Academia.eduAcademia.edu

Poslovna Etika Kot Nujni Pogoj Odličnosti

2010

Povzetek Članek obravnava temeljno vprašanje sedanjega časa v poslovnem življenju pri nas, ki se glasi: zakaj potrebujemo poslovno moralo? Kot odgovor na to vprašanje je možno artikulirati dovolj močne razloge za potrditev vodilne teze avtorja o neizogibni potrebi opiranja poslovnežev na norme in načela poslovne morale pri vsakokratnem poskusu doseganja odličnosti v mišljenju in delovanju znotraj poslovnega sveta. Članek se zaključi s premislekom o tem, kaj je v tako zastavljenem diskurzu še potrebno povedati in narediti v zvezi z doseganjem filozofije življenja kot iskanja univerzalne odličnosti in dobrega gospodarjenja na Slovenskem.

22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 POSLOVNA ETIKA KOT NUJNI POGOJ ODLIČNOSTI Dejan Jelovac3 Povzetek Članek obravnava temeljno vprašanje sedanjega časa v poslovnem življenju pri nas, ki se glasi: zakaj potrebujemo poslovno moralo? Kot odgovor na to vprašanje je možno artikulirati dovolj močne razloge za potrditev vodilne teze avtorja o neizogibni potrebi opiranja poslovnežev na norme in načela poslovne morale pri vsakokratnem poskusu doseganja odličnosti v mišljenju in delovanju znotraj poslovnega sveta. Članek se zaključi s premislekom o tem, kaj je v tako zastavljenem diskurzu še potrebno povedati in narediti v zvezi z doseganjem filozofije življenja kot iskanja univerzalne odličnosti in dobrega gospodarjenja na Slovenskem. Ključne besede: poslovna etika, poslovna morala, poslovnež, odličnost, dobro gospodarjenje. BUSINESS ETHICS AS A NECESSARY CONDITION OF EXCELLENCE Abstract The article deals with a key business person's dilemma of our times: Why do we need business morality? As an answer to this question we articulated sufficiently strong reasons for affirming the author's central thesis which states that there is an inescapable necessity for businesspeople to shape their thinking and conduct in their everyday endeavors towards excellence based on norms and principles of business ethics. The article concludes with a reflection on what remains 3 izr. prof. dr. Dejan Jelovac, Gea College ‐ Visoka šola za podjetništvo, Ljubljana, Slovenija 83 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 to be said and done in order to fulfill a philosophy of life defined as a search for universal excellence and good governance in Slovenia. Keywords: business ethics, business morality, businessman, excellence, good governance 1. Uvod Nezadovoljstvo s stanjem stvari v svetu je ena temeljnih značilnosti človeka kot bitja. Že na samem začetku naše kulture lahko zasledimo odkritje neke fundamentalne diference med tistim, kako se stvari v vsakdanjem življenju dogajajo in tistim, kako bi si želeli, da se dogajajo. Platon je na tej primarni napetosti zgradil svojo metafiziko, ki ponuja sliko sveta kot sistema dveh strogo ločenih svetov. Na eni strani je empiria, to je svet tukajšnjih, minljivih, gnilih stvari, na drugi je svet idej kot večnih, nespremenljivih in pravih vzorov vseh stvari. S tem je bil dokončno zarisan razkol med stvarnostjo in idealom v duhu zahodnega človeka. Platonova umno urejena država večno stoji nasproti obstoječe nepopolne, slabe vladavine, ki jo srečujemo v vsakdanjem življenju. Aristotel je ohranil učiteljev lok med stvarnostjo in idealom s tem, da ga je preusmeril na vsakdanje človekovo sobivanje v polisu. Po njemu ljudje ne sobivajo v državi, da bi živeli skupaj, temveč, da bi ustvarili dobro življenje. Polis ima notranji namen obstoja (entelehio), ki se kaže kot stalni gon od nižjih k višjim oblikam popolnosti bivanja. S tem je odličnost in potreba po njej s pomočjo izpopolnjevanja v vrlinah postala končni cilj človekove eksistence. Človek se kot moralno bitje nikoli več ne bo sprijaznil s svojo nepopolnostjo in nepopolnostjo sveta v katerem prebiva. Njegovo razmišljanje in delovanje v celotni zgodovini zahodnoevropske civilizacije se je odvijalo kot projekt zavestnega obvladovanja sveta življenja s pomočjo intelektualnega in moralnega 84 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 izpopolnjevanja v cilju doseganja univerzalne odličnosti. Na začetku 20. stoletja je