Seznam svetlejših zvezd
To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje. Četudi je veliko svetlih zvezd binarnih ali večzvezdij in so relativno blizu Zemlje, se s prostim očesom pojavijo kot enojne. Spodnji seznam združi magnitude posameznih komponent. Večina določenih imen v tem seznamu izhaja iz seznama, ki je bil odobren od Delovne skupine za zvezdna imena.[1] Popularna imena, ki pa jih IAU ni odobril, so prikazana s kratko opombo.
Meritve
[uredi | uredi kodo]Sonce je z Zemlje najsvetlejša zvezda. Navidezna magnituda najsvetlejših zvezd se lahko primerja z ne-zvezdnimi telesi v Osončju. Tu so prikazane maksimalne magnitude teh teles, ki so svetlejše od druge najsvetlejše zvezde našega neba (in najsvetlejše nočnega) − Sirija (−1,46): (brez Sonca) so najsvetlejši objekti Luna (−12,7), Venera (−4,89), Jupiter (−2,94), Mars (−2,91), Merkur (−2,45) in Saturn (−0,49).
- Zvezdna svetlost je bila sprva podana na navideznem siju, ki ga je prejelo človeško oko: od najsvetlejših zvezd 1. magnitude, pa vse do najtemnejših 6. magnitude. Po odkritju optičnega teleskopa in odkrivanju binarnih in večzvezdij, se je lahko zvezdna magnituda začela izražati kot individualna (ločena) ali združena (skupna) magnituda. Tabela je urejena po skupni magnitudi zvezd, kot da bi bile le enojne. Dodatno so še takšni več-zvezdni sistemi označeni z oklepaji, kjer so podane posamezne magnitude. Na primer dvojna zvezda Alfa Kentavra ima skupno ali kombinirano magnitudo −0,27, medtem ko imata posamezni komponenti magnitudi enaki +0,01 in +1,33.[2]
- Nova ali bolj natančna fotometrija, standardni filtri ali uporaba različnih metod z uporabo standardnih zvezd lahko izmerijo zvezdne magnitude rahlo drugače. To lahko celo spremeni vrstni red svetlih zvezd. Tabela prikazuje V magnitude, ki uporabljajo posebne filtre, ki približno simulirajo človeški vid. A obstajajo tudi ostale vrste magnitudnega sistema na osnovi različnih valovnih dolžin, nekaj jih je tudi daleč stran od porazdelitve valovnih dolžin človeškega očesa, te navidezne magnitude pa lahko v različnih sistemih zelo variirajo.[3] Na primer Betelgeza ima v pasu K (infrardeča) enako −4,05.[4]
- Nekaj zvezd, kot recimo Betelgeza in Antares, je spremenljivih, kar pomeni, da spreminjajo svojo magnitudo skozi dneve, mesece ali leta. V tabeli je spremenljivost označena z var. Vrednosti posameznih magnitud so navedene iz različnih virov. Magnitude so izražene znotraj tabele, kadar so zvezde bodisi na svoji maksimalni svetlosti, ki se ponavlja vsak cikel, na primer prekrivajoča se binarna zvezda Algol; ali, če so spremembe majhne, kot preprosta povprečna magnituda. Za vse rdeče zvezde spremenljivke je opis enotnegamaksimuma pogosto težaven, saj vsak cikel proizvede drugačno svetlost, ki je posledica slabega razumevanje utripanja v procesih zvezdne evolucije. Takšne navedene zvezdne svetlosti so pogosto izračunane na podlagi povprečja maksimalne navidezne magnitude[5] iz predvidevanih maksimumov skozi več ciklov, pri nekaterih primerkih tudi čez več stoletij. Rezultati, ki so pogosto navedeni v literaturi niso nujno enostavni in se lahko razlikujejo v izražanju spremenljive vrednosti za enotne maksimalne svetlosti ali kot razpon vrednosti.
- Za izbrano število zvezd se domneva, da svoje svetlosti ne spreminjajo, zato se jih uporablja kot standardne zvezde. Te standardne zvezde imajo natančno določene magnitude, ki so jih analizirali več let in se pogosto uporabljajo za določanje ostalih magnitud zvezd ali njihovih zvezdnih parametrov z uporabo določenih lestvic.[6]
Glavna tabela
[uredi | uredi kodo]Viri magnitud, ki so citirani, so iz Wikipedijinih člankov—ta osnovni seznam je katalog tega, kar je napisala Wikipedija. Viri so dostopni na posameznih člankih o zvezdah.
