Pojdi na vsebino

Jugovzhodna Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Statistična regija jugovzhodna Slovenija
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide.
Prebivalstvena piramida, jugovzhodna Slovenija, 2022

Statistična regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v besedi

[uredi | uredi kodo]

Ta regija na jugovzhodu Slovenije je po površini največja slovenska regija, ki povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija).

Obsega 13,2 % površine Slovenije

Jugovzhodna Slovenija je z 2.675 km2 po površini največja statistična regija. Je približno 6-krat večja od zasavske, po površini najmanjše regije. V 2022 je v jugovzhodni Sloveniji živelo okoli 7 % prebivalcev Slovenije, kar je bil peti največji delež med regijami. Je med redkeje poseljenimi, saj je na km2 živelo povprečno 55 prebivalcev oz. skoraj polovico manj od državnega povprečja.

Prebivalci mlajši in manj izobraženi od povprečja v Sloveniji

Starostna sestava tukajšnjega prebivalstva je bila v 2022 ugodnejša kot v večini drugih regij. Povprečna starost prebivalcev v regiji je bila druga najnižja in je znašala 43 let. Indeks staranja je bil najnižji med regijami in je na sredini leta znašal 122. To pomeni, da je bilo v regiji na 100 oseb, mlajših od 15 let, 122 oseb, starih najmanj 65 let. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj najvišji (16,5-odstoten), delež prebivalcev, starih nad 64 let, pa drugi najmanjši (20,1-odstoten).

Regija je imela drugi najvišji naravni prirast: −0,8 na 1.000 prebivalcev. V njej se je rodilo okoli 10 otrok na 1.000 prebivalcev, kar je bilo največ med vsemi regijami. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji najnižja (28,5 leta). V tej regiji je bil tudi najvišji delež živorojenih otrok, rojenih materam, mlajšim od 25 let (16,3 %) ter najvišji delež tretjerojenih otrok ali otrok višjega reda (skoraj 20 %).

Izobrazbena sestava je bila manj ugodna v primerjavi s slovenskim povprečjem. S 14,1-odstotnim deležem prebivalcev (25–64 let) s končano največ osnovno šolo je bila na tretjem mestu. Prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bilo 29,3 %, kar je bilo 3,4 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani so se uvrstili med regije z več študenti (35 na 1.000 prebivalcev) ter med regije z največ diplomanti (8 na 1.000 prebivalcev).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila za 1,8 odstotne točke višja od povprečja; dosegla je 70,4 %, kar pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije (15–64 let) okoli 70 % delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila z 2,6 % najnižja med regijami. S 27,5-odstotnim deležem delovnih migrantov je zasedla peto mesto. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (78 %), sledila je posavska (7 %).

Povprečna mesečna neto plača je v jugovzhodni Sloveniji leta 2022 znašala 1.337 EUR in je bila samo v tej in v osrednjeslovenski regiji višja od slovenskega povprečja (v tej za 1,4 %, v osrednjeslovenski pa za 8,9 %).

Gospodarstvo

Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v statistični regiji jugovzhodna Slovenija najvišji in je znašal 15.799 EUR. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil višji za 4,0 %. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil tukaj tretji najvišji regionalni BDP v Sloveniji; znašal je 25.323 EUR in je bil od povprečja nižji za 6,3 %. Sicer pa je regija k skupni bruto dodani vrednosti prispevala 6,5 %. Ustvarila je največji delež bruto dodane vrednosti v kmetijstvu in gozdarstvu (13,3 %) med vsemi regijami.

V regiji je delovalo okoli 11.700 podjetij in vsako je zaposlovalo povprečno 4,7 osebe; to je bilo drugo najvišje povprečje med regijami.

Kakovost življenja v regiji

Stopnja tveganja revščine (9,2 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (10,8 %) sta bili v tej regiji med najnižjimi. Po drugi strani pa je v stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi), živelo 23 % gospodinjstev, enako kot v pomurski, kar je bil največji delež med regijami. Tukaj je bila prav tako najvišja stopnja prenaseljenosti stanovanj; 14,9 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva.

Regija je izstopala tudi po največjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih); teh je bilo 4,4 na 1.000 prebivalcev oz. skoraj 2 več od slovenskega povprečja (na 1.000 prebivalcev).

Število osebnih avtomobilov (588 na 1.000 prebivalcev) in njihova povprečna starost (11,0 leta) sta bila nad povprečjem v državi – to je znašalo 571 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, njihova povprečna starost pa 10,9 leta.

Dobavljena največja količina vode iz javnega vodovoda na prebivalca

Gospodinjstvom je bila iz javnega vodovoda dobavljena največja količina vode na ravni regij, ki je na prebivalca znašala 44,2 m3, kar je bilo 3,6 m3 na prebivalca več od povprečja za Slovenijo. Pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema je bilo prečiščene 87,2 % odpadne vode, povprečje za Slovenijo pa je bilo 72,1 %.

Sestavlja jo 21 občin

Občine v regiji se med seboj zelo razlikujejo. Tako je del te regije tudi prebivalstveno najmanjša slovenska občina v 2022, Osilnica. V njej je na sredini leta 2022 živelo 330 prebivalcev. Druga prebivalstveno najmanjša občina v regiji in peta najmanjša v državi je bila občina Kostel s 639 prebivalci. V Novem mestu, prebivalstveno največji občini v regiji in šesti največji v državi, pa je živelo 37.746 prebivalcev oziroma okoli četrtina vseh v regiji.[1]

Prikazan je odstotni delež prebivalcev, starih od 0 do 14 let, med vsemi prebivalci.
Delež prebivalcev, starih 0–14 let, statistične regije, 2022 - STAGE

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v številkah

[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2022
2.675
 Gostota naseljenosti, 1. 7. 2022
54,7
Število prebivalcev, 1. 7. 2022
146.429
 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2022
43,0
Naravni prirast, 2022
-112
 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022
16,5
Število učencev v osnovnih šolah, 2022/2023
14.622
 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022
20,1
Število dijakov (po prebivališču), 2022/2023
5.230
 Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
-0,8
Število študentov (po prebivališču), 2022/2023
5.112
 Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
6,2
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022
65.486
 Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 1. 1. 2022
5,5
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
51.527
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2022
14,1
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
6.164
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2022
29,3
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022
2.039,5
 Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022
70,4
Število podjetij, 2022
11.728
 Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022
5,7
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022
3.709
 Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022
25.323
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
48.232
 Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022
4,4
Število prihodov turistov, 2022
163.088
 Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2022
588
Število prenočitev turistov, 2022
497.622
 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2022
291
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1]

Občine v statistični regiji

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 22. marca 2021.
  2. ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jugovzhodna_Slovenija&oldid=6289506«