Max Weber protestantsko etiko postavil v samo središče kapitalizma, čigar duh je etika odgovornosti poslovnih ljudi in njihovih skupnosti. S tem je Weber zastavil temelje sodobne poslovne etike kot vede, ki skrbi za refleksijo procesov izpopolnjevanja poslovnega življenja s stališča razumnega ločevanja dobrega od slabega poslovanja. Do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja so moralna vprašanja povezana s poslovanjem preučevana predvsem v teologiji in filozofiji. Tekom šestdesetih se je okrepil interes za družbeno dimenzijo poslovanja. To je postavilo temelje za nastanek poslovne etike kot samostojne znanstvene in pedagoške vede. V osemdesetih se je le‐ta konsolidirala kot akademska disciplina, ki je postala priznana v krogih praktikov. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla institucionalizacijo poslovne etike kot orodja za samoregulacijo poslovnih procesov. Od začetka 21. stoletja poslovna etika usmerja svoj fokus na razvoj nove organizacijske in globalne etične kulture (Ferrell et al., 2008, 10‐17). Tako v diskurzu sodobne poslovne etike dobivamo poglobljeno refleksijo o razmerju med etiko in ekonomijo, z ozirom na moralne osnove poslovanja, temelje lastnine, odnosa poslovanja in prava ter poslovne morale kot elementa realnega poslovnega sveta (De George, 2006, 3‐29). Pozornost stroke sta pritegnila, posebej v obdobju pospešene globalizacije, odkritje in razlaga pomembnosti izobraževanja študentov in managerjev na področju poslovne morale (Crane in Matten, 2007, 9‐14). Dominantne perspektive poslovne etike so postali individualni, korporacijski in mednarodni vidiki poslovanja z namenom doseganja dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja (Fisher in Lovell, 2006, 295‐376). V tej luči se je odprlo vprašanje družbene odgovornosti podjetij, ne samo multinacionalk, temveč malih in srednjih podjetij (Moore in Spence, 2006, 219‐226; Lepoutre in Heene, 2006, 257‐273; Jenkins, 2006, 241‐256). Etična raziskovanja so se usmerila tako na zasebni, kot tudi na javni sektor. Vprašanja kvalitete uslug javne uprave 85 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 v spreminjajočem se svetu so postala bistvenega pomena za delovanje in razvoj sodobne družbe (Lawton, 2004, 231‐243; Lawton in Doig, 2006, 11‐33, Žurga, 2007, 45‐63). Dimenzija poslovanja, ki je pritegnila posebno pozornost raziskovalcev na področju poslovne etike, so vrednote. Zaradi njihove pomembnosti so postale predmet ne le teoretičnih (Jorgenson in Bozeman, 2007, 354‐ 381) študij, temveč tudi empiričnih raziskav (Inglehart in Baker, 2000, 19‐51; van der Wal in Huberts, 2008, 264‐285). Pri iskanju odličnosti igrajo vrednote, poleg vrlin, ključno vlogo za premik od trenutno veljavnih standardov k zaželenim idealom delovanja. Z namenom, da ugotovimo kakšno je stanje na tem področju pri nas, smo v obdobju oktober ‐ december 2009 izvedli empirično raziskavo o vrednotah in integriteti v zasebnem in javnem sektorju. Vzorec zajema 400 naključno izbranih managerjev iz obeh sektorjev. Respondenti so bili med ostalim naprošeni, da rangirajo 20 organizacijskih vrednot, povzetih iz panorame vrednot, ki sta jih van der Wal in Huberts uporabila v svoji empirični raziskavi, izpeljani na Nizozemskem leta 2005. Gre za naslednje vrednote: odgovornost, kolegialnost, predanost, uspešnost, učinkovitost, strokovnost, poštenost, nepristranskost, nepodkupljivost, inovativnost, zakonitost, poslušnost, dobičkonosnost, zanesljivost, odzivnost, samoizpolnitev, uslužnost, družbena pravičnost, trajnostni razvoj in transparentnost. Iz nabora vseh naštetih vrednot je bilo potrebno na lestvici od 1‐5 rangirati pet vrednot, ki se po oceni respondentov trenutno uporabljajo pri njihovem odločanju in delovanju. Potem so bili naprošeni, da še enkrat rangirajo vrednote iz istega nabora na lestvici od 1‐5, vendar z vidika zaželenosti. Spraševali smo jih, katere vrednote bi pravzaprav morale biti najpomembnejše za doseganje ciljev organizacije. Rezultati, ki smo jih dobili so indikativni. V zasebnem sektorju so se na prvih petih mestih glede trenutnega stanja znašle: odgovornost, strokovnost, poštenost, uspešnost in učinkovitost. Na 86 