Pojdi na vsebino

Sveti Peter

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sveti Peter (razločitev)

sveti Peter
Sveti Peter kot papež (Peter Paul Rubens, 1611-1612)
Sveti Peter kot papež
(Peter Paul Rubens, 1611-1612)
Začetek papeževanjaokrog 33
Konec papeževanjaokrog 67
NaslednikLin
Redovi
Duhovniško posvečenjeveliki četrtek okrog 33
Položaj1. papež
Osebni podatki
Rojstvo1 pr. n. št.[1]
Betsajda, Galileja, Rimsko cesarstvo
Smrtcca. 65[1]
Rim[d], Rimska Italija, Rimsko cesarstvo[2]
PokopanBazilika sv. Petra, Vatikan
NarodnostJud
Staršioče Janez
Svetništvo
God29. junij
(skupaj s svetim Pavlom)
Svetnik vanglikanska skupnost,
pravoslavne Cerkve,
luteranci,
Rimskokatoliška cerkev
Svetniški nazivsveti
Kanonizacijapredtridentinsko obdobje
Catholic-hierarchy.org

Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.

Njegovo izvirno ime je bilo Simon Jonov sin (hebrejsko oziroma aramejsko: שמעון בן יונה‎ [Šimun bar Jona, Simon bar Jona]), Jezus pa mu je dal vzdevek Skala (aramejsko: כיפא‎ [Kefa], grško: starogrško Πέτρος [Petros], latinsko: Petrus). Poenostavljeno latinsko obliko vzdevka danes uporabljamo kot ime tega svetnika - Peter (včasih tudi Simon Peter). V upodobitvah ga prepoznamo po dveh atributih - v eni roki ima ključe (s katerimi »odpira nebeška vrata«), v drugi pa knjigo.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Peter je bil doma v ribiški vasi Betsajdi onstran Genezareškega jezera. Očetu je bilo ime Janez (izvirno Jona), brat Andrej pa je bil ravno tako kot Peter ribič. Živel je v Kafarnaumu in bil je oženjen. Evangelisti omenjajo njegovo taščo, ki jo je Jezus ozdravil (Mr 1,31; Lk 4,39). Poročila o tem, kako je Jezus poklical Petra za apostola, se nekoliko razlikujejo. Po zapustitvi prejšnjega življenja sta se skupaj z ženo pridružila Jezusu in hodila z njim (1 Kor 9,5).[3]

V prvih dneh Cerkve po Gospodovem vnebohodu je imel Peter v njej odločilno vlogo. Vodil je volitev Matije za apostola namesto odpadlega Juda (Apd 1,12-26). Na binkoštni dan je nagovoril množico; spregovoril je o Jezusu kot o tistem, v katerem so se uresničile preroške napovedi in mesijanska pričakovanja ter še posebej poudaril, da je »tega Jezusa Bog obudil in mi vsi smo temu priče« in da je njega »Bog naredil za Gospoda in Maziljenca« (Apd 2,14-26). Ta Petrov binkoštni govor lahko označimo kot prvo katehezo in kot pravzor vsemu učenju Cerkve. On je sprejel v Cerkev prvega pogana, stotnika Kornelija (Apd 10,1-48), imel je odločilno besedo na apostolskem zboru v Jeruzalemu (Apd 15,6-29), kjer so določali, naj se tistim, ki iz poganstva vstopajo v Cerkev, ne nalaga bremen Mojzesove postave. Sicer pa so podatki o petrovem življenju in delovanju zelo skopi. Znano je, da je bil leta 48/49 na apostolskem zboru v Jeruzalemu, Pavlovo pismo Galačanom omenja njegovo bivanje v Antiohiji (Gal 2,11-14), začetek prvega Petrovega pisma kaže na njegovo delovanje v maloazijskih krajih.

Apostol Peter je umrl mučeniške smrti okoli leta 64 n. št., med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Neronom. Po izročilu je bil Peter križan z glavo navzdol, saj se je čutil nevrednega, da bi umrl na enak način kot Jezus. Njegovo telo so pokopali v bližini Neronovega cirkusa, na mestu, kjer danes stoji Bazilika svetega Petra v Vatikanu.[4]

Dela

[uredi | uredi kodo]

Za druga dela, ki so pripisana njemu, glej Novozavezni apokrifi.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Petrovo križanje (Filippino Lippi, med 1481 in 1482)
    Petrovo križanje
    (Filippino Lippi, med 1481 in 1482)
  • Petru je posvečena rimska bazilika, največja cerkev na svetu. V kripti pod njo se nahajajo apostolove kosti
    Petru je posvečena rimska bazilika, največja cerkev na svetu. V kripti pod njo se nahajajo apostolove kosti
  • Grob svetega Petra v baziliki
    Grob svetega Petra v baziliki
  • Kip svetega Petra v vatikanski baziliki
    Kip svetega Petra v vatikanski baziliki

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 http://timeline.biblehistory.com/event/peter
  2. ↑ Catholic-Hierarchy.org — USA: 1990.
  3. ↑ Klaus Einspieler, Michael Kapeller, Waltraud Kraus Gallob, S Pavlom verovati, prevedel Lojze Pušenjak, Slomškova družba, Maribor 2008, stran 103.
  4. ↑ »Vaticannews: v pripravi na jubilejno leto«. Pridobljeno 19. avgusta 2024.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Zgodovina krščanstva. Prevod: Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. COBISS 29084160. ISBN 86-341-0644-6. (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).
  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sveti Peter
Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Sveti Peter
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Nova podelitev Škof Antiohije
37–53 		Naslednik: 
Evodij
Nova podelitev Rimski škof oz. papež
53–64 		Naslednik: 
Lin
Stub icon

Ta članek o svetniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sveti_Peter&oldid=6307509«