Pov z et ek Prispevek se ukvarja z interdisciplinarnostjo kot temeljno raziskovalno paradigmo sod... more Pov z et ek Prispevek se ukvarja z interdisciplinarnostjo kot temeljno raziskovalno paradigmo sodobne znanosti, prikazuje nekatere njene značilnosti in konceptualne probleme. Posebej se posveča razvoju prevodoslovja kot samostojne discipline, ki je izšla iz jezikoslovja, literarne vede in nekaterih drugih disciplin in ki danes velja za izrazito interdisciplinarno vedo.
A conclusione dei lavori per la miscellanea in onore dell'ottantesimo compleanno del prof. Mitja ... more A conclusione dei lavori per la miscellanea in onore dell'ottantesimo compleanno del prof. Mitja Skubic, si vuole evidenziare come il piano redazionale originario sia stato modificato in due punti: in virtù della risposta eccezionalmente entusiasta dei colleghi invitati, i volumi pubblicati sono tre al posto dei due inizialmente previsti; anche al secondo e al terzo volume hanno contribuito alcuni colleghi lubianesi, benché tra i saggi ospitati prevalgano comunque quelli degli amici e dei colleghi del Festeggiato attivi in altre sedi. Nel corso della preparazione del secondo e del terzo volume ci hanno lasciato Roberto Gusmani e Alberto Zamboni, insigni linguisti e maestri. Ricordandoli con rimpianto pubblichiamo i loro saggi con un grato pensiero. Aprile 2010 M. O.
e bi knjigi Zoltana Jana, ki predstavljata avtorjevo predelano in dopolnjeno doktorsko disertacij... more e bi knjigi Zoltana Jana, ki predstavljata avtorjevo predelano in dopolnjeno doktorsko disertacijo, hoteli ozna~iti karseda kratko in jedrnato, recimo z enim samim atributom, bi morda te'ko na{li primernej{ega, kot je pridevnik »pionirski«. Gre za deli-ali, bolje, za delo, saj dejansko tvorita organsko celoto-, s katerima je avtor stopil na skoraj nedotaknjeno podro~je raziskovanja posredovanja prevodov slovenskih literarnih besedil v italijanski prostor in njihovega sprejemanja v njem. O italijansko-slovenskih odnosih nasploh, tudi kulturnih in literarnih, se je sicer pisalo 'e veliko pa tudi o posameznih problemih in vpra{anjih posredovanja slovenske literature v italijanski prostor se je mestoma 'e razpravljalo, toda v glavnem je {lo za opa'anja, ki niso bila plod sistemati~nih analiz in raziskav. Tako je Janovo delo prva temeljita {tudija o usodi prevodov slovenskih literarnih besedil v italijanskem prostoru po letu 1945, hkrati pa verjetno tudi prva podrobna analiza posredovanja slovenske literature v kako tujo kulturo sploh in njenega funkcioniranja v novem kontekstu. Zdi se, da kot vsak pionirski podvig tudi ta pu{~a ve~ problemov odprtih, kot jih re{uje, toda prav v tem je ena izmed njegovih najve~jih vrednosti. Zdaj, ko so izsledki raziskave objavljeni, vsaj vemo, kak{na vpra{anja si velja zastaviti, da bi lahko bolje doumeli mehanizme, ki sooblikujejo usodo slovenskih literarnih besedil v italijanskem prostoru, posredno pa, vsaj do neke mere, tudi v drugih okoljih. Na dejansko funkcioniranje slovenskih literarnih besedil v drugih kulturah namre~ kljub partikularnosti vsakokratnega konteksta sovpliva nekaj osnovnih besedilnih in zunajbesedilnih dejavnikov (npr. relevantnost samega literarnega besedila za bralce ciljne kulture glede na njihov pri~akovani okus, interese, potrebe; kvaliteta prevoda, oblikovanost prevoda glede na ciljno ubesedovalno tradicijo; potencial zalo'nika, reputacija pisca spremne besede; odzivi kritike), ki jih je dobro vsaj evidentirati in se jih zavedati. In prav na te dejavnike in na njihovo sprepletenost nas opozarja Janovo delo. Prva knjiga sestoji iz {tirih osrednjih poglavij, ki jih uokvirjata uvod in zaklju~ek. V njih se avtor ukvarja s historiatom obravnav slovenske knji'evnosti v italijanskem prostoru, in se nato posveti posameznim problemskim sklopom, in sicer prevodom slovenske knji'evnosti za otroke in mladino, italijanskim antologijam slovenske knji'evnosti in samostojnim knji'nim predstavitvam slovenskih avtorjev. Delo je torej uvedeno-potem ko je predstavljena zastavitev raziskave in poudarjena