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 lestvici zaželenih so prve tri ostale na enakih mestih, učinkovitost in uspešnost pa sta zamenjali mesta. Ugotovili smo, da se v javnem sektorju popolnoma ujemata trenutno in zaželeno stanje. Namreč ‐ odgovornost, strokovnost, zakonitost, poštenost in učinkovitost so zasedle enaka mesta. Če bi posplošili rezultate naše raziskave, ki je opravljena na reprezentativnem vzorcu, bi prišli do ugotovitve o tem, da signifikantne razlike med stvarnostjo in idealom sploh ni. Kako pojasniti takšno stanje? To bi lahko pomenilo, da naši managerji ne razlikujejo stvarnega stanja od zaželenega stanja, kar posledično pripelje do tega, da obstoječe stanje vidijo kot zaželeno oz. da so njihovi ideali že uresničeni. Ali to pomeni, da smo dosegli popolnost ali pa, da smo nekritični do sebe in dosežkov svojega delovanja? To so problemi, ki zahtevajo resen premislek. Prav zaradi tega smo se odločili, da v nadaljevanju ponovno raziščemo osnove, na katerih se sploh lahko pojavi in ohrani razlikovanje med katerimkoli ravnanjem ali kakršnimkoli dosežkom in tistim, ki predstavlja mojstrovino. Pot, da se prebijemo do njih, nas pelje k poslovni etiki, znotraj katere najdemo pojmovno metodološki aparat, ki nam omogoča, da ne spregledamo razlike med "je" in "naj bi bilo". 2. Zakaj sploh potrebujemo poslovno moralo? Odgovor na tako zastavljeno vprašanje je v bistvu odvisen od naše uspešnosti iskanja dovolj dobrih razlogov v prid teze o neizogibni potrebi opiranja na norme in načela poslovne morale pri vsakokratnem poskusu doseganja odličnosti ‐ tako v življenju na sploh, kot še posebej v poslovanju. Zaradi tega je smiselno, da se takoj lotimo artikulacije in argumentacije tistih razlogov, ki zadostno legitimirajo aplikacijo moralne dimenzije razmišljanja in delovanja pri implementaciji odličnosti v sodobnem poslovnem svetu. Biti dober gospodar in ohraniti ta sloves navkljub vsem izzivom in zankam ‐ to je delikatna naloga vsakega 87 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 poslovneža, ki je ni možno mojstrsko opraviti brez opiranja na poslovno etiko. Poslovnež je nosilec svobode gospodarske pobude. Že od nastanka tržnega gospodarstva se je svoboda pojmovala kot predpogoj obstoja in razvoja družbe blaginje. Svoboda je dojeta kot možnost izbire, nemotenost delovanja. Na tem sloni ideal proste trgovine in pretoka blaga, ljudi in idej ter individualne podjetniške iniciative. Svoboda je postala temeljna človekova pravica v smislu "svobode od" in "svobode za". V pogledu prve je človek razvezan suženjstva in odvisnosti od različnih oblik gospodarjev, v drugem pogledu pa gre za neomejeno pravico avtonomnega odločanja o tem kaj hoče storiti. Na ta način svoboda posameznika postaja omejena z enako svobodo drugega posameznika. Ustavno in civilno pravo določata svobodo kot temeljno človekovo pravico, ki je hkrati omejena s pravnimi normami na tak način, da ščiti drugega človeka pred možnostjo zlorabe njegove svobode. Svoboda poslovnežev se končuje na meji, ko krati enako svobodo drugemu poslovnežu. V ta namen je družba vpeljala celotno obligacijsko, gospodarsko, delovno in civilno pravo. Zgodovina kapitalizma pa je pokazala, da to ni dovolj. Pravo in represivne institucije države namreč niso mogle preprečiti zlorabe svobode. Fantom svobode rabi dodatno brzdanje. Kajti svoboda brez odgovornosti lahko postane pošast. Zato potrebujemo poslovno moralo, ki nam narekuje, da vse kar ni prepovedano s pozitivno pravno normo, ne pomeni, da je s tem avtomatično dovoljeno. V polju dovoljenega obstaja lok med zaželenim, manj zaželenim in nezaželenim. Vloga poslovne morale je ravno v tem, da poslovnežu nakaže tisto, kar je človeka dostojno ravnanje. Seneka pravi: Id facere laus est, quod decet, non quod licet (Odlika je delati tisto kar je dostojno, ne pa le tisto kar je dovoljeno). 