Pojdi na vsebino

Prolaktin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prolaktin (PRL), tudi luteotropni hormon ali luteotropin, je beljakovina, ki pri človeku omogoča izločanje mleka, poleg tega pa ima še številne druge učinke.[1] Pomembno vlogo ima tudi pri presnovi, regulaciji imunskega sistema in razvoju trebušne slinavke. Gre za peptidni hormon, ki ga kodira gen PRL. [2] V odziv na prehranjevanje, parjenje, zdravljenje z estrogenom, ovulacijo in dojenje se na pulzativen način izloča iz žleze hipofize. Prolaktin je pri živalih leta 1930 odkril Oscar Riddle,[3] pri človeku pa ga je potrdil leta 1970 Henry Friesen.[4]

Prolaktin učinkuje prek prolaktinskega receptorja in številnih citokinskih receptorjev na endokrini, avtokrini in parakrini način. Regulira rast in razvoj tkiv, tvorbo krvi, nastajanje žil in strjevanje krvi.[1] Sproščanje prolaktina iz hipofize regulirajo endokrini nevroni hipotalamusa, med katerimi so najpomembnejši nevrosekretorni tuberoinfundibularni (TIDA-) nevroni arkuatnega jedra, ki s sekrecijo dopamina učinkujejo na D2-receptorje laktotropnih celic in s tem zavirajo sekrecijo prolaktina. Spodbujevalni učinek na sproščanje prolaktina ima tirotropin sproščajoči hormon.

Biosinteza in uravnavanje

[uredi | uredi kodo]

Pri človeku nastaja prolaktin v možganskem privesku (hipofizi), minljivki (decidui – endometriju med nosečnostjo), miometriju (srednji plasti maternice), dojkah, limfocitih, levkocitih in obsečnici (prostati).[5][6]

Nastajanje prolaktina v možganskem privesku nadzorujeta transkripcijski faktor Pit-1 in dopamin, v preostalih tkivih pa t. i. superdistalni promotor, dopamin pa tam nima vpliva.[6] V poskusnih pogojih spodbujata izločanje prolaktina tudi tirotropin sproščajoči hormon in vazoaktivni intestinalni peptid, vendar njuna fiziološka vloga ni pojasnjena. Glavni stimulus za izločanje prolaktina je sesanje mleka, pri čemer gre za živčno posredovani učinek.[7]

V celicah minljivke in limfocitih distalni promotor in s tem izražanje gena za prolaktin stimulira cAMP.[6] Pri progesteronu so opazili, da povečuje sintezo prolaktina v endometriju, zavira pa jo v miometriju in žleznem tkivu v dojkah.[8]

Sinteza prolaktina zunaj možganskega priveska naj bi bila značilna le za človeka in prvake in naj bi imela vlogo za tkivo specifičnega parakrinega in avtokrinega delovanja. Pri drugih vretenčarjih naj bi podobno vlogo imele druge, prolaktinu sorodne beljakovine.[6]

Na izločanje prolaktina vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so agonisti in antagonisti dopaminskih receptorjev (antipsihotiki, antidepresivi), čustveni stres, starost ... Tudi na primer epileptični napad lahko zveča izločanje prolaktina iz možganskega priveska, in sicer naj bi se med napadom širila epileptična možganska aktivnost iz medialnega temporalnega predela možganov v hipotalamus in posledično se spodbudi sinteza prolaktina.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Bole-Feysot C; Goffin V; Edery M; Binart N; Kelly PA (Junij 1998). »Prolactin (PRL) and its receptor: actions, signal transduction pathways and phenotypes observed in PRL receptor knockout mice«. Endocr. Rev. 19 (3): 225–68. doi:10.1210/er.19.3.225. PMID 9626554.
  2. ↑ Evans AM; Petersen JW; Sekhon GS; DeMars R (Maj 1989). »Mapping of prolactin and tumor necrosis factor-beta genes on human chromosome 6p using lymphoblastoid cell deletion mutants«. Somat. Cell Mol. Genet. 15 (3): 203–13. doi:10.1007/BF01534871. PMID 2567059.
  3. ↑ Bates, R; Riddle, O (november 1935). »The preparation of prolactin«. Journal of Pharmacolgy and Experimental Therapeutics. 55 (3): 365–371.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ Friesen H; Guyda, Hardy J (december 1970). »Biosynthesis of Human Growth Hormone and Prolactin«. The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism. 31 (6): 611–624. doi:10.1210/jcem-31-6-611. PMID 5483096.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)[mrtva povezava]
  5. ↑ Ben-Jonathan N; Mershon JL; Allen DL; Steinmetz RW (december 1996). »Extrapituitary prolactin: distribution, regulation, functions, and clinical aspects«. Endocr. Rev. 17 (6): 639−669. doi:10.1210/edrv-17-6-639. PMID 8969972.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Gerlo S; Davis JR; Mager DL; Kooijman R (Oktober 2006). »Prolactin in man: a tale of two promoters«. BioEssays. 28 (10): 1051–1055. doi:10.1002/bies.20468. PMC 1891148. PMID 16998840.
  7. ↑ Norman, Anthony W.; Henry, Helen L., ur. (2014). »III. Structure, Synthesis, Secretion, and Target Cells of the Hypothalamic Releasing Hormones: E. Hypothalamic Control of Prolactin Secretion«. Hormones. Academic Press. str. 66. ISBN 9780080919065.
  8. ↑ Zinger M; McFarland M; Ben-Jonathan N (Februar 2003). »Prolactin expression and secretion by human breast glandular and adipose tissue explants«. J. Clin. Endocrinol. Metab. 88 (2): 689−696. doi:10.1210/jc.2002-021255. PMID 12574200.
  9. ↑ Lepen L., Lorber B. Biološki označevalci epileptičnih napadov in epilepsije. Zdrav Vestn 2013; 82: 466−473.
Stub icon

Ta biokemijski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prolaktin&oldid=6275104«