pomembnost upo{tevanja zunajbesedilnih elementov pri prou~evanju uveljavljanja slovenske literature v italijanski kulturi in v tujih prostorih nasploh-s kriti~nim prikazom dosedanjih obravnav slovenske knji'evnosti v Italiji. Avtor poro~a o publicisti~nih prispevkih in ~lankih v dnevnem ~asopisju, nato o razpravah o slovenski knji'evnosti, katerih pisci so italijanski strokovnjaki, in {e o delih, ki se posebej posve~ajo odmevom slovenske literature v italijanskem prostoru in so po zastavitvi problema do neke mere podobna Janovi raziskavi. Posebno za sprotna recenzijska in druga poro~ila, ki se pojavljajo ob izidih prevodov, velja, da jih je bilo po l. 1945 objavljeno nepregledno {tevilo, toda pogosto gre, posebej v dnevnem tisku, za prispevke izrazito efemerne narave. Poleg tega je bilo veliko poro~il natisnjenih v slovenski periodiki, tako da ni Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_2_11.pdf | DOST. 25/02/22 12.18 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_2_11.pdf | DOST. 25/02/22 12.18
»Če hočete rešiti svojo umazano črno dušo, se morate vpisati v partijo.« Ideološki elementi v izb... more »Če hočete rešiti svojo umazano črno dušo, se morate vpisati v partijo.« Ideološki elementi v izbranih prevodih italijanskih književnih besedil v slovenščino Prispevek obravnava vlogo ideologije kot prepoznavne, zgodovinskopolitično določene celote idej in prepričanj, kot se odraža v slovenskih prevodih nekaterih besedil italijanske književnosti. V središču pozornosti so Vladar N. Machiavellija, Srce E. De Amicisa in Don Camillo G. Guareschija, poslovenjena v politično nadvse dinamičnem obdobju od konca devetnajstega stoletja do šestdesetih let dvajsetega stoletja in namenjena različnim krogom bralcem. ideologija in prevajanje, (samo)cenzura, zgodovina prevajanja in nacionalna zgodovina, italijansko-slovensko prevajanje, italijansko-slovenski odnosi The paper addresses the role of ideology, as a recognizable historically and politically determined complex of ideas and beliefs, in Slovene translations of some works of Italian literature. Attention is focused on Niccolò Machiavelli's The Prince, Edmondo De Amicis' Heart and Giovannino Guareschi's Don Camillo; these texts, which are intended for different target audiences, were translated into Slovene during the politically turbulent period between the end of the nineteenth century and the 1960s. Ideology and translation, (self-)censorship, history of translation and national history, Italian-Slovene translation, Italian-Slovene relations 1 Uvod: prevodi kot nosilci ideoloških prvin Poleg številnih drugih funkcij imajo prevodi pogosto vlogo uvajanja in uveljavljanja najrazličnejših v ciljnem okolju neznanih ali malo znanih idej, prepričanj in nazorov, nadalje-kadar gre za že usidrane ideje, prepričanja in nazore-njihovega utrjevanja ter nasploh idejnega prenavljanja in usmerjanja v najširšem smislu. Prek prevodov se v ciljno kulturo vnašajo spodbude k samorefleksiji, ki je lahko družbena, politična, kulturna, literarna itn. Posledično lahko prevodi prispevajo k preobrazbi ciljnih bralcev ne le kot posameznikov, temveč kot članov različnih vrst skupnosti, npr. nacionalnih, nazorskih, verskih, umetniških. V prispevku nas bodo zanimali prevodi književnih besedil kot nosilci ideoloških prvin in kot potencialni vzvodi za ideološko usmerjanje ciljnih bralcev ter kot instrumenti za politično akcijo. Pri tem bomo izhajali iz pojmovanja ideologije kot prepoznavne, zgodovinskopolitično določene celote idej in prepričanj. Kot preostala književna produkcija so tudi prevodi v pomembni meri ideološki odraz svojega časa, in sicer tako na zunajbesedilni kot na znotrajbesedilni ravni. Na zunajbesedilni ravni lahko opazimo, da že sam izbor izhodiščnih besedil odseva okuse, potrebe, želje ali pa tudi pritiske, ki jih je v danem obdobju mogoče zaznati v ciljni kulturi. Na znotrajbesedilni ravni pa najdemo v prevodih sledi vrste prevajalčevih zavestnih odločitev in tudi nezavednih ravnanj, pogojenih s konkretnimi ideološkimi težnjami.