88 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 Poslovnež ima moč. Ne glede na to ali gre za obrtnika, podjetnika, managerja ‐ poslovnež je tisti, ki ima zaradi posedovanja moči hkrati možnost za njeno uporabo ali zlorabo. Saj moč je po svoji naravi možnost za dobro ali slabo gospodarjenje. Moč postavlja poslovnežu pravi sirenski izziv. Zaradi tega poslovnež potrebuje "kompas", če želi najti pravo pot med čermi uporabe moči. To je dober razlog, da se začne opirati na moralni čut kot svoje vodilo na zemljevidu vsakdanjega poslovnega življenja na poti k odličnosti. Odločitve poslovneža prizadenejo ljudi. To pomeni, da imajo poslovneži močan vpliv na življenje in dobrobit posameznikov in skupin. Ta vpliv je lahko delni ali celovit, kratkotrajen ali dolgoročen. V vsakem primeru pušča posledice ne le na počutje ljudi, temveč tudi na njihovo eksistenco. V sedanji svetovni recesiji lahko opazujemo tudi to, kako je vpliv nekaterih poslovnežev in njihovih poslovnih odločitev pridobil globalne razsežnosti. Usoda posameznih gospodarskih družb, sistemov in panog, kot tudi celotnega svetovnega gospodarstva je postala talec peščice mogotcev in njihovih lobijev, katerih odločitve razen lastne požrešnosti in pohlepa niso upoštevale vitalnih potreb in pričakovanj drugih deležnikov v procesu gospodarjenja. To je že dober razlog, da morajo jemati poslovneži pri odločanju v poštev posledice svojih načrtov in dejanj, kar pravzaprav ne pomeni nič drugega kot to, da morajo postati moralno odgovorni akterji. To se pravi, da morajo postati gospodarski subjekti, ki jemljejo v zakup ne le lastno blaginjo, temveč tudi potrebe posameznikov in blaginjo skupnosti, v kateri živijo in poslujejo. Poslovnež ima interes. Poslovno življenje je neskončna borba v kateri tekmujejo konkurenti. Za zmago v tej tekmi ima poslovnež možnost preferiranja in favoriziranja. Lahko da poslu prednost pred človekom. Lahko v ospredje postavi profit, denar, dobrine, lahko pa kvaliteto 89 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 življenja, duševni mir in srečo. Povsod, kjer so preference, se hkrati pojavlja potreba po vrednotah, ki med ostalim opravljajo tudi pomembno funkcijo sistema za selekcijo med različnimi možnimi izbirami. To je pa še en dober razlog za aktiviranje poslovne morale v obliki nenapisanih pravil, vzorcev in maksim za sistematično organiziranje, upravljanje, krmiljenje in ohranitev gospodarjenja v okviru moralno sprejetih, s kulturno tradicijo podedovanih obrazcev obnašanja in zaželenih norm ravnanja ter značajev poslovnih ljudi (Jelovac, 2000). Poslovnež distribuira. Ta možnost izhaja že iz same narave ekonomije kot proizvodno‐distribucijskega procesa. Prerazporejanje je, potemtakem bistvena sestavina vsakega gospodarjenja. Če je njemu kaj do tega, da je njegovo gospodarjenje tudi dobro, potem postane pomembno to, kako se ta proces izvaja. Z drugimi besedami, pri prerazporejanju virov in rezultatov gospodarske aktivnosti postanejo pomembna "pravila igre", ki jih poslovnež pri tem upošteva. Kajti, vedno se lahko odprejo dileme in spori o tem, ali je bila distribucija in/ali redistribucija opravljena po pravilih fair playa, ali pač "kar tako". S tem je poslovnež že globoko znotraj prostora poslovne morale kot diskurza, v katerem se ni možno izogniti problematiziranju vrednostnih sodb o pravičnosti oz. nepravičnosti distribucje, kar pravzaprav pomeni, da ni več možno ostati v udobnem položaju vrednostne indiferentnosti. Poslovnež načrtuje, organizira, koordinira in kontrolira izvajanje poslovne politike podjetja. To ga postavlja v izjemno kočljiv, in včasih privilegirani položaj, v katerem ima priložnost uporabe diskrecijske pravice odločanja o odstopanju od veljavnih vzorcev in norm pravilnega ravnanja. Kdo, zakaj, kdaj, kako, koliko, za koga, do kdaj bo lahko delal izjeme od pravila? Vse te dileme imajo v poslovnem življenju, poleg strokovne, tudi svojo izrazito moralno plat. Ta najprej pride do izraza v preizkušnji poštenosti, kot ene temeljnih vrlin poslovnega človeka. 