Navadni nagnoj
| Navadni nagnoj | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Laburnum anagyroides Medik., 1787 | ||||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||||
|
Cytisus laburnum L. |
Navadni nagnoj (znanstveno ime Laburnum anagyroides) je listopadni grm iz družine metuljnic, ki je razširjen po Evropi in tudi Sloveniji.
Opis
[uredi | uredi kodo]Navadni nagnoj je grm, ki v višino doseže do 7 metrov in ima gladko skorjo in viseče veje. Listi so sestavljeni iz treh ovalnih lističev, ki so pritrjeni na dolge peclje. Zgornja stran listov je gladka, spodnja pa je poraščena z gostimi dlačicami. Cvetovi so zbrani v grozdasta socvetja rumene barve, dolga med 10 in 25 cm. Rastlina cveti od maja do junija.[1] Plodovi so svilnato dlakavi, ploščati stroki, dolgi med 4 in 7 cm. Dozorijo avgusta ali septembra.
Razširjenost in uporabnost
[uredi | uredi kodo]Navadni nagnoj je samonikel v južnem delu srednje in v jugozahodni Evropi,[2] kjer najbolje uspeva v milejšem podnebju in na apnenčasti zemlji. V preteklost so iz lesa navadnega nagnoja izdelovali loke, danes pa ga sadijo le še v okrasne namene.
Cela rastlina vsebuje toksin citizin, ki ob zaužitju povzroča slabost, bruhanje, hipertenzijo, midriazo, znojenje in epileptične krče, kar lahko vodi v nezavest, paralizo mišic in dihalno odpoved ter posledično lahko povzroči smrt.[3]
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kilbracken, J. 1995. Easy way guide Trees. Larousse. ISBN 0-7523-0027-X
- ↑ »Laburnum anagyroides«. Botanični vrt Ljubljana. Pridobljeno 1. aprila 2019.
- ↑ »Navadni nagnoj«. UKC Ljubljana. 20. december 2016. Pridobljeno 1. aprila 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Fotografije in opombe (v italijanščini) Arhivirano 2008-09-16 na Wayback Machine.
