Metakognicija
Metakognicija (ospoznavnost, ospoznavanje) predstavlja kontrolne strukture višjega reda, ki omogočajo posamezniku razumevanje in regulacijo lastne miselne aktivnosti.[1] Na kratko bi jo lahko definirali kot "spoznavanje spoznavanja oz. spoznavanje o spoznavanju" »kognicijo o kogniciji« oz. »védenje o védenju«.[2]
Metakognicijo uporabljamo na primer, če opazimo, da imamo več težav pri učenju snovi A kot pri učenju snovi B in če pomislimo, da bi morali dvakrat preveriti, če je trditev C res pravilna, preden jo vzamemo za dejstvo.[3] Zapise o metakogniciji lahko najdemo že pri Aristotelu v njegovih delih De Anima in Parva Naturalia.[4]
Opombe in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Demetriou, A. & Efklides, A. (1989). The person's conception of the structures of developing intellect: Early adolescence to middle age. Genetic, social and general psychology monographs, 115 (3), 371 - 423
- ↑ Santrock. (2008). Information Processing. A Topical Approach to Life-Span Development. (pp. 272-275). New York, NY: The McGraw-Hill Companies, Inc.
- ↑ Flavell, J. (1976). Metacognitive aspects of problem-solving. In L.
- ↑ Oxford Psychology Dictionary;metacognition
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Mednarodno združenje za metakognicijo (IAM) Arhivirano 2011-09-27 na Wayback Machine.
 | Ta članek o psihologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