90 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 Poštenost je osvobojenost od nagnjenosti k prevari, laži in prisvajanju tistega, kar človeku ne pripada. To je odpornost na vsakršno podkupljivost in grabežljivost. Poštenost je občutek ravnovesja, s katerim se uresničuje umetnost doslednega spoštovanja pravil igre, dajanja in sprejemanja, nagrajevanja in kaznovanja, spodbujanja in brzdanja. Poslovnež vzpostavlja pravo mero med organizacijskimi in osebnimi vrednotami ter cilji. Uspešen je le tisti poslovnež, ki obvladuje potencialno napetost med lastnimi željami in potrebami na eni strani in cilji organizacije na drugi. S tem preprečuje izbruh konflikta ciljev kot dejanskega vzroka nastanka krize v organizaciji. Le‐ta se najbolj pogosto kaže v razhajanju med lastnimi vrednotami in vrednotami podjetja. Kako ravnati v takih primerih? Kateremu sistemu vrednot dati prednost v primeru konflikta vrednostnih sistemov? Gre za dilemo, ki je po svoji naravi v domeni poslovne morale. To nam daje še en dober razlog, da se v poslovnem svetu pri ločevanju zaželenega od nezaželenega, sprejemljivega od nesprejemljivega, korektnega od nekorektnega, opremo na moralne vrednote, standarde in dobre poslovne običaje. Poslovnež gradi mostove med različnimi deležniki organizacije. Zaradi svojega mesta, vloge in položaja deležniki organizacije imajo različne, pogosto zelo nasprotujoče si interese, potrebe in pričakovanja. Lastniki in zaposleni, financerji in kupci, partnerji in lokalna skupnost, dobavitelji in sindikati, če le‐te vzamemo kot primer, kažejo na včasih oddaljena stališča o tem, kaj bi si v resnici želeli od sodelovanja ali življenja v dani gospodarski organizaciji. Delavci bi hoteli višje plače, boljše pogoje dela in s tem večje zadovoljstvo pri delu, kar posledično zvišuje stroške poslovanja. Lastniki pa si želijo večji profit, kar pomeni nižje stroške. Zaradi tega pritiskajo na management, da se osredotoči na »rezanje« stroškov, kar ponavadi vključuje zmanjšanje stroškov dela. Po tej poti 91 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 obvladovanja stroškov se lastniki in management hitro najdejo v navzkrižju interesov z zaposlenimi. V tej situaciji se managementu lahko kot izhod v sili porodi ideja o zviševanju cen ali slabšanju kakovosti izdelka/storitve. To ima za posledico nezadovoljstvo kupcev, katerih primarna potreba je dobiti vrednost za najnižjo možno ceno. Zaradi tega nezadovoljni kupci poiščejo zadovoljitev svojih potreb pri konkurenci. Padec prodaje povzroči slabšanje ekonomičnosti poslovanja, kar bo management poskusil kompenzirati na hrbtu dobaviteljev. Pritiska na dobavitelje, da znižajo cene, podaljšajo plačilne roke, tolerirajo finančno nedisciplino itn. Tako nastane verižna reakcija, v kateri se ustvari nezaupanje med deležniki, kar posledično pelje v upad gospodarske aktivnosti. Zato mora poslovnež preventivno delovati tako, da vse ključne deležnike svoje organizacije obravnava enakovredno. To pomeni, da mora potrpežljivo graditi trdne vezi med njimi. Uravnotežena pozornost do vsakega posebej in vseh skupaj se v praksi kaže kot tista mojstrovina, ki prinaša optimalno dobrobit za vse. S tem smo podali še en dober razlog v prid potrebe po poslovni etiki v vsakdanjem gospodarskem življenju. Poslovnež deluje v gospodarstvu kot podsistemu moderne družbe. Poslovanje nima namen sam na sebi. Posledično tudi na gospodarstvo ne moremo gledati kot na nek izolirani otok, na katerem poteka življenje neodvisno od drugih delov družbe. Kajti namen obstoja gospodarstva je, da njegovi subjekti omogočajo glavni doprinos družbi na tak način, da proizvajajo blago in storitve, ki jih ljudje potrebujejo, ponujajo zaposlitev, plačujejo davke, delujejo kot gonilna sila ekonomskega razvoja, ipd. Kako in koliko je ta doprinos dejansko prispeval k blaginji celotne družbe, če sploh je, predstavlja dilemo, ki odpira pomembne moralne aspekte, ki se dotikajo samega bistva družbene vloge poslovnežev in poslovanja v sodobnem svetu. Z drugimi besedami, gre za t. i. družbeno odgovornost, ki jo morajo vsi gospodarski subjekti na 92 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 določen način prevzeti nase. To pomeni, da bodo v praksi opustili nemoralno strategijo maksimiranja profita za vsako ceno. Kajti cilj ne opravičuje sredstev: visoki profiti nam nikoli ne nadomestijo uničenega okolja, ne vrnejo zdravja, ki je poškodovano zaradi slabih pogojev dela, ne vrnejo zapravljenega zaupanja potrošnikov zaradi slabih izdelkov/storitev, ne zagotovijo lojalnosti partnerjev, če so bili prineseni naokrog. Tu smo spet pri poslovni etiki, ki nam pomaga, da poiščemo načine in poti do trajnostnega razvoja družbe kot celote in smisla obstoja