Pojdi na vsebino

Rouranščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rouranščina
Materni jezikRouranski kaganat
PodročjeMongolija in severna Kitajska
Obdobje4. stoletje n. št. – 6. stoletje n. št.
neklasificirani jeziki, morda predhodnik mongolščine ali izolat
Jezikovne oznake
ISO 639-3brez
Glottologbrez

Rouranščina (kitajsko 柔然) ali ruanruanščina (kitajsko 蠕蠕) je neklasificiran izumrl jezik Mongolije in severne Kitajske, ki se je od 4. do 6. stoletja sovoril v Rouranskem kaganatu. Zdi se, da je bil zgodnji predhodnik mongolščine.[1]

Rusko-ameriški jezikoslovec in sinolog Peter A. Boodberg je leta 1935 z analizo kitajskih transkripcij rouranskih imen trdil, da je rouranski jezik mongolski,[2] sicer pa so mnenja o njegovi pripadnosti zelo različna. Vodilni jezikoslovci ga obravnavajo kot možni izolat.[3]

Glasoslovje

[uredi | uredi kodo]

Med značilnosti rouranščine spadajo:[2]

  • nima srednjih samoglasnikov,
  • prisotnost začetnega l-,
  • ima končni soglasniški sklop –nd, nenavaden za vse altajske jezike.

Morfologija

[uredi | uredi kodo]

V ženskem spolu je imela pripono -tu-.[2]

Besednjak

[uredi | uredi kodo]

V besednjaku je nekaj znanih rouranskih besed:[2][1]

  • küskü – podgana
  • ud – vol
  • luu – zmaj< srednje kitajsko luŋ – zmaj
  • yund – konj[4]
  • laγzïn – prašič
  • qaγan – cesar
  • qan – kan
  • qaγatun – cesarica
  • qatun – kanova žena
  • aq – gnoj
  • and – prisega
  • beg – starešina
  • bitig – napis
  • bod – ljudje
  • drö – zakon
  • küǰü – moč, oblast
  • ordu – tabor
  • tal- – ropati
  • törö – biti rojen
  • türǖg – Turek

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Vovin, Alexander (2019). »A Sketch of the Earliest Mongolic Language: the Brāhmī Bugut and Khüis Tolgoi Inscriptions«. International Journal of Eurasian Linguistics (v angleščini). 1 (1): 162–197. doi:10.1163/25898833-12340008. ISSN 2589-8825. S2CID 198833565.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Vovin, Alexander (3.–5. december 2010). »Once Again on the Ruanruan Language«. Ötüken'den İstanbul'a Türkçenin 1290 Yılı (720–2010) Sempozyumu From Ötüken to Istanbul, 1290 Years of Turkish (720–2010).
  3. Crossley, Pamela Kyle (2019). Hammer and Anvil: Nomad Rulers at the Forge of the Modern World. str. 49.
  4. Clauson, Gerard (1972). »yunt«. An Etymological Dictionary of pre-thirteenth-century Turkish. Oxford: Clarendon Press. str. 946.