Saint-Malo
Saint-Malo | |
---|---|
48°38′58″N 2°1′34″W / 48.64944°N 2.02611°W | |
Država | Francija |
Regija | Bretanja |
Departma | Ille-et-Vilaine |
Okrožje | Saint-Malo |
Kanton | Saint-Malo 1 Saint-Malo 2 |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Pays de Saint-Malo |
Upravljanje | |
• Župan (2014-2020) | René Couanau |
Površina 1 | 36,58 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 47.323 |
• Gostota | 1.300 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 35288 /35400 |
Nadmorska višina | 0–51 m (povp. 8 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
St. Malo (Saint-Malo) je s svojim srednjeveškim jedrom in ozkimi tlakovanimi uličicami zanimivo pristaniško mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Ille-et-Vilaine. Leta 2017 je mesto imelo 46.097 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]
Mesto leži na desnem bregu estuarija reke Rance, tik ob njenem ustju. Stari, srednjeveški del mesta je obdan s širokim obzidjem, po katerem se je mogoče sprehajati in občudovati pogled na mesto in zaliv. Saint Malo je najpomembnejše pristanišče severne Bretanje in priljubljeno letovišče v poletnem času. V mestu živi 50.000 stalnih prebivalcev, toda v poletnem času naraste število na 200.000. Zelo zanimiv je velik razpon plimovanja. Pomladansko plimovanje je včasih visoko tudi več kot 15 m in morje se tedaj razlije preko nasipov.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Saint-Malo je sedež dveh kantonov:[2]
- Kanton Saint-Malo 1 (del občine Saint-Malo, občini Cancale, La Gouesnière, Saint-Coulomb, Saint-Méloir-des-Ondes
- Kanton Saint-Malo 2 (del občine Saint-Malo, Dinard, Le Minihic-sur-Rance, Pleurtuit, La Richardais, Saint-Briac-sur-Mer, Saint-Jouan-des-Guérets, Saint-Lunaire
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Saint-Malo je bil v srednjem veku utrjen otok na ustju reke Rance in je s tem nadziral celotni zaliv severno od njega. Utrdba Aleth južno od sedanjega središča mesta je nadzorovala dostope k reki že v predrimskem obdobju. Sodobni Saint-Malo izvira iz samostanske naselbine, ustanovljene od sv. Aarona in Brendana v zgodnjem 6. stoletju, samo ime pa je dobilo po nasledniku sv. Maloju.
V kasnejših stoletjih je postal razvpit po piratih. Proti koncu 16. stoletja je bila za kratek čas celo razglašena republika, poznana po sloganu "ne Francozi, ne Bretonci, ampak Malojci".[3] V tem času so bile angleške ladje, če so hotele pluti skozi Rokavski preliv, primorane plačevati davek mestu, ki je s tem počasi obogatelo.
V njem je živel francoski raziskovalec Jacques Cartier (1491–1557), ki je plul po Reki sv. Lovrenca in obiskal ozemlje Quebeca in Montreala ter s tem bil priznan kot odkritelj Kanade. Od tam so bili tudi prvi kolonisti Falklandskih otokov iz 18. stoletja; špansko ime Islas Malvinas izhaja iz francoskega Îles Malouines.
Kraj je bil med drugo svetovno vojno močno poškodovan,[4][5] vendar je bil po njej med letoma 1948–1960 zelo dobro obnovljen.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- mestno obzidje (La Ville Intra-Muros),
- grobnica francoskega pisatelja Chateaubrianda na otoku Ile de Grand Bé,
- Stolnica sv. Vincenta Ferrerja,
- Akvarij, eden od glavnih akvarijev v Franciji,
- Petit Bé, kamnit otoček s trdnjavo iz leta 1667,
- Stolp Solidor v Saint-Servanu zgrajen med 1369 in 1382: stavba iz 14. stoletja, ki hrani zbirko dokumentov o zgodovini plovbe okoli rta Horn. Veliko maket, navtične instrumente in predmete, ki so jih jadralci prinesli s potovanj.
Osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Jacques Cartier (1491–1557), pomorščak, raziskovalec severne Amerike,
- Bertrand-François Mahé de La Bourdonnais (1699–1753), admiral, guverner Maskarenov,
- Julien Offray de La Mettrie (1709–1751), zdravnik, filozof.
Mednarodne povezave
[uredi | uredi kodo]Saint-Malo ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:
- Port Louis, Mauricius (1999)
- Gaspé, Quebec, Kanada (2009)
- Saint-Malo, Quebec, Kanada
- St. Malo, Manitoba, Kanada
- Cowes, Isle of Wight, Združeno kraljestvo
- Gniezno, Poljska[6]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Ulica v Saint-Malo
-
Pogled iz obzidja na mesto
-
"Fort National" iz Saint-Malo
-
Vitraj v stolnici
-
Obzidje
-
Sveta družina, delo Jamesa Collinsona, 1878, ko je živel v Bretanji
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
- ↑ Décret n° 2014-177 du 18 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département d'Ille-et-Vilaine
- ↑ S. and J. Beaulieu, Saint-Malo et l'histoire, p 10 to 32
- ↑ »Key Dates«. Saint-Malo official website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2010. Pridobljeno 7. aprila 2015..
- ↑ http://www.angelfire.com/va2/worldwar2family/rolland2.html
- ↑ »International collaboration«. gmiezno.eu. Gniezno. Pridobljeno 3. maja 2014.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- Prostorski prikaz