posameznika v njej. Poslovnež je nosilec dobrih poslovnih običajev. V vsakdanji poslovni praksi se stvari dogajajo na naslednji način: ni si mogoče zamisliti osamljenega poslovneža, ki bi bil izoliran od drugih in od okolja, v katerem živi in posluje. Posamezen poslovnež ali skupnost seveda lahko odkriva svoje osebne in specifične odgovore na problemski položaj, s katerim se sooča vsak dan. Vendar pa to postane poslovni običaj šele tedaj in samo tedaj, ko določen tip odgovora postane širše sprejemljiv in ga potrdi prepričanje drugih članov skupnosti, to je, ko določeni tip udejanjanja lastne razsodne moči sčasoma postane vzor presojanja, ki se z zgodovinsko tradicijo kristalizira v običaj. Potemtakem zaželena poslovna običajnost začne funkcionirati kot nepisano pravilo razločevanja dobrega od slabega poslovnega obnašanja, odločanja, delovanja in upravljanja. Na osnovi tovrstnih primerov dobrih praks, ki vlečejo druge poslovneže in skupnosti, se svet poslovnega življenja za vedno moralno konstituira kot intencionalni akt človekove smotrne poslovne dejavnosti. Le‐ta torej nastaja samo v medsebojnem delovanju in soodvisnosti posameznikov, ki delujejo kot poslovni ljudje. Kajti šele tako postane mogoče oblikovanje skupnega moralnega prepričanja, skupnega verovanja v dobre prakse, skratka, kolektivno sprejemljivih načel in norm gospodarskega delovanja, ki oblikujejo jasno izražene skupne značilnosti pripadnikov neke poslovne skupnosti. 93 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 Poslovnež inducira mobilnost. Funkcija svobodnega podjetništva je, da nepretrgoma spodbuja socialno in geografsko gibljivost ljudi, kapitala in znanja. Njihova mobilnost je danes razpotegnjena na ves planet. Le‐ta je izbrisala razliko med metropolo in provinco, med mestom in vasjo, zato je sodobni človek priča napredku, ki je zajel tudi tiste dele sveta, ki so bili v prejšnjih zgodovinskih obdobjih zakotni in obrobni. Vendar mobilnost ni prinesla samo napredka in blaginje. Kot vsaka stvar na svetu ima tudi ta svojo temno plat. Mobilnost je omogočila globalno razpršitev vsega slabega, kar se je v prejšnjih časih dogajalo samo lokalno. Vsaka goljufija danes obrne krog od LA do Vladivostoka in nazaj. Preselitev industrijske proizvodnje iz razvitih zahodnih družb na Daljni vzhod predstavlja zgovoren primer temne plati mobilnosti kapitala, ki je poiskal cenejšo delovno silo. Za posledico imamo brezposelnost doma, posledično pa bomo izgubili sposobnost, da karkoli proizvajamo. Po drugi strani prihaja v razvite države slabo izobražena delovna sila iz nerazvitih delov sveta kot tudi njihovi poslovneži, ki nelojalno konkurirajo domačinom s slabo kvaliteto in nizko ceno svojih storitev. Zaradi tega rabimo poslovna etiko, ki nam ponuja orodja za zaščito negativnih učinkov nekontrolirane mobilnosti. Sprejetje etičnih kodeksov in standardov poslovne kulture skupaj s častnimi razsodišči znotraj poslovnih skupnosti lahko pripomore k vzpostavitvi mehanizmov samoregulacije, s katerimi mobilnost ohranimo v mejah zdrave gibljivosti. Poslovnež deluje samo‐regulatorno. Živimo v svetu, v katerem skoraj na vsakem koraku srečujemo simptome moralne krize, kot so recimo splošna negotovost, goljufije, divje lastninjenje, verižna nelikvidnost, gospodarske afere in škandali, porast bankrotov, porast javnega dolga, porast gospodarskega kriminala, nezaustavljivo naraščajoča samovolja in nered u poslovnem življenju. Posledično, čim slabša je poslovna morala, tem močnejše je voluntaristično improviziranje znotraj gospodarskega 94 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 sistema. Zaradi tega poslovnež nujno potrebuje moralne vrednote v obliki idealov in/ali norm kot pripomočkov za pravilno samo‐orientacijo na poti k svojemu cilju. 