Università di Ljubljana * CHE COSA (NON) È RIMASTO DELLA FRANCESITÀ? Addomesticamento e straniame... more Università di Ljubljana * CHE COSA (NON) È RIMASTO DELLA FRANCESITÀ? Addomesticamento e straniamento nelle traduzioni italiana e slovena di Les Fleurs bleues di Raymond Queneau 1 Premessa: Tradurre testi e testi È un fatto incontestabile che ogni traduzione, per lo meno di un testo letterario, sia il risultato di un incontro tra due lingue, nonché di due culture e di due sistemi letterari. Per definizione, il testo tradotto è scritto nella lingua d'arrivo che, necessariamente, conferisce ad esso un'identità specifica, per la quale esso, vista la stessa natura della comunicazione interlinguistica, non può mai essere un riflesso simmetrico o una riproduzione »fedele« del testo di partenza. Pertanto, ogni confronto del testo di partenza con il testo d'arrivo non può che svelare la loro essenziale divergenza, che però non compromette la traducibilità interlinguistica e neanche la possibile riuscita degli atti traduttivi tanto a livello micro, delle singole operazioni traduttive, quanto a livello macro, del testo tradotto nella sua globalità. La azzeccata, seppure logora, constatazione di Roman Jakobson secondo la quale le lingue naturali differiscono soprattutto in ciò che devono esprimere, non in ciò che possono esprimere, rimane tuttora attuale. In realtà, ogni messaggio verbalizzato in una data lingua A può essere espresso anche per mezzo di una qualsiasi altra lingua B, visto che quello che viene trasmesso nell'atto traduttivo riguarda il livello al di sopra di quanto è specifico delle singole lingue ed è, per usare un termine proposto da Eugenio Coseriu, »sovramonolinguistico« (übereinzelsprachlich; Coseriu 1978: 20). Comunque, il rapporto tra le due verbalizzazioni, quella di partenza e quella d'arrivo, non potrà in nessun modo essere un rapporto di equivalenza. Un problema particolare è quello della traduzione di testi culturalmente specifici in cui dati elementi della lingua di partenza, come unità inscindibili di forma e contenuto, sono fondamentali per la costruzione del messaggio testuale. Certamente, anche in quei casi-purché ci sia un messaggio ricavabile dalla base testuale-esistono delle soluzioni traduttive, la cui riuscita, come sempre, dipende da diversi fattori quali le differenze oggettive tra i due sistemi linguistici; l'abilità professionale e, in particolare, creativa del traduttore; le caratteristiche del mondo testuale; la vicinanza o distanza tra le due culture ecc. Però al di là della trasposizione del messaggio testuale, rimane sempre la questione della resa nella lingua dʼarrivo di quegli effetti che, nel testo di partenza, risultano dal particolare legame tra il significante e il significato e che sono centrali per una piena ricezione di un dato testo letterario.
Ce document est protégé par la loi sur le droit d'auteur. L'utilisation des services d'Érudit (y ... more Ce document est protégé par la loi sur le droit d'auteur. L'utilisation des services d'Érudit (y compris la reproduction) est assujettie à sa politique d'utilisation que vous pouvez consulter en ligne.
Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK 81'255.4 O drugačnosti prevodov in drugačnosti njihovega sodo... more Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK 81'255.4 O drugačnosti prevodov in drugačnosti njihovega sodobnega raziskovanja Prispevek se ukvarja z vprašanjem drugega in drugačnega v prevodih in v njihovem raziskovanju. Izhaja s stališča, da prevajati že apriorno pomeni zanimati se za drugega (ali vsaj imeti opravka z drugim) in da je tudi prevod sam vselej drugo oz. nekaj drugega, in sicer v odnosu do izvirnika. Znano je, da nekateri prevodi težijo bolj k ukinjanju drugačnosti, drugi pa k njenemu ohranjanju; prvi so podomačitveni, drugi potujitveni. Dihotomija med podomačevanjem in potujevanjem je kritično predstavljena; podčrtano je, da je vrednost obeh terminov relativna in nujno odvisna od vsakokratnih okoliščin prevajanja. Poleg razpravljanja o drugačnosti prevodov članek nakaže nekatere značilnosti sodobnega prevodoslovnega raziskovanja, ki odpirajo nove raziskovalne smeri v smislu premikanja geografskih in konceptualnih meja v proučevanju prevodnih fenomenov. prevajanje, prevod, podomačevanje/potujevanje, nezahodne raziskovalne tradicije, konceptualne meje prevoda The article looks at the issue of the Other and otherness in translations and translation research. The starting point is that translating a priori involves taking an interest in the Other (or at least dealing with the Other) and that a translation is something other