Pojdi na vsebino

Resonanca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo. To se zgodi, ko je frekvenca vzbujanja blizu lastni frekvenci vzbujanega sistema.

Resonančna krivulja

Resonančne krivulje za različne vrednosti dušenja, izražene s količnikom β/ω0

Amplitudo dušenega nihala opišemo z enačbo:

kjer je ξ razmerje med krožno frekvenco vzbujanja ω in lastno krožno frekvenco nedušenega nihala ω0, ξ = ω/ω0, β pa koeficient dušenja. Amplituda resonance je tem večja, čim manjši je koeficient dušenja.

Lastna krožna frekvenca dušenega nihala, pri kateri je odziv sistema največji, nam podaja enačba:

Resonanca v fiziki osnovnih delcev

[uredi | uredi kodo]

V fiziki osnovnih delcev imenujemo »resonanco« osnovne delce z zelo kratkim razpadnim časom (okoli 10−23 s), ki nastanejo pri reakcijah med osnovnimi delci in razpadejo z močno interakcijo.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]