3. Zaključek V našem prispevku smo poskusili predstaviti in pojasniti bistvene razloge, s katerimi je možno podpreti našo nosilno tezo o neizogibni potrebi sodobnega poslovnega človeka po poslovni etiki pri doseganju odličnosti v praksi vsakdanjega gospodarskega življenja. Zdaj nam ostaja še premislek o tem, kaj je v tem diskurzu potrebno še povedati v zvezi z doseganjem tako zastavljene filozofije. Pri tem bomo fokus zožili na Slovenijo, ki se je na pot tržnega gospodarstva, demokratične politične ureditve in pravne države odpravila po osamosvojitvi. V obdobju dveh desetletij se je težišče procesa postsocialistične tranzicije trdno zasidralo v sferi lastninskega preoblikovanja gospodarstva in prilagajanja zakonodaje evropskemu pravnemu redu. Pozornost politične in gospodarske elite je bila osredotočena na regulacijo gospodarskega sistema s pomočjo prava in ekonomije. Oba sta šla skozi hude porodne krče. Zakonodaja je nastajala prepočasi, zamujala je za dogodki in procesi, posebej na področju privatizacije. Zaradi tega je nastala šibka tržna ekonomija s pojavi divjega lastninjenja, paradržavnih gospodarskih subjektov, monopolov, zanemarljivega deleža neposrednih tujih investicij, nelojalne konkurence, plačilne nediscipline, nezadostnega in neustreznega vlaganja v raziskave in razvoj ... V tem in takem kontekstu se je pri nas porodil mit o amoralnem poslovanju. Ta mit je naš stari znanec iz obdobja zgodnjega kapitalizma, predvsem Amerike v 19. stoletju. V našem primeru je ta mit udejanjan v praksi bolj subtilno in podtalno. Če se je kaj javno povedalo, je bilo to v slogu: divja privatizacija je brez dvoma zlo, vendar je v nacionalnem interesu in je pomembno, da to zlo čim krajše traja. O moralni plati tega procesa se 95 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 javno ni govorilo. Še manj je bil ta proces predmet resnih znanstvenih raziskav. Poslovna etika je tako v teoriji kot v praksi pri nas sramežljivo vstopala na sceno predvsem kot potreba posameznikov in skupin v obrambi lastne integritete in javnega dobra pred navalom amoralnega obnašanja na vseh področjih družbenega življenja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom razvitih zahodnih družb poslovna etika najprej prebila kot izbirni učni predmet na nekatere poslovne šole, postopoma pa je pod vplivom medijev, posameznih razumnikov in civilne družbe vstopila v obliki kodeksov v določena združenja pa tudi v nekatera podjetja in ustanove. Naše poslovno okolje je pogosto posnemalo uvajanje kodeksov poslovne morale, ki prihaja kot zahodni modni trend. Naenkrat so vsi mislili, da ne morejo živeti brez da bi imeli sprejet etični kodeks. Seveda sprejet in arhiviran v nekem predalu, v novejšem času še izobešen na spletnih straneh podjetja. Takšna kodifikacija poslovne morale je bila povsem neprimerna, ker ni prihajala iz notranje potrebe organizacije in njenih deležnikov, temveč kot institucionalna, formalizirana in "od zgoraj" vsiljena. Pri tem je nastala kot posledica nestrokovnosti in amaterizma pri izdelavi kodeksov v večini primerov neka nenavadna oblika, ki je po naši oceni mešanica med pravili službe, bontonom, pravnimi akti, poslovniki in moralnimi maksimami ter kulturnimi manifesti (Jelovac, 2000, 213‐220). Tovrstni izdelki so seveda postali neuporabni za aplikacijo v vsakdanji praksi. Pregled teh zgodnjih kodeksov skupaj z analitičnimi prispevki številnih domačih avtorjev najdemo v zborniku Profesionalna etika pri delu z ljudmi, ki ga je uredil Ludvik Toplak (Toplak, 1996). V zadnjem obdobju je nov zamah obujanju zanimanja za poslovno etiko pri nas dala po eni strani svetovna recesija, po drugi pa kriminalizacija procesa privatizacije, ki so jo sprožili mediji in organi pregona. Zdaj smo priča tako legitimizaciji potrebe po poslovni etiki kot tudi prepričanju širše javnosti v njeno praktično koristnost. Zato je naša naloga, da ta 96 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 trend obrnemo v prid splošnega dobra. V ta namen smo analizirali aktualno stanje na področju kodifikacije in izdelali za potrebe skladnega razvoja, predvsem regionalnega Kodeks podjetniške kulture (Jelovac in Juričan, 2007, 311‐318). Uveljavljanje strategije izpopolnjevanja, ki jo zastavljajo kodeksi poslovne morale in kulture je delikatna naloga. V praksi vsakdanjega življenja ne bo zaživela brez tega, da zastavimo celovit nacionalni strateški program, ki bi zajel družbo v razponu od šolstva, znanosti, kulture, medijev, civilne družbe do gospodarstva. Namesto moralnega pridiganja in indoktrinacije heteronomnih posameznikov je treba vzgojiti nove generacije odgovornih in avtonomnih