in relation to the original. Some translations lean more towards negating otherness, while some strive to preserve it; the first are domesticating, while the second are foreignising. The dichotomy between the two is critically presented; it is emphasised that the value of both terms is relative and necessarily dependent on each translation context. The article also considers some characteristics of contemporary translation research that open up new research directions with regard to shifting geographical and conceptual borders in the discussion of translation phenomena. translating, translation, domesticating, foreignising, non-Western research traditions, conceptual borders of translation 1 Drugačnost kot opredeljujoča lastnost prevajanja in prevodov Kdorkoli se ukvarja s prevajanjem kot medjezikovnim posredovanjem besedil, se ukvarja z drugim in zato drugačnim, in sicer v dveh smislih: prevajati že apriorno pomeni zanimati se za drugega ali vsaj imeti opravka z drugim, saj je besedilo, ki ga prevajalec skuša preliti v ciljni jezik in prenesti v ciljno kulturo, vselej vsidrano v okolje, ki že po definiciji ne sovpada s ciljnim ambientom, ampak je v odnosu do slednjega drugo in seveda drugačno. Hkrati pa je prevod sam vselej drugo oz. nekaj drugega, seveda v odnosu do izvirnika. Odnos med izvirnikom in prevodom je sicer lahko izrazito kompleksen, tudi do takšne mere, da so meje med njima zabrisane. Do tega lahko pride npr. pri samoprevajanju, ko je pisec avtor dveh jezikovnih različic danega teksta, ki v nekaterih primerih nastajata celo sočasno, ali pa morda takrat, kadar prevod spodbudi nove interpretacije izvirnika, ki se zato-kot na sledi Walterja Benjamina opozarja Jacques Derridaretrogradno spreminja ravno pod vplivom prevoda kot njegove mlajše preubeseditve. Toda ne glede na vso morebitno zapletenost razmerja med izvirnikom in prevodom, gre v ontološkem pogledu nujno za dve besedili, in to celo takrat, kadar imamo opravka s psevdoprevodi, ki izvirnika v resnici nimajo, ga pa vsekakor predpostavljajo. Prevod oz. ciljno besedilo sicer zmeraj nastane na osnovi izvirnika oz. izhodiščnega besedila, toda že zaradi njune temeljne jezikovne različnosti
The aim of this paper is to show the limits of Schleiermacher’s dichotomy between foreignization ... more The aim of this paper is to show the limits of Schleiermacher’s dichotomy between foreignization and domestication and explore the fuzzy nature of the two concepts, which are in themselves imprecise, adaptable and therefore prone to misunderstanding and manipulation. It is maintained that the attitude towards them is conditioned historically and culturally, depending primarily on how a given community views itself and others and, consequently, on its perceived need for foreign impulses (or lack of it) and its (in)tolerance of them. Given this, the value of the two concepts, which are more than anything else heuristic tools that help us better understand some translation tendencies and their motivations, is relative. It is necessarily determined by the role ascribed to translated texts (or subgroups thereof) in the target culture and by the agenda they are supposed to serve in linguistic, literary, cultural or political terms. Depending on the target circumstances, both approaches can be employed to reinforce the existing state of things or to encourage changes, and both can lead to a translation's success or contribute to its failure.
Ce document est protégé par la loi sur le droit d'auteur. L'utilisation des services d'Érudit (y ... more Ce document est protégé par la loi sur le droit d'auteur. L'utilisation des services d'Érudit (y compris la reproduction) est assujettie à sa politique d'utilisation que vous pouvez consulter en ligne.
Clanek se ukvarja z Manzonijevim romanom Zarocenca v treh slovenskih prevodih. Razlike med vari... more Clanek se ukvarja z Manzonijevim romanom Zarocenca v treh slovenskih prevodih. Razlike med variantami Iva Benkovica (1901), Andreja Budala (1925) in Jase Zlobca (1977) primerja s stalisca posameznih prevajalskih pristopov, interpretira pa jih tudi v luci vsakokratnega stanja v slovenski prevodni kulturi.
Pov z et ek Prispevek se ukvarja z interdisciplinarnostjo kot temeljno raziskovalno paradigmo sod... more Pov z et ek Prispevek se ukvarja z interdisciplinarnostjo kot temeljno raziskovalno paradigmo sodobne znanosti, prikazuje nekatere njene značilnosti in konceptualne probleme. Posebej se posveča razvoju prevodoslovja kot samostojne discipline, ki je izšla iz jezikoslovja, literarne vede in nekaterih drugih disciplin in ki danes velja za izrazito interdisciplinarno vedo.
