Pojdi na vsebino

Treonin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Treonin
Imena
IUPAC ime
Treonin
Druga imena
2-amino-3-hidroksibutanojska kislina
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
DrugBank
ECHA InfoCard 100.000.704
EC število
  • 201-300-6
UNII
  • InChI=1S/C4H9NO3/c1-2(6)3(5)4(7)8/h2-3,6H,5H2,1H3,(H,7,8)/t2-,3+/m1/s1
    Key: AYFVYJQAPQTCCC-GBXIJSLDSA-N
  • InChI=1S/C4H9NO3/c1-2(6)3(5)4(7)8/h2-3,6H,5H2,1H3,(H,7,8)/t2-,3+/m1/s1
  • Key: AYFVYJQAPQTCCC-GBXIJSLDSA-N
  • C[C@H]([C@@H](C(=O)O)N)O
Lastnosti
C4H9NO3
Molska masa 119,12 g·mol−1
(H2O, g/dl) 10,6 (30 °C), 14,1 (52 °C), 19,0 (61 °C)
Kislost (pKa) 2,63 (karboksil), 10,43 (amino)[1]
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Treonin (okrajšano kot Thr ali T), je esencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo samo ne more proizvesti, zato ga mora prejemati s hrano. Kodoni, ki zapisujejo treonin, so ACU, ACC, ACA in ACG.

Oblike

[uredi | uredi kodo]

Zaradi alkoholne stranske verige sodi med polarne aminokisline. Poleg izolevcina je ena od dveh aminokislin, ki imata tudi v stranski verigi kiralni center, zato so možni štirje stereoizomeri, vključno z dvema diastereoizomeroma L-treonina.

 
L-treonin (2S,3R) in D-treonin (2R,3S)
 
L-alo-treonin (2S,3S) in D-alo-treonin (2R,3R)

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Treonin je bila zadnja odkrita proteinogena aminokislina, prvi jo je opisal William Cumming Rose leta 1935. Spojina je bila poimenovana zaradi podobnosti s treozo, monosaharidom iz štirih ogljikovih atomov.[2]

Biosinteza

[uredi | uredi kodo]

Je esencialna aminokislina, torej je živalski organizmi ne sintetizirajo in jo morajo pridobiti s hrano, predvsem v obliki beljakovin. V rastlinah in mikroorganizmih se treonin sintetizira v več korakih iz asparaginske kisline preko homoserina.

Biosinteza treonina

Metabolizem

[uredi | uredi kodo]

Razgradnja poteka po dveh poteh:

  1. Dawson, R.M.C., et al., Data for Biochemical Research, Oxford, Clarendon Press, 1959.
  2. Meyer, Curtis (20. julij 1936). »The Spatial Configuation of Alpha-Amino-Beta-Hydroxy-n-Butyric Acid« (PDF). Journal of Biological Chemistry. 115 (3).