo Hotel & Casino – igralni salon Ljubljanska 65 1290 Grosuplje Stava, d.o.o. Mlinska ulica 2 2000 Maribor Igralni salon Casino Joker Mlinska ulica 2 2000 Maribor Game Star, d.o.o. Ljubljanska cesta 19 1330 Kočevje Igralni salon Evro Casino Ljubljanska cesta 19 1330 Kočevje Inclub, d.o.o. Bevkov trg 6 5000 Nova Gorica Igralni salon Casino Princess Bevkov trg 6 5000 Nova Gorica Aleatorium, d.o.o. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana Casino Lev igralni salon Vošnjakova 1 1000 Ljubljana Pigal, d.o.o. Goriška cesta 25č 5270 Ajdovščina Igralni salon Hotel Casino Castra Goriška cesta 25č 5270 Ajdovščina Trine, d.o.o. Neblo 11 5212 Dobrovo v Brdih Casino Venko igralni salon Neblo 11 5212 Dobrovo v Brdih Astraea, d.o.o. Ulica borcev 1b 2000 Maribor Casino Astraea – igralni salon Lipica 23a 6210 Sežana Lev – Plus, d.o.o. Stritarjeva 1 4000 Kranj Casino Cezar – igralni salon Stritarjeva 1 4000 Kranj Onisac, d.o.o. Šmartinska 152 1000 Ljubljana Casino Rio – igralni salon Šmartinska 152 1000 Ljubljana P&P Marketing, d.o.o. Hraška cesta 21 4248 Lesce Igralni salon Casino Tivoli Hraška cesta 21 4248 Lesce Igralniški turizem v Sloveniji igralnica podjetje igralni salon ime igralnice Podjetje Ime salona B.G.S., d.o.o. Partizanska cesta 109 6210 Sežana Casino Sair – igralni salon Partizanska cesta 149 6210 Sežana Casino Riviera – igralni salon, d.d. Obala 33 6320 Portorož Casino Riviera – igralni salon Obala 33 6320 Portorož Bernardin Arkade, d.o.o. Obala 2 6320 Portorož Igralni salon Casino Bernardin Obala 2 6320 Portorož Mako, d.o.o. Bevkov trg 6 5000 Nova Gorica Casino Fortuna igralni salon Vipavska cesta 2e 5000 Nova Gorica Admiral, d.o.o. Bazoviška cesta 23 6240 Kozina Admiral Casinò Mediteran – Igralni salon Kozina Bazoviška cesta 23 6240 Kozina Del Naložbe, d.d. Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Igralni salon Casino Lido Terme Čatež Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Onisac, d.o.o. Šmartinska 152 1000 Ljubljana Casino Rio Central – igralni salon Miklošičeva cesta 9 1000 Ljubljana Zlati val, d.o.o. Dobrava 1a 6310 Izola Casino Belvedere, igralni salon Dobrava 1a 6310 Izola Vir: Davčna uprava Republike Slovenije, 2014b. Na podlagi terenskega dela smo analizirali turistično ponudbo igralniškega turizma. Turistična ponudba igralnic se prvenstveno osredotoča na igre na srečo. Vse igralnice ponujajo žive igre kot tudi številne igralne avtomate. Samo podjetje Hit ponuja tudi spletne igre. V Hitu predstavlja del ponudbe tudi zabava, ki temelji na prirejanju glasbenih dogodkov, koncertov, kabaretov ter plesnih in iluzionističnih spektaklov, ki se odvijajo v njihovih igralniško-zabaviščnih centrih Casino Perla, Casino Park, Casino Aurora, Casino Corona in Casino Mond. Poleg ponudbe iger in zabave so na voljo restavracije in štirizvezdični hotel, ki obratuje v sklopu igralniško-zabaviščnega centra Casino Perla. Gostom sta v igralniško-zabavišč- 77 Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora 78 nem centru na voljo še konferenčni center in spa-center. V sklopu podjetja Hit deluje tudi potovalna agencija Hittours (Hit, 2014). Podobno kot v igralniško-zabaviščnih centrih podjetja Hit so tudi v igralnicah Casinoja Portorož, v Portorožu in Lipici, na voljo žive igre in številni igralni avtomati. Obe igralnici imata tudi svoji restavraciji. V igralnicah prirejajo tudi zabavne dogodke v obliki glasbenih večerov (Casino Portorož, 2014). Turistična ponudba zajema še hotele in wellness v Portorožu, ki pa niso del skupine Casino Portorož. V Casinoju Bled poleg živih iger in številnih igralnih avtomatov ponujajo še spremljanje športnih dogodkov na zaslonih. Gostom je na voljo tudi gostinski obrat (Casino Bled, 2014). Turistična ponudba igralnih salonov se osredotoča na igro na igralnih avtomatih. Saloni ponujajo tudi različne zabavne programe z glasbenimi gosti in gostinsko ponudbo, nekateri imajo v svoji ponudbi tudi