A conclusione dei lavori per la miscellanea in onore dell'ottantesimo compleanno del prof. Mitja ... more A conclusione dei lavori per la miscellanea in onore dell'ottantesimo compleanno del prof. Mitja Skubic, si vuole evidenziare come il piano redazionale originario sia stato modificato in due punti: in virtù della risposta eccezionalmente entusiasta dei colleghi invitati, i volumi pubblicati sono tre al posto dei due inizialmente previsti; anche al secondo e al terzo volume hanno contribuito alcuni colleghi lubianesi, benché tra i saggi ospitati prevalgano comunque quelli degli amici e dei colleghi del Festeggiato attivi in altre sedi. Nel corso della preparazione del secondo e del terzo volume ci hanno lasciato Roberto Gusmani e Alberto Zamboni, insigni linguisti e maestri. Ricordandoli con rimpianto pubblichiamo i loro saggi con un grato pensiero. Aprile 2010 M. O.
e bi knjigi Zoltana Jana, ki predstavljata avtorjevo predelano in dopolnjeno doktorsko disertacij... more e bi knjigi Zoltana Jana, ki predstavljata avtorjevo predelano in dopolnjeno doktorsko disertacijo, hoteli ozna~iti karseda kratko in jedrnato, recimo z enim samim atributom, bi morda te'ko na{li primernej{ega, kot je pridevnik »pionirski«. Gre za deli-ali, bolje, za delo, saj dejansko tvorita organsko celoto-, s katerima je avtor stopil na skoraj nedotaknjeno podro~je raziskovanja posredovanja prevodov slovenskih literarnih besedil v italijanski prostor in njihovega sprejemanja v njem. O italijansko-slovenskih odnosih nasploh, tudi kulturnih in literarnih, se je sicer pisalo 'e veliko pa tudi o posameznih problemih in vpra{anjih posredovanja slovenske literature v italijanski prostor se je mestoma 'e razpravljalo, toda v glavnem je {lo za opa'anja, ki niso bila plod sistemati~nih analiz in raziskav. Tako je Janovo delo prva temeljita {tudija o usodi prevodov slovenskih literarnih besedil v italijanskem prostoru po letu 1945, hkrati pa verjetno tudi prva podrobna analiza posredovanja slovenske literature v kako tujo kulturo sploh in njenega funkcioniranja v novem kontekstu. Zdi se, da kot vsak pionirski podvig tudi ta pu{~a ve~ problemov odprtih, kot jih re{uje, toda prav v tem je ena izmed njegovih najve~jih vrednosti. Zdaj, ko so izsledki raziskave objavljeni, vsaj vemo, kak{na vpra{anja si velja zastaviti, da bi lahko bolje doumeli mehanizme, ki sooblikujejo usodo slovenskih literarnih besedil v italijanskem prostoru, posredno pa, vsaj do neke mere, tudi v drugih okoljih. Na dejansko funkcioniranje slovenskih literarnih besedil v drugih kulturah namre~ kljub partikularnosti vsakokratnega konteksta sovpliva nekaj osnovnih besedilnih in zunajbesedilnih dejavnikov (npr. relevantnost samega literarnega besedila za bralce ciljne kulture glede na njihov pri~akovani okus, interese, potrebe; kvaliteta prevoda, oblikovanost prevoda glede na ciljno ubesedovalno tradicijo; potencial zalo'nika, reputacija pisca spremne besede; odzivi kritike), ki jih je dobro vsaj evidentirati in se jih zavedati. In prav na te dejavnike in na njihovo sprepletenost nas opozarja Janovo delo. Prva knjiga sestoji iz {tirih osrednjih poglavij, ki jih uokvirjata uvod in zaklju~ek. V njih se avtor ukvarja s historiatom obravnav slovenske knji'evnosti v italijanskem prostoru, in se nato posveti posameznim problemskim sklopom, in sicer prevodom slovenske knji'evnosti za otroke in mladino, italijanskim antologijam slovenske knji'evnosti in samostojnim knji'nim predstavitvam slovenskih avtorjev. Delo je torej uvedeno-potem ko je predstavljena zastavitev raziskave in poudarjena pomembnost upo{tevanja zunajbesedilnih elementov pri prou~evanju uveljavljanja slovenske literature v italijanski kulturi in v tujih prostorih nasploh-s kriti~nim prikazom dosedanjih obravnav slovenske knji'evnosti v Italiji. Avtor poro~a