Maiskii (Kabardinii da Balkarii)
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2022) | 26,050 ristitud |
Pämez' | Vasilii Čepurnoi (reduku 2016—) |
Telefonkod | +7−86 633-xx-xxx |
Avtokod | 07 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Maiskii (ven.: Ма́йский, kab. da čerk.: Майскэ, kar. da balk.: Майски, turk.: Mayskıy) om Venäman lidn da lidnankund Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan päivnouzmas. Se om Maiskijan rajonan administrativine keskuz.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud vl 1824 kuti varmitez, vspäi 1829 — Prišibskai-stanic (ven.: станица Пришибская). Vl 1925 ühtištoitihe sidä lähiženke Kotlärevskii-raudtežilonke da udesnimitihe nügüdläižikš. Vl 1965 žilo sai lidnan statusad.
Maiskii-lidn šingotase röntgenladimiden «Sevkavrentgen-D»-tegimel[1], raudbetontegimel, likörvodkantegimel i oludtegimel. Ende elektronižen mašinansauvomižen tegim i kalankazvatusen tegim radoiba mugažo.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase Čerek- da Terek-jogiden keskes, kus ned jokstas kaikiš lähemba toine toiženke edel ühthejoksmust, 217 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Nal'čikhasai om 45 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma Prohladnii 15 km pohjoižhe, Terek 25 km suvhe i Nartkal 25 km suvipäivlaskmha. Kotlärevskai-raudtestancii radab «Murtazovo — Prohladnai»-keskustal vspäi 1875, sišpäi raudtesarak 40 km pitte lähteb Nal'čikannoks.
Nell' žilod da Baksan-tesar mülüdas lidnankundha Maiskijan ližaks. Lidnankundan pind — 138,3 km².
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 26 755 ristitud, lidnankundan — 27 416 ristitud, rajonan seičeme kümnendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om 26..27 tuhad eläjid vspäi 2002 (27 301 rist. vl 2009). Vl 2017 kaik 27 055 ristitud elihe lidnas i 27 738 ristitud kaikes lidnankundas.
Rahvahad (enamba 0,7% vl 2010, ozutadud rahvahudenke): venälaižed — 70,0%, turkad — 11,4%, kabardalaižed — 5,6%, korejalaižed — 3,3%, čiganalaižed — 2,9%, ukrainalaižed — 1,2%, osetinalaižed — 0,9%, balkarijalaižed — 0,7%, toižed rahvahad — 4,0%.
Ortodoksižen hristanuskondan ph. Mikoi-arhangelan jumalanpert'[2] om avaitud lidnas, letihe pühäpertid vll 1907−1909. Islaman uz' pühäpert' om avaitud vl 2018.
Kabardinijan da Balkarijan agrotegimištol'žen kolledžan (Vanh Čerek-žilo) Maiskijan filial[3] andab professionališt keskopendust lidnas.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Ph. Mikoi-arhangelan jumalanpert', vn 2014 nägu
-
Fizkul'turine «Maiskii»-tervehtamižkompleks (2013)
-
Avtobusstancii vl 2014
-
Kotlärevskai-raudtestancijan sauvuz vl 2008
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Röntgenladimiden «Sevkavrentgen-D»-tegimen sait (skrz.ru). (ven.)
- ↑ Maiskii-lidnan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Kabardinijan da Balkarijan agrotegimištol'ne kolledž, Maiskijan filialan sait (mr-kbapk.ucoz.ru). (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Maiskii (Kabardinii da Balkarii) Vikiaitas |
Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan lidnad | ||
Baksan | Čegem | Maiskii | Nal'čik | Nartkal | Prohladnii | Terek | Tirniauz | ||