Pedra da Gávea
Pedra da Gávea | |
---|---|
Najvišja točka | |
Nadm. višina | 844 m |
Koordinate | 22°59′47″S 43°16′55″W / 22.996521°S 43.281927°W [1] |
Geografija | |
Gorovje | Tijuca |
Pedra da Gávea je monolitna gora v gozdu Tijuca v Riu de Janeiru v Braziliji. Sestavljena je iz granita in gnajsa, njena višina pa je 844 metrov, zaradi česar je ena najvišjih gora na svetu, ki se konča neposredno v oceanu.[2] Poti na gori je odprlo lokalno kmečko prebivalstvo v začetku 19. stoletja; danes je mesto pod upravo narodnega parka Tijuca.[3]
Ime gore v prevodu pomeni Košno jadro, ime so ji dali med ekspedicijo kapitana Gasparja de Lemosa, ki se je začela leta 1501 in v kateri je tudi zaliv Rio de Janeiro (danes zaliv Guanabara, po katerem je mesto dobilo ime) dobil svoje ime. Goro, ki je bila ena prvih v Braziliji poimenovana v portugalščini, so poimenovali mornarji ekspedicije, ki so njeno silhueto primerjali z obliko zgornjega jadra na karaki, ko so jo opazili 1. januarja 1502. To ime pa je bilo dodeljeno območju Gávea v mestu Rio de Janeiro.[4]
Diferencialno preperevanje na eni strani skale je ustvarilo tisto, kar je opisano kot stiliziran človeški obraz. Oznake na drugi strani skale so bile opisane kot napis. Geologi in znanstveniki so si skoraj enotni, da je 'napis' posledica erozije in da je 'obraz' produkt iluzije. Poleg tega se brazilski arheologi in učenjaki strinjajo, da gore ne bi smeli obravnavati kot arheološko najdišče.
Geologija in ekologija
[uredi | uredi kodo]Pedra da Gávea, ki leži v pogorju Tijuca,[5] je visoka 842 m in je granitna kupola. Ravni vrh gore je prekrit s 150 m visoko plastjo granita, medtem ko je pod njim gomila sestavljena iz gnajsa.[6][7] Prvi je bil stara približno 450 milijonov let, drugi pa 600 milijonov let. Gora, tako kot drugi kamniti izdanki na tem območju in okoli njega, je rezultat mlajših neoproterozojskih granitoidnih kamnin in tankih krednih diabaznih nasipov, ki vdirajo v starejše mezo-neoproterozojske visokokakovostne metasedimentne kamnine.[8]
Stična cona med zgornjim granitom in spodnjim gnajsom je subhorizontalna in polpostopna, gnajski ksenoliti pa imajo tabularno obliko, kar močno nakazuje, da so bili zajeti iz dna magmatske komore s toplotnim odvajanjem. Predlagano je bilo, da Pedra da Gávea »ustreza dnu komore granitne magme in da je bila prvotna debelina granitnega telesa veliko večja od trenutne izpostavljenosti«. Granitno telo Pedra da Gávea bi lahko prav tako ustrezajo vzhodnemu podaljšku bližnjega granitnega masiva Pedra Branca, glede na Akihisa Motoki in drugi.[9]
Diferencialno preperevanje je zarezalo severno stran gore in povzročilo votline pod granitno kupolo. Sama nenadna kupola je rezultat trpežnejšega granita, ki je bil bolj odporen na prej omenjene vremenske vplive kot mehkejši gnajs. Poleg tega je erozija zarezala v pobočja gore.