o publicisti~nih prispevkih in ~lankih v dnevnem ~asopisju, nato o razpravah o slovenski knji'evnosti, katerih pisci so italijanski strokovnjaki, in {e o delih, ki se posebej posve~ajo odmevom slovenske literature v italijanskem prostoru in so po zastavitvi problema do neke mere podobna Janovi raziskavi. Posebno za sprotna recenzijska in druga poro~ila, ki se pojavljajo ob izidih prevodov, velja, da jih je bilo po l. 1945 objavljeno nepregledno {tevilo, toda pogosto gre, posebej v dnevnem tisku, za prispevke izrazito efemerne narave. Poleg tega je bilo veliko poro~il natisnjenih v slovenski periodiki, tako da ni Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_2_11.pdf | DOST. 25/02/22 12.18 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_2_11.pdf | DOST. 25/02/22 12.18
»Če hočete rešiti svojo umazano črno dušo, se morate vpisati v partijo.« Ideološki elementi v izb... more »Če hočete rešiti svojo umazano črno dušo, se morate vpisati v partijo.« Ideološki elementi v izbranih prevodih italijanskih književnih besedil v slovenščino Prispevek obravnava vlogo ideologije kot prepoznavne, zgodovinskopolitično določene celote idej in prepričanj, kot se odraža v slovenskih prevodih nekaterih besedil italijanske književnosti. V središču pozornosti so Vladar N. Machiavellija, Srce E. De Amicisa in Don Camillo G. Guareschija, poslovenjena v politično nadvse dinamičnem obdobju od konca devetnajstega stoletja do šestdesetih let dvajsetega stoletja in namenjena različnim krogom bralcem. ideologija in prevajanje, (samo)cenzura, zgodovina prevajanja in nacionalna zgodovina, italijansko-slovensko prevajanje, italijansko-slovenski odnosi The paper addresses the role of ideology, as a recognizable historically and politically determined complex of ideas and beliefs, in Slovene translations of some works of Italian literature. Attention is focused on Niccolò Machiavelli's The Prince, Edmondo De Amicis' Heart and Giovannino Guareschi's Don Camillo; these texts, which are intended for different target audiences, were translated into Slovene during the politically turbulent period between the end of the nineteenth century and the 1960s. Ideology and translation, (self-)censorship, history of translation and national history, Italian-Slovene translation, Italian-Slovene relations 1 Uvod: prevodi kot nosilci ideoloških prvin Poleg številnih drugih funkcij imajo prevodi pogosto vlogo uvajanja in uveljavljanja najrazličnejših v ciljnem okolju neznanih ali malo znanih idej, prepričanj in nazorov, nadalje-kadar gre za že usidrane ideje, prepričanja in nazore-njihovega utrjevanja ter nasploh idejnega prenavljanja in usmerjanja v najširšem smislu. Prek prevodov se v ciljno kulturo vnašajo spodbude k samorefleksiji, ki je lahko družbena, politična, kulturna, literarna itn. Posledično lahko prevodi prispevajo k preobrazbi ciljnih bralcev ne le kot posameznikov, temveč kot članov različnih vrst skupnosti, npr. nacionalnih, nazorskih, verskih, umetniških. V prispevku nas bodo zanimali prevodi književnih besedil kot nosilci ideoloških prvin in kot potencialni vzvodi za ideološko usmerjanje ciljnih bralcev ter kot instrumenti za politično akcijo. Pri tem bomo izhajali iz pojmovanja ideologije kot prepoznavne, zgodovinskopolitično določene celote idej in prepričanj. Kot preostala književna produkcija so tudi prevodi v pomembni meri ideološki odraz svojega časa, in sicer tako na zunajbesedilni kot na znotrajbesedilni ravni. Na zunajbesedilni ravni lahko opazimo, da že sam izbor izhodiščnih besedil odseva okuse, potrebe, želje ali pa tudi pritiske, ki jih je v danem obdobju mogoče zaznati v ciljni kulturi. Na znotrajbesedilni ravni pa najdemo v prevodih sledi vrste prevajalčevih zavestnih odločitev in tudi nezavednih ravnanj, pogojenih s konkretnimi ideološkimi težnjami.