restavracijo. Nekaj salonov ponuja tudi možnost hotelske nastanitve, ki je del salonskega kompleksa, na primer igralni salon Hotel & Casinò Resort Admiral v Kozini in igralni salon Hotel & Casino Sair v Sežani (Admiral Casinò Mediteran – Igralni salon Kozina, 2014; Casino Sair – igralni salon, 2014). Le redki saloni ponujajo tudi wellness, na primer igralni salon Casino Hotel Carnevale Wellness & Spa v Škoijah (Igralni salon Karneval – Casino Carnevale, 2014). Tako kot v igralnicah tudi v velikem številu igralnih salonov ponujajo brezplačne prevoze gostov. V igralnicah in igralnih salonih potekajo dnevne, tedenske in mesečne nagradne igre v obliki žrebanj, med katerimi je najbolj znana tombola oz. bingo. V promocijskih akcijah so gostje ob prvem obisku nekaterih igralnic in igralnih salonov ali kot redni obiskovalci deležni brezplačnega lističa za igralne avtomate. Terenski ogled posameznih salonov je pokazal, da so ti v večini primerov zelo moderno opremljeni in da se nekateri lahko po velikosti primerjajo z igralnicami. Za obiskovalca je pomembno tudi parkirišče za avtomobile in dostop z avtobusom ter parkirišče za avtobuse, v kolikor gre za večjo skupino obiskovalcev. V večini primerov imajo igralnice in igralni saloni, tisti, ki so locirani izven mest in strnjenih naselij, dobro urejen in za goste ter avtobuse brezplačen parkirni prostor. V Casinoju Perla in Casinoju Portorož je na razpolago tudi parkiranje v garaži, čeprav je v slednji le manjše število parkirnih mest. Analiza ponudbe igralniškega turizma kaže, da igralniški turizem v igralnicah in igralnih salonih ne predstavlja samo igra (čeprav ima ta najpomembnejšo vlogo), tako kot je bilo to pred desetletji, temveč tudi druge turistične storitve. Tako imajo mnogi igralniško-zabaviščni parki, igralnice in igralni saloni tudi hotele, restavracije in wellness-centre. V igralni- Igralniški turizem v Sloveniji ci Casino Portorož je od leta 2005 dalje razvidno zmanjševanje števila obiska igralnice. Trend upada števila obiskov se je nadaljeval tudi v letu 2011. Razloge zanj gre iskati v konkurenci in upadanju kupne moči gostov, ki je posledica gospodarske recesije (Stanković, 2011). S podobnimi okoliščinami se soočajo tudi ostale slovenske igralnice in igralni saloni. Tako je v Hitovih igralnicah upadel obisk za 5 odstotkov. Leta 2010 so zabeležili 1,3 milijona obiskov, kar je za 10 odstotkov manj od načrtovanega (Primorske novice, 2011). Terenski ogled posameznih igralnic in igralnih salonov je pokazal, da je namen in želja igralnic ter igralnih salonov dopolnjevanje obstoječe ponudbe in privabljanje (novih) gostov s poudarjanjem zabavnih dogodkov in številnimi promocijami ter oglaševanjem v medijih. Zato želijo igralnice in še v večji meri igralni saloni goste privabiti tudi s ponudbo brezplačnih pijač in brezplačnih promocijskih lističev za igralne avtomate. Karto igralniškega turizma smo izdelali z računalniškim programom ArcGIS in z geolociranjem umestili igralnice in igralne salone na topografsko karto Slovenije. Nato smo izdelano karto primerjali s karto statističnih regij Slovenije. Slika 8: Koncesije za igralnice in igralne salone v statističnih regijah Slovenije na dan 9. 4. 2014. Vir: Gregor Balažič; Nataša Kolega, 2014 Karta kaže, da se večina igralnic in igralnih salonov nahaja v bližini italijanske in nekoliko manjše število igralnic in igralnih salonov v bližini 79 Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora 80 avstrijske meje. V bližini hrvaške meje se nahajata samo igralnica v Rogaški Slatini in igralni salon v Čatežu ob Savi. V bližini meje z Madžarsko igralnic ni, prav tako ne igralnih salonov; najbližji se nahaja v precej oddaljenih Radencih. Primerjava izdelane karte igralniškega turizma s karto slovenskih statističnih regij kaže, da igralniški turizem ni enakomerno zastopan po posameznih turističnih regijah. Največ koncesij za igralnico in igralni salon je ob