Papež Simplicij

Sveti Simplicij
Papež Simplicij
Začetek papeževanja	3. marec 468
Konec papeževanja	10. marec 483
Predhodnik	Hilarij
Naslednik	Feliks III.
Redovi
Položaj	47. papež
Osebni podatki
Rojstvo	Simplicij cca. 420 Tivoli
Smrt	10. marec 483 Rim
Pokopan	Rim
Narodnost	Rimljan
Starši	oče Kastin
Svetništvo
God	10. marec
Svetnik v	rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost Luteranci
Kanonizacija	razglašalec predtridentinsko obdobje
Catholic-hierarchy.org

Simplicij je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 420 Tivoli, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 3. marec 468; † 10. marec 483 Rim (Italija, Odoakerjevo italijansko kraljestvo).

Življenjepis

Odoaker – potret na novcu okoli 480–493

Odoakerjevo kraljestvo 480

Rodil se je v Tivoliju pri Rimu, za papeža so ga izvolili 3. marca 468. Pod njegovim pontifikatom je ponovno prišlo do sporov z vzhodno Cerkvijo: (zahodno rimsko cesarstvo je pod udarci gotskega kralja Odoakerja 476 dokončno propadlo). Simplicij je požrtvovalno pomagal ljudem v nemirnih časih barbarskih vpadov v Rimsko cesarstvo ter dočakal tudi njegov propad 476, ki ga je napovedal že daljnovidno Leon Veliki.

Odoaker postane kralj Rima

Germanski poveljnik Odoaker (ali Odovakar) je postal 476 rimski kralj in kralj cele Italije, ko ga je oklicala vojska. Nato je vrgel s prestola zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgustula in ga poslal v pokoj.Romul je bil sicer lep, vendar mlad in majhen. Značilno je, da je imel zadnji zahodnorimski cesar isto ime kot eden od ustanoviteljev Rima Romul (in Rem). Augustulus (cesarček) pa je pomanjševalnica od Augustus (cesar). Odoaker si ni nikoli nadel kraljevskih znamenj, niti škrlata ne – in je priznaval vrhovno oblast bizantinskih cesarjev.

Carigrajska prevzetnost

Bizantinski cesar Leon I. je hotel izkoristiti politično tako rekoč brezizhoden papežev položaj, ko je 476 propadlo Zahodnorimsko cesarstvo. Nagovoriti je hotel papeža, naj prizna 28. kanon Kalcedonskega vesoljnega cerkvenega zbora, ki pripisuje Carigradu položaj takoj za Rimom tudi v cerkvenem pogledu; vendar je to papež uspešno zavrnil. Takrat se je nasilno polastil oblasti Bazilisk (Basiliskos), ki je z odlokom prepovedal oznanjanje odlokov Kalcedonskega koncilla in dogmatičnega Leonovega pisma, da bi se prikupil monofititom, od katerih je pričakoval podporo. Papež Simplicij je v ljubeznivem pismu prosil preklic tega odloka. Medtem je cesar vsilil monofizitske patriarhe na sedeže v Jeruzalemu, Aleksandriji in Antiohiji.

Carigrajski patriarh Akacij je hotel uveljavljati 28. kanon kalcedonskega koncila, ki ga pa že papež Leon ni hotel potrditi; tudi papež Simplicij je temu vztrajno nasprotoval, češ da pomena patriarhata ne določa njegov politični položaj. Simplicij je pisal cesarju Bazilisku in patriarhu Akaciju, naj poskrbita, da se spet vzpostavi pravovernost, vendar pisma niso zalegla.

Še močneje kot Bazilisk je v verske zadeve posegel njegov naslednik, cesar Zenon. Papež je dosegel, da se je vsaj na začetku položaj kristjanov poboljšal; vendar je v nameri, da bi po dolgotrajnih sporih zaradi posameznih teoloških vprašanj v državi dosegel čim večjo enotnost, po nasvetu patriarha Akacija sestavil novo, kompromisno obliko veroizpovedi, ki naj bi bila sprejemljiva za vse. Tako je 482 izdal verski odlok tako imenovani Henotikon, obvezen za vse državljane. Henotikon je povzel veroizpoved nicejskega koncila, obsodbo nestorianizma, zamolčal pa kalcedonski nauk Leona Velikega o Kristusu: v njem ni niti omenjena Kristusova Božja in človeška narava. Katoliški zahod Henotikona ni mogel sprejeti; zavrnili pa so ga tudi monofiziti, ker se jim je v njihovem smislu zdel premalo odločen.

Določbe in dela

• Simplicij je naročil rimskim duhovnikom, naj bodo stalno na razpolago romarjem v štirih glavnih bazilikah, da bodo lahko ob kateremkoli dnevnem času imeli priliko za prejem svetih zakramentov.
• Na Celijskem hribu je dal zgraditi cerkev San Stefano Rotondo, v bližini pa manjšo cerkev Svete Bibijane.

Smrt in češčenje

Papež Simplicius je doživel propad Zahodnorimskega cesarstva, kar je napovedal že daljnovidni Leon Veliki.

Papež Simplicij zapletenih razprav z Zenonom in vzhodnimi patri¬arhi ni mogel več nadaljevati - prehitela ga je smrt. Umrl je 10. marca 483. Njegov god obhaja katoliška Cerkev 10. marca.

Viri

• B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
• M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
• F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
• A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
• A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
• Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal).
• J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage.
• Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
• F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Glej tudi

• seznam papežev
• seznam svetnikov

Zunanje povezave

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik:  Hilarij	Papež 468-483	Naslednik:  Feliks III.