Università di Ljubljana * CHE COSA (NON) È RIMASTO DELLA FRANCESITÀ? Addomesticamento e straniame... more Università di Ljubljana * CHE COSA (NON) È RIMASTO DELLA FRANCESITÀ? Addomesticamento e straniamento nelle traduzioni italiana e slovena di Les Fleurs bleues di Raymond Queneau 1 Premessa: Tradurre testi e testi È un fatto incontestabile che ogni traduzione, per lo meno di un testo letterario, sia il risultato di un incontro tra due lingue, nonché di due culture e di due sistemi letterari. Per definizione, il testo tradotto è scritto nella lingua d'arrivo che, necessariamente, conferisce ad esso un'identità specifica, per la quale esso, vista la stessa natura della comunicazione interlinguistica, non può mai essere un riflesso simmetrico o una riproduzione »fedele« del testo di partenza. Pertanto, ogni confronto del testo di partenza con il testo d'arrivo non può che svelare la loro essenziale divergenza, che però non compromette la traducibilità interlinguistica e neanche la possibile riuscita degli atti traduttivi tanto a livello micro, delle singole operazioni traduttive, quanto a livello macro, del testo tradotto nella sua globalità. La azzeccata, seppure logora, constatazione di Roman Jakobson secondo la quale le lingue naturali differiscono soprattutto in ciò che devono esprimere, non in ciò che possono esprimere, rimane tuttora attuale. In realtà, ogni messaggio verbalizzato in una data lingua A può essere espresso anche per mezzo di una qualsiasi altra lingua B, visto che quello che viene trasmesso nell'atto traduttivo riguarda il livello al di sopra di quanto è specifico delle singole lingue ed è, per usare un termine proposto da Eugenio Coseriu, »sovramonolinguistico« (übereinzelsprachlich; Coseriu 1978: 20). Comunque, il rapporto tra le due verbalizzazioni, quella di partenza e quella d'arrivo, non potrà in nessun modo essere un rapporto di equivalenza. Un problema particolare è quello della traduzione di testi culturalmente specifici in cui dati elementi della lingua di partenza, come unità inscindibili di forma e contenuto, sono fondamentali per la costruzione del messaggio testuale. Certamente, anche in quei casi-purché ci sia un messaggio ricavabile dalla base testuale-esistono delle soluzioni traduttive, la cui riuscita, come sempre, dipende da diversi fattori quali le differenze oggettive tra i due sistemi linguistici; l'abilità professionale e, in particolare, creativa del traduttore; le caratteristiche del mondo testuale; la vicinanza o distanza tra le due culture ecc. Però al di là della trasposizione del messaggio testuale, rimane sempre la questione della resa nella lingua dʼarrivo di quegli effetti che, nel testo di partenza, risultano dal particolare legame tra il significante e il significato e che sono centrali per una piena ricezione di un dato testo letterario.
Ce document est protégé par la loi sur le droit d'auteur. L'utilisation des services d'Érudit (y ... more Ce document est protégé par la loi sur le droit d'auteur. L'utilisation des services d'Érudit (y compris la reproduction) est assujettie à sa politique d'utilisation que vous pouvez consulter en ligne.
Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK 81'255.4 O drugačnosti prevodov in drugačnosti njihovega sodo... more Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK 81'255.4 O drugačnosti prevodov in drugačnosti njihovega sodobnega raziskovanja Prispevek se ukvarja z vprašanjem drugega in drugačnega v prevodih in v njihovem raziskovanju. Izhaja s stališča, da prevajati že apriorno pomeni zanimati se za drugega (ali vsaj imeti opravka z drugim) in da je tudi prevod sam vselej drugo oz. nekaj drugega, in sicer v odnosu do izvirnika. Znano je, da nekateri prevodi težijo bolj k ukinjanju drugačnosti, drugi pa k njenemu ohranjanju; prvi so podomačitveni, drugi potujitveni. Dihotomija med podomačevanjem in potujevanjem je kritično predstavljena; podčrtano je, da je vrednost obeh terminov relativna in nujno odvisna od vsakokratnih okoliščin prevajanja. Poleg razpravljanja o drugačnosti prevodov članek nakaže nekatere značilnosti sodobnega prevodoslovnega raziskovanja, ki odpirajo nove raziskovalne smeri v smislu premikanja geografskih in konceptualnih meja v proučevanju prevodnih fenomenov. prevajanje, prevod, podomačevanje/potujevanje, nezahodne raziskovalne tradicije, konceptualne meje prevoda The article looks at the issue of the Other and otherness in translations and translation research. The starting point is that translating a priori involves taking an interest in the Other (or at least dealing with the Other) and that a translation is something other in relation to the original. Some translations lean more towards negating otherness, while some strive to preserve it; the first are domesticating, while the second are foreignising. The dichotomy between the two is critically presented; it is emphasised that the value of both terms is relative and necessarily dependent on each translation context. The article also considers some characteristics of contemporary translation research that open