Gora je prekrita z drevesi limonovcev, pomarančevcev, kruhovcev, bananovcev in papaje, pa tudi kan in vrtnic.[10]
Arheološka zanimivost
[uredi | uredi kodo]V skalo je domnevno vklesan napis, za katerega nekateri trdijo, da je v feničanščini, semitskem jeziku, ki ga sodobni učenjaki poznajo samo iz napisov. Po mnenju Paula Herrmanna v njegovi knjigi Conquests by Man je bil napis na gori znan že kar nekaj časa, vendar so ga zgolj pripisali »nekaterim neznanim prazgodovinskim ameriškim ljudem«. Natančnejši pregled pa je nekatere raziskovalce privedel do domneve, da je feničanskega izvora.[11] Danes pa večina raziskovalcev meni, da sta napis in 'obraz' zgolj posledica erozije.[12] Sredi 1950-ih je brazilsko ministrstvo za šolstvo in zdravje zanikalo, da bi bilo na tem mestu kakršno koli pisanje, in izjavilo, »da so raziskave geologov dokazale, da ni nič drugega kot učinek vremenske erozije, ki je bil videti kot napis«.[13] Brazilski arheologi in učenjaki so zavzeli negativen odnos do obravnave najdišča, pri čemer je Herrmann opozoril, da »brazilska arheologija v celoti zanika obstoj feničanskih napisov v kateremkoli delu države«.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Padre de Gavea – São Conrado, Rio de Janeiro, Brazil«. Google Maps. Pridobljeno 10. septembra 2013.
- ↑ de Menezes Medina, Antonio Ivo; Shinzato, Edgar. »Pedra da Gávea« (v portugalščini). Geological Survey of Brazil (Companhia de Pesquisa de Recursos Minerais). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2014. Pridobljeno 23. oktobra 2013.
- ↑ »Pedra da Gávea«. SummitPost.org. Pridobljeno 10. septembra 2013.
- ↑ »Pedra da Gávea e a mística Cabeça do Imperador«. Montanhas do Rio (v portugalščini). montanhasdorio.com.br. 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. januarja 2014. Pridobljeno 23. oktobra 2013.
- ↑ Jones, Fred (1973). »Landslides of Rio de Janeiro and the Serra das Araras Escarpment, Brazil«. Geological Survey Professional Paper. University of California. 697–699: 11. Pridobljeno 10. septembra 2013.
- ↑ Migoń (2010), p. 93.
- ↑ Twidale (1982), p. 74.
- ↑ Migoń (2010), p. 92.
- ↑ Motoki, Akihisa; in sod. (2005). »Petrologia I: Descrição Pegrográfica de Rochas Ígneas: Apêndice 7«. Akihisa Motoki. str. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (DOC) dne 31. julija 2014. Pridobljeno 31. julija 2014.
- ↑ Clark, T. Cooper (1922). »The XXth International Congress of Americanists«. The Pan-American Magazine and New World Review. Indiana University. 36: 286–287. Pridobljeno 9. septembra 2013.
- ↑ Herrmann (1954), p. 212.
- ↑ Waggoner (2008), pp. 1–650.
- ↑ Herrmann (1954), p. 214.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Fanthorpe, Lionel; Patricia Fanthorpe (2004). Unsolved Mysteries of the Sea. Dundurn Press. ISBN 9781554880362.
- Glover, Mark, ur. (1977). The Mormon Church in Latin America: A Periodical Index (1830–1976). Harold B. Lee Library.
- Herrmann, Paul (1954). Conquest by Man. Translated by Michael Bullock. Hamish Hamilton. ISBN 9781199054388.
- Josephus, Flavius (1810). The Genuine Works of Flavius Josephus. Translated by William Whiston. Columbia University. ISBN 9781163637531.
- Marx, Robert (2004). Treasure Lost at Sea: Diving to the World's Great Shipwrecks. Firefly Books. str. 26. ISBN 9781552978726.
roman brazil.
- Migoń, Piotr, ur. (2010). Geomorphological Landscapes of the World. Springer Publishing. ISBN 9789048130559.
- Ramos, Bernardo de Azevedo da Silva (1930). »Chapter XIV«. Tradiçoes da America Pré-Histórica, Especialmente do Brasil Vol. I (v portugalščini). Imprensa Nacional.
- Turin, Rodrigo (2005). »A 'Obscura História' Indígena. O discurso Etnográfico no IHGB (1840–1870)«. Estudos Sobre a Escrita da História: Anais do Encontro de Historiografia e História Política (v portugalščini). 7Letras. ISBN 9788575773505.
- Twidale, C. R. (1982). Granite Landforms. Elsevier. ISBN 9780444597649.
- Waggoner, John (2008). Brazil Travel Adventures. Hunter Publishing. ISBN 9781588436764.