Ledince
Ledince Ledenitzen | |
|---|---|
Vas | |
 | |
  Ledince Geografska lega v Avstriji | |
| 46°34′4.12″N 13°57′47.59″E / 46.5678111°N 13.9632194°E | |
| Država |  Avstrija |
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Beljak-dežela |
| Občina | Bekštanj (KG Ferlach) |
| Nadm. višina | 595 m |
| Prebivalstvo (2024-01-01)[1] | |
| • Skupno | 1.243 |
| Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) |
| UTC+2 (CET/CEST) | |
| Avtomobilska oznaka | VL |
| Št. občine | 20711 |
| Št. naselja | 02423 |
| Popisni okoliš/ -okraj | Ledenitzen (20711 004) |
Ledince (nemško: Ledenitzen ) je vas z okoli 1000 prebivalci v občini Bekštanj na avstrijskem južnem Koroškem .
Geografski položaj
[uredi | uredi kodo]Vas Ledince se nahaja okoli 14 km jugovzhodno od Beljaka na jugovzhodnem robu Beljaške kotline med Dravo na severu in Karavankami na jugu. Značilna, 2145 m visoka Kepa daje okolici svoj pečat.
Upravna zgodovina
[uredi | uredi kodo]Med letoma 1911 in 1973 so bile Ledince samostojna politična občina, prej je pripadala občini Rožek. V okviru občinske reforme leta 1973 je katastrska občina Rute zopet bila vključena v občino Rožek, medtem ko je katastrska občina Borovlje (Zgornje Borovlje) bila priključena občini Bekštanj ob Baškem jezeru.
Še leta 1924 so vse župnije v Spodnji Ziljski dolini in v Rožu bile izključno slovenske.[2])
Kultura in znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Slovensko Izobraževalno društvo Jepa
[uredi | uredi kodo]Začetki novodobnega organiziranega kulturnega življenja segajo v 19. stoletje. Toda prva svetovna vojna je močno prizadela kulturno življenje v Bekštanju in tako tudi koroški plebiscit leta 1920. Zato sta leta 1922 duhovnik Josip Ogris in Franc Aichholzer iz Spodnjega Dobja ustanovila Izobraževalno društvo »Jepa«, ki je pokrivalo župnijo Loče in Pečnica. Društvo je razvilo v starodavni bukovniški tradiciji kulturnega dela med ljudstvom izredno široko paleto aktivnosti. Poučevali so otroke v materinščini, igrali so gledališče na Žiherjovem odru v Ločah, pri Hanjželetu v Ledenicah in pri Ročičniku v Ratenčah. Tako so mdr. uprizorili Jurčičevega Desetega brata ter zlasti znamenito Miklovo Zalo od Jakoba Sketa. Bogato slovensko kulturno življenje je slonelo tudi na številnih zborih (moški pevski zbor v Maloščah in v Brnci) ter tamburaški zbor.
Tudi druga svetovna vojna je terjala ogromne žrtve med društveniki in v slovenski skupnosti. Toda leta 1955 je organizirano kulturno življenje spet zaživelo. Baški fantje so postali steber kulturnega življenja. Sedaj nosi Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero kulturno življenje v občini.
Dvojezični otroški vrtec Ringa raja
[uredi | uredi kodo]Od jeseni leta 1998 deluje v Ledincah slovenski oz. medkulturni otroški vrtec Ringa raja, ki je nastal na pobudo društvenikov slovenskega kulturnega društva Jepa-Baško jezero. Otrokom omogoča učenje obeh deželnih jezikov ter italijanščine.[3][4]
Gospodarstvo in infrastruktura
[uredi | uredi kodo]Nekdanja občina je bila vseskozi izrazito podeželska brez posebnih znamenitosti. Današnje turistično središče, Baško jezero se nahaja pribljižno 2 km severno od Ledinc. Skozi vas pelje Baška cesta B84 ter železniška proga Beljak-Podrožca oz. linija S2.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero : http://www.jepa.at/
- otroški vrtec http://www.ringaraja.at
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Bevölkerung am 1.1.2024 nach Ortschaften (Gebietsstand 1.1.2024)]« (ODS). Statistik Austria.
- ↑ Krška škofija, Zemljevid župnij 1924 (Pfarrkarte der Diözese Gurk, 1924), Arhiv Krške škofije
- ↑ siehe http://www.ringaraja.at
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2016. Pridobljeno 14. januarja 2015.