Lestvica | Navidezna magnituda (mV) | Lastno ime[1] | Bayerjevo poimenovanje | Razdalja (sv. l.) | Spektralni razred |
---|---|---|---|---|---|
1 | −26,74 | Sonce | 0,000015813 | G2 V | |
2 | −1,46 | Sirij | α CMa | 8,6 | A0mA1 Va, DA2 |
3 | −0,74 | Kanop | α Car | 310 | A9 II |
4 | −0,27 (0,01 + 1,33) | Rigil Kentavra & Toliman | α Cen | 4,4 | G2 V, K1 V |
5 | −0,05 | Arktur | α Boo | 37 | K0 III |
6 | 0,03 (−0,02–0,07var) | Vega | α Lyr | 25 | A0 Va |
7 | 0,08 (0,03–0,16var) | Kapela | α Aur | 42 | K0 III, G1 III |
8 | 0,13 (0,05–0,18var) | Rigel | β Ori | 860 | B8 Ia |
9 | 0,34 | Prokijon | α CMi | 11 | F5 IV-V |
10 | 0,46 (0,40–0,46var) | Ahernar | α Eri | 140 | B6 Vep |
11 | 0,50 (0,2–1,2var) | Betelgeza | α Ori | 640 | M1-M2 Ia-ab |
12 | 0,61 | Hadar | β Cen | 350 | B1 III |
13 | 0,76 | Altair | α Aql | 17 | A7 V |
14 | 0,76 (1,33 + 1,73) | Acruks | α Cru | 320 | B0.5 IV, B1 V |
15 | 0,86 (0,75–0,95var) | Aldebaran | α Tau | 65 | K5 III |
16 | 0,96 (0,6–1,6var) | Antares | α Sco | 600 | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V |
17 | 0,97 (0,97–1,04var) | Spika | α Vir | 260 | B1 III-IV, B2 V |
18 | 1,14 | Poluks | β Gem | 34 | K0 III |
19 | 1,16 | Fomalhaut | α PsA | 25 | A3 V |
20 | 1,25 (1,21–1,29var) | Deneb | α Cyg | 2,600 | A2 Ia |
21 | 1,25 (1,23–1,31var) | Mimoza | β Cru | 350 | B0.5 III, B2 V |
22 | 1,39 | Regul | α Leo | 77 | B8 IVn |
23 | 1,50 | Adhara | ε CMa | 430 | B2 II |
24 | 1,62 | Shaula | λ Sco | 700 | B2 IV |
25 | 1,62 (1,98 + 2,97) | Kastor | α Gem | 52 | A1 V, Am |
26 | 1,64 | Gacruks | γ Cru | 88 | M3.5 III |
27 | 1,64 | Belatriks | γ Ori | 240 | B2 III |
28 | 1,65 | Elnat | β Tau | 130 | B7 III |
29 | 1,69 | Miaplakid | β Car | 110 | A1 III |
30 | 1,69 (1,64–1,74var) | Alnilam | ε Ori | 2,000 | B0 Ia |
31 | 1,72 (1,81–1,87var + 4,27) | Regor[a] | γ1,2 Vel | 840 | WC8, O7.5III |
32 | 1,74 | Alnair | α Gru | 100 | B6 V |
33 | 1,77 | Aliot | ε UMa | 81 | A1 III-IVp kB9 |
34 | 1,77 | Alnitak | ζ Ori A | 820 | O9.5 Iab, B1 IV, B0 III |
35 | 1,79 | Dubhe | α UMa | 120 | K0 III, F0 V |
36 | 1,80 | Mirfak | α Per | 590 | F5 Ib |
37 | 1,82 | Vezen | δ CMa | 1,800 | F8 Ia |
38 | 1,84 | Sargas | θ Sco | 270 | F0 II |
39 | 1,85 | Kaus Australis | ε Sgr | 140 | B9.5 III |
40 | 1,86 | Avior | ε Car | 630 | K3 III, B2 Vp |
41 | 1,86 | Alkaid | η UMa | 100 | B3 V |
42 | 1,90 (1,89–1,94var) | Menkalinan | β Aur | 100 | A1mIV+A1mIV |
43 | 1,91 | Atria | α TrA | 420 | K2 IIb-IIIa |
44 | 1,92 | Alhena | γ Gem | 100 | A1.5 IV+ |
45 | 1,94 | Peacock | α Pav | 180 | B3 V |
46 | 1,96 (1,99–2,39var + 5,57) | Alsefina | δ Vel | 80 | A1 Va(n), F7.5 V |
47 | 1,98 | Mirzam | β CMa | 500 | B1 II-III |
48 | 2,00 | Alfard | α Hya | 180 | K3 II-III |
49 | 1,98 (1,86–2,13var) | Severnica | α UMi | 430 | F7 Ib |
50 | 2,00 | Hamal | α Ari | 66 | K1 IIIb |
51 | 2,08 (2,37 + 3,64) | Algieba | γ1 Leo | 130 | K0 III, G7 IIIb |
52 | 2,02 | Difda | β Cet | 96 | K0 III |
53 | 2,04 | Mizar | ζ UMa | 78 | A2 Vp, A2 Vp, Am |
54 | 2,05 | Nunki | σ Sgr | 220 | B2.5 V |
55 | 2,06 | Menkent | θ Cen | 61 | K0 III |
56 | 2,05 (2,01–2,10var) | Mirah | β And | 200 | M0 III |
57 | 2,06 | Alferac | α And | 97 | B8 IVpMnHg, A3 V |
58 | 2,07 | Rasalhag | α Oph | 47 | A5 III |
59 | 2,08 | Kohab | β UMi | 130 | K4 III |
60 | 2,09 | Saif | κ Ori | 720 | B0.5 Ia |
61 | 2,11 | Denebola | β Leo | 36 | A3 Va |
62 | 2,12 (2,1–3,39var) | Algol | β Per | 93 | B8 V, K0 IV, A7m |