oseb, ki bi lahko ponotranjili vrline, vrednote in maksime človeka dostojnega razmišljanja in delovanja. Cilj je izpopolnjevanje poslovne morale kot kulture humanizacije, katere temeljna značilnost so kolektivni napori, da se v poslovnem življenju preseže boj za golo preživetje ali pa se ta vsaj ohrani v mejah, ki jih je mogoče nadzorovati. Tako bo poslovna morala prispevala k utrjevanju produktivne organizacije družbe in razvoju duhovnih sposobnosti in ustvarjalnosti ljudi, ki vplivajo na poslovno kulturo, in s tem na znižanje ali sublimacijo nasilja in bede. 4. Literatura Aristotel (2002): Nikomahova etika, Slovenska matica, Ljubljana. Aristotel (1975): Politika, BIGZ, Beograd. Brown, Andrew (1998): Organisational Culture, Pearson Education Ltd., Essex. Crane, Andrew, Matten, Dirk (2007): Business Ethics, second edition, Oxford University Press, Oxford. De George, Richard (2006): Business Ethics, Pearson Education, Upper Saddle River. 97 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 Deresky, Helen (2008): International Management – Managing Across Borders and Cultures, sixth edition, Pearson Education Ltd., London. Ferrell, O. C., Fraedrich, Johan, Ferrell, Linda (2008): Business Ethics: Ethical Decision Making and Cases, seventh edition, Houghton Mifflin Co., Boston‐NY. Fisher, Colin and Lovell, Alan (2006): Business Ethics and Values, Pearson Education Ltd., Essex. Inglehart, Ronald, Baker, Wayne (2000): Modernization, Cultural Change, and the Persistence of Traditional Values, American Sociological Review, vol. 65, pp. 19‐51. Jelovac, Dejan (2000): Podjetniška kultura in etika, VSŠP, Portorož. Jelovac, Dejan (2000): The Predominant Cultural Values and Moral Standards of the Slovenian Business Environment Today. V: Vadnjal, Jaka (ur.) Dynamic Entrepreneurship for New Economy, Portorož: VSŠP, str. 1‐6. Jelovac, Dejan (2000): Podjetniška etika in kultura. V: Glas, Miroslav (ur.), Pšeničny, Viljem (ur.): Podjetništvo – izziv za 21. stoletje. Ljubljana: Gea College, str. 379‐396. Jelovac, Dejan, Juričan, Dobran (2007): Kodeks podjetniške kulture za skladen regionalni razvoj, v: Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, ur. Janez Nared et al., Ljubljana, Založba ZRC SAZU, str. 311‐318. Jenkins, Heledd (2006): Small Business Champions for Corporate Social Responsibility, Journal of Business Ethics, No. 67, pp. 241‐256. Jorgensen, Torben‐Beck, Bozeman, Barry (2007): Public Values: An Inventory, Administration & Society, vol. 39, No. 3, pp. 354‐381. Lawton, Alan, Doig, Alan (2006): Researching Ethics for Public Service Organizations: The View from Europe, Public Integrity, vol. 8, No. 1, pp. 11‐33. Lawton, Alan (2004): Public service ethics in a changing world, Futures, No. 37, pp. 231‐243. 98 22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 Lepoutre, Jan, Heene, Aime (2006): Investigating the Impact of Firm Size on Small Business Social Responsibility: A Critical Rewiev, Journal of Business Ethics, No. 67, pp. 257‐273. Moore, Geoff, Spence, Laura (2006): Editorial: Responsibility and Small Business, Journal of Business Ethics, No. 67, pp. 219‐226. Plato (1978): The Collected Dialogues of Plato, Edith Hamilton and Nuntington Cairns (eds), Princeton University Press, Princeton. Simons, George (2002): Euro Diversity: A Business Guide to Managing Difference, Butterworth‐Heinemann. Sundaramurthy, Chamy (2008): Sustaining Trust Within Family Businesses, Family Business Review, vol. XXI, No. 1, pp. 89‐102. Toplak, Ludvik, urednik (1996): Zbornik: Profesionalna etika pri delu z ljudmi, Univerza v Mariboru, Maribor. Van Der Wal, Zeger, Huberts, Leo (2008): Value Solidity in Goverment and Business: Results of an Empirical Study on Public and Private Sector Organizational Values, The American Reviw of Public Administration, vol. 38, No. 3, pp. 264‐285. Weber, Max (1988): Protestantska etika in duh kapitalizma, Založba ŠKUC ‐ Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Žurga, Gordana (2007): Public services between quality, efficiency and public interest. In Gordana Žurga (Ed.), Good practices in Slovene public administration, 2nd enlarged ed., Ljubljana, Ministry of Public Administration, pp. 45‐63. 99