Čapajevsk

Čapajevsk (ven.: Чапа́евск) om Venäman lidn da lidnümbrik Samaran agjan keskuzpalan päivlaskmas. Se om agjan videnz' lidn eläjiden lugun mödhe.

Čapajevsk
Чапаевск

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2022)	70,096 ristitud
Pind	187,49 km²
Pämez'	Aleksandr Kuznecov (sulaku 2022—)
Telefonkod	+7−84 639-xx-xxx
Avtokod	63, 163
Aigvö	UTC+4 (MSK+1)

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud voziden 1909/1910 tal'vel kuti žilo sauvomha da holitamha poukahtuzsubstancijoiden tegint. Raudtesarak tuli tegimennoks vn 1911 sügüz'kus. Nimitihe žilod Ivaščenkovo sauvondan Vladimir Ivaščenko-pämehen kanzannimen mödhe. Vn 1918 tal'vkuspäi udesnimitihe Trock-žiloks. Radnikžilo sai lidnan statusad vl 1927. Vl 1929 udesnimitihe nügüdläižikš Rusttan armijan Vasilii Čapajev-käskijan kanzannimen mödhe. Tehtihe himižazegištod lidnas pit'kan aigan, ka lidnan territorii om redustadud morijoil substancijoil (dioksinad, geksahloran, lüizit, iprit), vajehtadas mahust.

Čapajevsk šingotase himižen tegimišton edheotandoil (substancijad, polimerad, himižen azegišton utilizacii), sauvondmaterialiden sarakol (silikatine savič, metalližed i raudbetonkonstrukcijad, elektrodad), mehanižel tegimel.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Čapajevk-jogen alajoksmusen oiktal randal (ende ven.: Мо́ча 298 km pitte, Volgan hura ližajogi), 50 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Samaran röunhasai om 25 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 30 km raudtedme, keskushesai om 36 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 45 km avtotedme. Toine lähembaine lidn om Novokuibiševsk viž kilometrad pohjoižpäivnouzmha. Čapajevsk-raudtestancii radab lidnan keskuzpalas «Samar — Sizran'»-keskustal.

Ribačii-žilo (1 rist. vl 2017) mülüb lidnümbrikho Čapajevskan ližaks. Lidnümbrikon pind — 200,50 km².

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 72 692 ristitud, lidnümbrikon — 72 705 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 97 984 eläjad vl 1989. Vl 2017 kaik 72 945 ristitud elihe lidnümbrikos.

Rahvahad (2010): venälaižed — 86,1%, totarlaižed — 1,7%, azerbaidžanlaižed — 1,3%, mordvinalaižed — 1,0%, ukrainalaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 8,9%.

Ortodoksižen hristanuskondan seičeme jumalanpertid oma olmas lidnümbrikos, sidä kesken Sergii Radonežalaižen-pühämehen jumalanpert' vspäi 1916 (vll 1926−2000 kävutihe Kaičendan, sid' Pioneroiden pertikš).

Čapajevskan gubernine kolledž i Čapajevskan himižtehnologine tehnikum oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Edeline lidnümbrikon pämez' om Vitalii Aščepkov (keväz'ku 2017 — sulaku 2022).

Galerei

• 
  Eländpert' Leninan i Pionerskai-irdoiden risttenno (2016)
• 
  Ph. Sergii Radonežalaižen jumalanpert', vn 2020 nägu
• 
  Kul'turkeskuz A.M. Gor'kijan nimed (2016)
• 
  Kul'turkeskuz Vasilii Čapajevan nimed (2016)

Irdkosketused

• Lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (chapadm.ru). (ven.)