Pojdi na vsebino

Tetija (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tetija
Odkritje
OdkriteljG. D. Cassini
Datum odkritja21. marec, 1684
Oznake
Saturn III, S III Tetis
Značilnosti tira
294.700 km [1]
km
Srednji polmer orbite
294.660 km [2]
Izsrednost0,000 [3]
1,887802 dni[3]
Naklon tira1,12° (na Saturnov ekvator)
ObkrožaSaturn
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti1080,8×1062,2×1055 km [4]
Srednji polmer
533,00 ± 0,70 km (0,083 Zemlje)[5]
Masa6,17449 ± 0,00132×1020 kg[6] [5]
(1.03×10−4 Zemlje)
Srednja gostota
0,9735 ± 0,0038 g/cm³ [5]
0.145 m/s2
0.393 km/s
sočasno vrtenje
0 º
Albedo1.229 ± 0.005 (geometrični albedo)[7]
Temperatura86 K
10,2 [8]

Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.

Odkritje in imenovanje

[uredi | uredi kodo]

Tetijo je odkril leta 1684 Giovanni Domenico Cassini. Ime ji je dal John Herschel (sin Wiliama Herschela, ki je odkril Saturnovi luni Mimas in Enkelad ). Luno je imenoval po titanki Tetiji (hčerka Urana in Gaje) iz grške mitologije.

Cassini je imenoval vse štiri Saturnove lune, ki jih je odkril v letih od 1671 do 1684 (Japet, Rea, Tetija in Diona) v čast Ludvika XIV. z imenom Sidera Lodoicea (Ludvikove zvezde).

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Tetija je podobno kot luni Diona in Rea v glavnem sestavljena iz vodnega ledu. Ima gostoto samo 0,97 g/cm³. Saturn obkroža na poprečni razdalji 294.660 km. Obkroži ga v 1,888 dneh po tirnici, ki je samo za 1,12 ° nagnjena na Saturnov ekvator. Luni Telesta in Kalipso krožita po isti tirnici. Nahajata se v Lagrangeevih točkah L4 in L5. Kalisto se nahaja 60 ° pred luno Tetijo, Kalipso pa je 60 º za luno Tetijo. Tetija je tudi v orbitalni resonanci 4 : 3 s sosednjo notranjo luno Enkelad in v resonaci 2 : 3 s sosednjo zunanjo luno Diono

Površina

[uredi | uredi kodo]
Krater Odisej

Površina lune je polna kraterjev in geoloških prelomnic. Njena površina kaže izredno veliko odbojnost, saj ima geometrični albedo enak 1,229.

Površina je sesatvljena iz dveh različnih delov: prvi del je svetlejši in poln kraterjev, drugi je temen in z manjšim številom kraterjev. Površina z manjšim številom kraterjev kaže na to, da je bila luna nekdaj v notranjosti aktivna, kar je povzročilo, da se je površina spremenila. Točen vzrok za to še ni znan.

Na površini je zelo lepo viden velikanski krater, ki se imenuje Odisej. Premer ima 400 km, njegovi robovi so relativno nizki, spominja pa na kraterje na Jupitrovi luni Kalisto. Ima podoben centralni vrh kot so v kraterjih na Merkurju in na Luni. Izgleda kot da so bili v geološko zelo dolgem časovnem obdobju robovi kraterja znižani zaradi delovanja zunanjih dejavnikov.

Kanjon Itaka

Druga zanimiva značilnost na površini je izredno velika dolina oziroma kanjon z imenom Itaka (Ithaka Chasma). Kanjon je dolg 2000 km in širok 100 km. Njegova globina je od 3 do 5 km. Njegova dolžina je ¾ obsega lune Tetije. Predvideva se, da je kanjon nastal takrat, ko se je voda v notranjosti lune strjevala. Druga teorija trdi, da je kanjon nastal ob padcu neznanega nebesnega telesa na luno ob nastanku kraterja Odisej, ko je udarni val potoval po luni.

Opombe in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ http://www.dtm.ciw.edu/sheppard/satellites/satsatdata.html
  2. ↑ http://saturn.jpl.nasa.gov/science/moons/moonDetails.cfm?pageID=15
  3. ↑ 3,0 3,1 »NASA Celestia«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2005. Pridobljeno 16. novembra 2007.
  4. ↑ Thomas, P. C.; Joseph, Veverka; Paul, Helfenstein; Carolyn, Porco; Joseph A., Burns; Tilmann, Denk; Elizabeth P., Turtle; Robert A., Jacobson (13.–17. marec 2006). »Shapes of the Saturnian Icy Satellites« (PDF). 37th Annual Lunar and Planetary Science Conference.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 Jacobson, R. A.; Peter G., Antreasian; John J., Bordi; Kevin E., Criddle; in sod. (december 2006). »The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data«. The Astronomical Journal. 132: 2520–2526.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ Jacobson, R. A.; in sod. (2005). »The GM values of Mimas and Tethys and the libration of Methone«. Astronomical Journal. 132: 711.
  7. ↑ Verbiscer, A.; French, R.; Showalter, M.; and Helfenstein, P.; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act, Science, Vol. 315, No. 5813 (9. februar, 2007), p. 815 (supporting online material, table S1)
  8. ↑ »Classic Satellites of the Solar System«. Observatorio ARVAL. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2013. Pridobljeno 28. septembra 2007.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tetija_(luna)&oldid=6348495«