Longwy
Longwy | |
---|---|
49°31′11″N 5°45′38″E / 49.51972°N 5.76056°E | |
Država | Francija |
Regija | Grand Est |
Departma | Meurthe-et-Moselle |
Okrožje | Briey |
Kanton | Longwy |
Interkomunaliteta | Skupnost občin aglomeracije Longwy |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Edouard Jacque |
Površina 1 | 5,34 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 15.191 |
• Gostota | 2.800 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 54323 /54400 |
Nadmorska višina | 250–396 m (povp. 254 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Longwy je naselje in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Meurthe-et-Moselle regije Lorene. Leta 1999 je naselje imelo 14.521 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v severovzhodni Franciji tik ob meji z Belgijo in Luksemburgom, 60 km severozahodno od Metza. Razdeljen je na tri dele zgornji Longwy-Haut (fortifikacija), spodnji Lonqwy-Bas (administrativno središče) in Lonqwy-Gouraincourt (industrijski del).
Administracija
[uredi | uredi kodo]Longwy je sedež istoimenskega kantona, vključenega v okrožje Briey.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prvotno je Lonqwy pripadal Lotaringiji. Po razdelitvi njenega kraljestva je postal del Zgornje Lorene, nato Barskega vojvodstva. Leta 1368 je prišel v roke luksemburškega vojvoda Venceslava I., vrnjen Baru v letu 1378. Slednji je bil leta 1480 priključen Lorenskemu vojvodstvu. V vmesnem času od 1648 do 1660 je bil v sklopu Francoskega kraljestva, ponovno pa je prišel pod Francijo leta 1670 in v njej dokončno pristal s podpisom mirovnega sporazuma v Nijmegnu. V obdobju Ludvika XIV. je Lonqwy dobil utrdbe, ki jih je skonstruiral Vauban.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- Longwyjska utrdba (Longwy-Haut) je bila kot ena izmed trinajstih Vaubanovih fortifikacij leta 2008 vpisana na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.