Pojdi na vsebino

Goriška statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Goriška statistična regija
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide.
Prebivalstvena piramida, goriška, 2022

Goriška regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Goriška statistična regija v besedi

[uredi | uredi kodo]

Goriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Največje urbano središče je Nova Gorica.

Obsega 11,5 % površine Slovenije

Goriška statistična regija je z 2.325 km2 približno enako velika kot osrednjeslovenska, po številu prebivalcev pa je skoraj petkrat manjša. V njej je leta 2022 živelo okoli 6 % prebivalcev Slovenije. Je med redkeje poseljenimi: na km2 njene površine je prebivalo povprečno 51 prebivalcev.

Prebivalci starejši od povprečja v Sloveniji

Povprečna starost prebivalcev je bila 45,5 leta, kar je bilo leto in pol nad državnim povprečjem. V povprečju starejše prebivalstvo je imela le še pomurska regija (46,3 leta). Tudi delež prebivalcev, starejših od 64 let, je bil za pomursko regijo drugi največji (24,0 %). Indeks staranja je dosegel eno najvišjih vrednosti (162), kar pomeni, da je bilo med prebivalci te regije na vsakih 100 otrok, tj. oseb, mlajših od 15 let, povprečno 162 oseb, starih najmanj 65 let.

Poročenih je bilo 47,5 % prebivalcev; to je regijo uvrstilo takoj za prvouvrščeno primorsko-notranjsko (47,6 %), čeprav je bilo v goriški regiji sklenjeno 2,8 zakonske zveze na 1.000 prebivalcev, kar je bilo skoraj najmanj med regijami. Delež živorojenih otrok, katerih matere oz. starša ob njihovem rojstvu nista bila poročena, je bil najmanjši med regijami (50,6 %). Povprečna starost umrlega je bila v tej regiji najvišja (80,1 leta).

Drugi najnižji med regijami je bil delež otrok, starih 1–5 let, ki so bili vključeni v vrtce (79,1 %). Med prebivalci regije, starimi od 25 do 64 let, jih je bilo z osnovnošolsko izobrazbo ali manj 13,3 %, z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa 32,3 %, kar je bilo ravno pod državnim povprečjem (32,7 %). Regija je imela takoj za osrednjeslovensko največ študentov na 1.000 prebivalcev (37). Uvrstila pa se je tudi v skupino regij z največ diplomanti: imela jih je 8 na 1.000 prebivalcev.

Razmere na trgu dela

Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 17,4 % odhajalo na delo drugam, največ (60,3 %) v osrednjeslovensko regijo. Po deležu delovno aktivnega prebivalstva, ki je delalo v regiji prebivališča, se je z 82,6 % uvrstila na drugo mesto – za osrednjeslovensko (89,7 %). Stopnja delovne aktivnosti v 2022 je bila 71,3-odstotna, tretja med regijami.

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo je bila v 2022 s 1.278 EUR peta najvišja. Od povprečja na ravni Slovenije je bila nižja za 3,1 % oz. za 40 EUR.

Gospodarstvo

Bruto domači proizvod te regije je predstavljal 5 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca v regiji je znašal 24.119 EUR, kar je bilo 10,8 % manj od povprečja v državi. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je v goriški statistični regiji znašal 15.427 EUR in je bil med regijami na petem mestu. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil višji za 1,5 %.

Kakovost življenja v regiji

Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci goriške regije ocenili v povprečju enako kot prebivalci koroške, primorsko-notranjske in obalno-kraške regije: vsi z drugo najnižjo oceno 7,4 (na lestvici od 0 do 10).

Stopnja tveganja revščine je bila v tej regiji najnižja; z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 7,4 % oseb. Najnižja je bila tudi stopnja tveganja socialne izključenosti (9,7 %).

Regija je imela skupaj s koroško in primorsko-notranjsko najmanjše število obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (1,4).

Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (635) in tudi po njihovi povprečni starosti (12,6 let) se je ta regija uvrstila na prvo mesto.

Nizek delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov

V tej regiji je nastalo 490 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo 6 kg na prebivalca manj od slovenskega povprečja. Ločeno je bilo tukaj zbranih 67,6 % nastalih komunalnih odpadkov; to je bil eden manjših deležev med regijami. Tukajšnjim gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih 41,6 m3 vode na prebivalca. Delež odpadne vode iz javne kanalizacije, ki je bila pred izpustom prečiščena, je bil v tej regiji drugi najnižji (62,0 %).

Med turisti ena izmed bolj priljubljenih regij

Leta 2022 so imeli od vseh prihodov in prenočitev turistov v državi v goriški regiji 9,5 % prihodov, kar je bil četrti najvišji delež. Z 8,6 % vseh prenočitev turistov so dosegli peti najvišji delež; pri tem pa so prevladovale prenočitve tujih turistov.

Sestavlja jo 13 občin

Največ prebivalcev regije, 26,9 %, je na sredini leta 2022 imela Nova Gorica (31.841), s 16,7 % pa je sledila Ajdovščina (19.693). Preostale občine so manjše in so prispevale po približno 3–10 % prebivalstva regije. Najmanjša je bila s 3.107 prebivalci občina Bovec, ki je bila z 9 prebivalci na km2, poleg občine Osilnica, druga najredkeje poseljena občina v Sloveniji.[1]

Prikazano je število obsojenih polnoletnih in mladoletnih oseb na 1.000 prebivalcev.
Obsojene osebe, statistične regije, 2022 - STAGE

Goriška statistična regija v številkah

[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2022
2.325
 Gostota naseljenosti, 1. 7. 2022
50,8
Število prebivalcev, 1. 7. 2022
118.202
 Povprečna starost prebivalcev , 1. 7. 2022
45,5
Naravni prirast, 2022
−488
 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022
14,9
Število učencev v osnovnih šolah, 2022/2023
11.070
 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022
24,0
Število dijakov (po prebivališču), 2022/2023
4.240
 Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
−4,1
Število študentov (po prebivališču), 2022/2023
4.312
 Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
5,0
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022
51.586
 Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
0,9
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
42.264
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2022
13,3
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
6.468
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2022
32,3
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022
1.939,28
 Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022
71,3
Število podjetij, 2022
12.641
 Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022
3,3
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022
2.852
 Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022
24.119
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
30.260
 Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022
1,4
Število prihodov turistov, 2022
557.376
 Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev) , 31. 12. 2022
635
Število prenočitev turistov, 2022
1.345.287
 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2022
405
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza Sistat[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1]

Občine v statistični regiji

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 21. maja 2024.
  2. ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Goriška_statistična_regija&oldid=6220297«