Rečica ob Savinji
Rečica ob Savinji | |
|---|---|
 | |
  Rečica ob Savinji Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°19′29.21″N 14°55′21.84″E / 46.3247806°N 14.9227333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Rečica ob Savinji |
| Površina | |
| • Skupno | 2,2 km2 |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 518 |
| • Gostota | 240 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3332 Rečica ob Savinji |
| Zemljevidi | |
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Rečica ob Savinji je naselje v Zgornji Savinjski dolini ob potoku Rečica (od tod ime kraja). Kraj je tudi središče leta 2006 nastale občine Rečica ob Savinji, prej je naselje sodilo v občino Mozirje.
Kot naselje je bila Rečica (»Riez«) prvič omenjena v listini od 18. septembra 1231, ko je v župnijski cerkvi sv. Kancijana zboroval oglejski patriarh Bertold Andeški z mnogimi cerkvenimi dostojanstveniki, ki so sodili dvema roparjema gornjegrajskega samostana. Trške pravice je Rečica dobila sredi 14. stoletja, potrjene pa so bile skupaj s sodno pravico 2. februarja 1585 od 8. ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja (1544-1597), ki je na Rečici imel svoj »dvor« (h.št. Rečica 54). Šolo je kraj dobil leta 1777. Krajevne znamenitosti so: sramotilni kamen (edini v Zgornji Savinjski dolini in eden izmed 14 v Sloveniji), Tavčarjev dvor in Cerkev svetega Kancijana (prvič omenjana že leta 1173, po požaru 1799 pa na novo postavljena leta 1804.(JT). Pri naselju se razprostira Rečičko polje.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Cerkev svetega Kancijana -
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