slovensko-italijanski meji. Na območju goriške statistične regije so 3 za igralnico in 6 za igralne salone, v obalno-kraški regiji pa je 1 za igralnico in 11 za igralni salon. Na Gorenjskem je 1 koncesija za igralnico in 2 koncesiji za igralni salon. Na območju osrednjeslovenske statistične regije so 3 koncesije za igralni salon, medtem ko je v savinjski statistični regiji 1 koncesija za igralnico in 2 za igralni salon. Podravska statistična regija ima 1 koncesijo za igralnico in 2 za igralni salon, medtem ko imata pomurska in spodnjeposavska ter jugovzhodna statistična regija po 1 koncesijo za igralni salon. Notranjsko-kraška, zasavska in koroška statistična regija nimajo nobene koncesije za igralnico kot tudi ne za igralni salon. Pri tem je pomembno poudariti, da veljavne koncesije vedno ne sovpadajo z obratovanjem posameznih igralnic in igralnih salonov. Tako smo z ogledom na terenu ugotovili, da igralni saloni Casino Vis A Vis v Krvavem potoku, igralni salon Evro Casino v Kočevju in igralni salon Lido Terme Čatež ne obratujejo, čeprav imajo veljavno koncesijo. Razlog, da se največje število igralnic in igralnih salonov nahaja v zahodnem delu države, na območju goriške in obalno-kraške statistične regije, ki mejita na Italijo, predstavljajo Italijani, ki so v omenjenih regijah tradicionalni gostje (Reberšak, 2006; Stanković, 2011). Številni med njimi koristijo tudi druge turistične storitve, zato Italijane pogosto opazimo kot goste v restavracijah in hotelih. Zaradi nižjih cen goriva in cigaret obiskujejo tudi slovenske črpalke ob slovensko-italijanski državni meji. Sklep Karta igralniškega turizma kaže, da je igralniški turizem s številnimi igralnicami in igralnimi saloni glede na velikost (majhnost) države zelo razširjena oblika turizma. Zgostitev igralniške ponudbe ob slovensko-italijanski meji je pogojena z za igralništvo zainteresiranimi italijanskimi gosti, ki zaradi bližine in številne ponudbe igralniškega turizma obiskujejo slovenske igralnice in igralne salone. Bližina igralnic in igralnih salonov, širok nabor iger, zabavni programi ter številne ugodnosti, ki jih ponujajo igralniška podjetja svojih gostom v zadnjem času, ne pripomorejo, da bi lahko večina igralniških podjetij ustvarjala dobiček, saj je gospodarska in inančna kriza v slovenskih igralnicah ter igralnih salonih povzročila občuten upad go- Igralniški turizem v Sloveniji stov. Zato so igralniška podjetja, tako igralnice kot igralni saloni, prisiljena v iskanje novih gostov z oddaljenih trgov. Poleg tega se je slovenski trg z igralniško ponudbo zasičil (Dnevnik, 2012), kar je med saloni ter igralnicami sprožilo težak boj za pridobitev gostov. Konkurenčna igralniška ponudba se je s spremenjeno zakonodajo pojavila tudi v Italiji, kjer se je v zadnjih nekaj letih pojavilo ogromno število igralnih avtomatov. Italijanska vlada je v želji, da bi igralništvo, ki je nekoč delovalo na skrivaj, postalo preglednejše in pravno regulirano, dovolila igralne avtomate in video loterijske stroje (Bosley, 2013). Slovenskim podjetjem predstavljajo konkurenco tudi druge igralnice in igralni saloni na območju bivše Jugoslavije, ki nudijo paketne turistične storitve v obliki zabave, nočitve in wellnessa za nižjo ceno kot slovenska igralniška podjetja. Vse jasneje postaja, da se bo za italijanske kot tudi za vse ostale goste potrebno boriti (Reberšak, 2002). Razvoju slovenskega turizma in igralniškega turizma, ki se lahko osredotoči na oddaljene trge, lahko pripomorejo nove in že vzpostavljene nizkocenovne letalske povezave s slovenskimi letališči Ljubljana in Portorož ter z bližnjima italijanskima letališčema v Trstu in Benetkah (Gosar, 2009), vendar bi bilo v prihodnje potrebno uveljaviti tudi nižje obdavčitve igralniških podjetij, zlasti igralnic, na kar opozarjata največji igralniški podjetji Hit in Casino Portorož. Tako bi lahko z ekonomskega in socialnega vidika ohranjali trajnostni vidik razvoja. 81