63 | 2,15 (2,0–2,3var) | Tiaki | β Gru | 170 | M5 III |
64 | 2,17 | Muhlifain | γ Cen | 130 | A0 III, A0 III |
65 | 2,21 | Aspidiske | ι Car | 690 | A9 Ib |
66 | 2,21 (2,14–2,30var) | Suhail | λ Vel | 570 | K4 Ib |
67 | 2,23 (2,21–2,32var) | Alfeka | α CrB | 75 | A0 V, G5 V |
68 | 2,23 (2,23–2,35var) | Mintaka | δ Ori | 900 | O9.5 II, B1 V, B0 IV |
69 | 2,23 | Sadr | γ Cyg | 1,500 | F8 Iab |
70 | 2,23 | Eltanin | γ Dra | 150 | K5 III |
71 | 2,24 | Schedar | α Cas | 230 | K0 IIIa |
72 | 2,25 | Naos | ζ Pup | 1,100 | O4 If(n)p |
73 | 2,26 | Almah | γ And | 350 | K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V |
74 | 2,28 (2,25–2,31var) | Kaf | β Cas | 54 | F2 III |
75 | 2,29 | Izar | ε Boo | 202 | K0 II-III, A2 V |
76 | 2,30 (2,29–2,34var) | – | α Lup | 550 | B1.5 III |
77 | 2,30 (2,29–2,31var) | – | ε Cen | 380 | B1III |
78 | 2,31 (1,6–2,32var) | Dschuba | δ Sco | 400 | B0.3 IV, B1-3 V |
79 | 2,31 | Laravag | ε Sco | 65 | K1 III |
80 | 2,35 (2,30–2,41var) | – | η Cen | 310 | B1.5 Vne |
81 | 2,37 | Merak | β UMa | 79 | A1 IVps |
82 | 2,38 | Anka | α Phe | 77 | K0.5 IIIb |
83 | 2,39 | Girtab[b] | κ Sco | 460 | B1.5 III |
84 | 2,40 (0,7–3,0var) | Enif | ε Peg | 670 | K2 Ib |
85 | 2,42 (2,31–2,74var) | Scheat | β Peg | 200 | M2.5 II-IIIe |
86 | 2,43 | Sabik | η Oph | 88 | A1 IV, A1 IV |
87 | 2,44 | Fekda | γ UMa | 84 | A0 Ve |
88 | 2,45 | Aludra | η CMa | 2.000 | B5 Ia |
89 | 2,46 | Markeb | κ Vel | 540 | B2 IV |
90 | 2,47 (1,6–3,0var) | Navi[c] | γ Cas | 610 | B0.5 IVe |
91 | 2,48 | Markab | α Peg | 140 | A0 IV |
92 | 2,48 | Aljanah | ε Cyg | 72 | K0 III-IV |
93 | 2,50 | Akrab | β Sco | 404 | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V |
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
- Seznam astronomskih teles
- 88 modernih ozvezdjih po površini
- Najsvetlejše zvezde v zgodovini: najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu za vsakih 5 milijonov let
- Seznam najsvetlejših naravnih teles na nebu
- Seznam največjih zvezd
- Seznam najsvetlejših zvezd
- Seznam najbližjih svetlih zvezd
- Seznam najbližjih galaksij
- Seznam najbližjih zvezd in rjavih pritlikavk
- Seznam ozvezdij
- Seznam zvezd
- Seznam zvezd po ozvezdju
- Zvezde in planetarni sistemi v fikciji
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Naming Stars«. IAU Division C WG Star Names. Pridobljeno 12. avgusta 2018.
- ↑ Hoffleit, Dorrit; Jaschek, Carlos (1991). »The Bright star catalogue«. New Haven. Bibcode:1991bsc..book.....H.
- ↑ Bessell, Michael S. (2005). »Standard Photometric Systems«. Annual Review of Astronomy & Astrophysics. Zv. 43, št. 1. str. 293–336. Bibcode:2005ARA&A..43..293B. doi:10.1146/annurev.astro.41.082801.100251.
- ↑ Ducati, J. R. (2002). »VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system«. CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues. Zv. 2237. Bibcode:2002yCat.2237....0D.
- ↑ Macmillan Dictionary of Astronomy (Illingworth, Valerie, 1985). Dictionary Series (Second izd.). Springer. april 1985. str. 237. ISBN 9781349178032. Pridobljeno 24. septembra 2016.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Landolt, Arlo U. (2009). »UBVRI Photometric Standard Stars Around the Celestial Equator: Updates and Additions«. The Astronomical Journal. Zv. 137, št. 5. str. 4186–4269. arXiv:0904.0638. Bibcode:2009AJ....137.4186L. doi:10.1088/0004-6256/137/5/4186.