up new research directions with regard to shifting geographical and conceptual borders in the discussion of translation phenomena. translating, translation, domesticating, foreignising, non-Western research traditions, conceptual borders of translation 1 Drugačnost kot opredeljujoča lastnost prevajanja in prevodov Kdorkoli se ukvarja s prevajanjem kot medjezikovnim posredovanjem besedil, se ukvarja z drugim in zato drugačnim, in sicer v dveh smislih: prevajati že apriorno pomeni zanimati se za drugega ali vsaj imeti opravka z drugim, saj je besedilo, ki ga prevajalec skuša preliti v ciljni jezik in prenesti v ciljno kulturo, vselej vsidrano v okolje, ki že po definiciji ne sovpada s ciljnim ambientom, ampak je v odnosu do slednjega drugo in seveda drugačno. Hkrati pa je prevod sam vselej drugo oz. nekaj drugega, seveda v odnosu do izvirnika. Odnos med izvirnikom in prevodom je sicer lahko izrazito kompleksen, tudi do takšne mere, da so meje med njima zabrisane. Do tega lahko pride npr. pri samoprevajanju, ko je pisec avtor dveh jezikovnih različic danega teksta, ki v nekaterih primerih nastajata celo sočasno, ali pa morda takrat, kadar prevod spodbudi nove interpretacije izvirnika, ki se zato-kot na sledi Walterja Benjamina opozarja Jacques Derridaretrogradno spreminja ravno pod vplivom prevoda kot njegove mlajše preubeseditve. Toda ne glede na vso morebitno zapletenost razmerja med izvirnikom in prevodom, gre v ontološkem pogledu nujno za dve besedili, in to celo takrat, kadar imamo opravka s psevdoprevodi, ki izvirnika v resnici nimajo, ga pa vsekakor predpostavljajo. Prevod oz. ciljno besedilo sicer zmeraj nastane na osnovi izvirnika oz. izhodiščnega besedila, toda že zaradi njune temeljne jezikovne različnosti
The aim of this paper is to show the limits of Schleiermacher’s dichotomy between foreignization ... more The aim of this paper is to show the limits of Schleiermacher’s dichotomy between foreignization and domestication and explore the fuzzy nature of the two concepts, which are in themselves imprecise, adaptable and therefore prone to misunderstanding and manipulation. It is maintained that the attitude towards them is conditioned historically and culturally, depending primarily on how a given community views itself and others and, consequently, on its perceived need for foreign impulses (or lack of it) and its (in)tolerance of them. Given this, the value of the two concepts, which are more than anything else heuristic tools that help us better understand some translation tendencies and their motivations, is relative. It is necessarily determined by the role ascribed to translated texts (or subgroups thereof) in the target culture and by the agenda they are supposed to serve in linguistic, literary, cultural or political terms. Depending on the target circumstances, both approaches can be employed to reinforce the existing state of things or to encourage changes, and both can lead to a translation's success or contribute to its failure.
Ce document est protégé par la loi sur le droit d'auteur. L'utilisation des services d'Érudit (y ... more Ce document est protégé par la loi sur le droit d'auteur. L'utilisation des services d'Érudit (y compris la reproduction) est assujettie à sa politique d'utilisation que vous pouvez consulter en ligne.
Clanek se ukvarja z Manzonijevim romanom Zarocenca v treh slovenskih prevodih. Razlike med vari... more Clanek se ukvarja z Manzonijevim romanom Zarocenca v treh slovenskih prevodih. Razlike med variantami Iva Benkovica (1901), Andreja Budala (1925) in Jase Zlobca (1977) primerja s stalisca posameznih prevajalskih pristopov, interpretira pa jih tudi v luci vsakokratnega stanja v slovenski prevodni kulturi.
Between Cultures and Texts. Itineraries in Translation History, 2011
Between Cultures and Texts: Itineraries in Translation History. Entre les cultures et les textes ... more Between Cultures and Texts: Itineraries in Translation History. Entre les cultures et les textes : itinéraires en histoire de la traduction. Edited by Antoine Chalvin, Anne Lange, Daniele Monticelli, with an Introduction by Theo Hermans. Frankfurt am Main: Peter Lang AG Internationaler Verlag der Wissenschaften, 2011.
Translation history is part of both national and international history and culture. It provokes comparative thinking and involves the application of global theories to local practices. Responding to the need to focus attention on translation as an agent of culture and history, the articles in this collection develop contemporary debates in translation studies and also present fine case studies of translation history.
Uploads
Papers by Martina Ozbot
Translation history is part of both national and international history and culture. It provokes comparative thinking and involves the application of global theories to local practices. Responding to the need to focus attention on translation as an agent of culture and history, the articles in this collection develop contemporary debates in translation studies and also present fine case studies of translation history.