Kigali
Kigali | |
---|---|
Panoramski posnetek mestnega središča | |
Koordinati: 1°56′38″S 30°3′34″E / 1.94389°S 30.05944°E | |
Država | Ruanda |
Provinca | Kigali |
Ustanovljeno | 1907 |
Upravljanje | |
• Župan | Fidele Ndayisaba |
Površina | |
• Skupno | 730 km2 |
Nadm. višina | 1.567 m |
Prebivalstvo (popis 2012) | |
• Skupno | 1.135.428[1] |
Časovni pas | UTC+2 (CAT) |
• Poletni | UTC+2 |
Okrožja 1. Gasabo 2. Kicukiro 3. Nyarugenge | |
Spletna stran | www |
Kigali je glavno mesto Ruande in z dobrim milijonom prebivalcev (po popisu leta 2012) daleč največje mesto te vzhodnoafriške države.[1] Pravzaprav je edino večje urbano naselje v Ruandi, ki je pretežno kmetijska dežela, s tem pa tudi najpomembnejše politično in gospodarsko središče.[2] V upravni delitvi države ima enakovreden status provincam, dalje pa se deli v tri okrožja: Nyarugenge, Gasabo in Kicukiro.[1]
Mesto stoji na štirih gričih ob reki Ruganwa v goratem osrednjem delu Ruande in ima dobre prometne povezave do drugih regij, v bližini je tudi mednarodno letališče. Od gospodarskih panog sta pomembnejši izvoz čaja in kave, pa tudi lahka industrija in storitvene dejavnosti.[2][3] Prebivalstvo je raznoliko, pri čemer obstaja ostra ločnica med Hutuji in Tutsiji, sprtima etničnima skupinama v krvavi državljanski vojni v 1990. letih, katere posledice so v ruandski družbi vidne še danes. Mestne oblasti sicer zdaj posvečajo veliko pozornosti čistoči in varnosti, zato velja Kigali za razmeroma varnega, še vedno pa velik del prebivalstva živi v barakarskih naseljih.[3][4]
Kigali so leta 1907 ustanovili Nemci kot trgovsko središče v sklopu protektorata Nemška vzhodna Afrika, po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni pa je kot del ozemlja Ruanda-Urundi pripadlo Belgiji. Administrativno središče je bilo takrat Bujumbura v današnjem Burundiju, zato se je Kigali le počasi razvijal, predvsem na račun rudnikov v bližini.[2][3] Leta 1962 je postal glavno mesto samostojne Ruande. Takrat se je začel razvijati kot industrijsko središče, v drugi polovici 20. stoletja so bile ustanovljene tudi univerza in tehniške višje šole. Intenzivnejša rast je po drugi strani prinesla s seboj težave s prenaseljenostjo (brezposelnost, revščina, kriminal).[4] Kigali je močno prizadel ruandski genocid leta 1994, med katerim je bila ubita ali pregnana tretjina prebivalcev, predvsem Tutsijev, samo mesto pa je bilo delno porušeno.[3][4] Leta 1995 je imelo 286.000 prebivalcev, večinoma vrnjenih beguncev, segregacija med Hutujci in Tutsiji pa je očitna še danes.[2] Kljub temu se s priseljevanjem in naravnim prirastom število prebivalcev hitro viša in se bo ob sedanji stopni prirasta (4 % na letni ravni) do leta 2020 podvojilo, kar povzroča težave z zagotavljanjem komunalnih storitev.[5]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 2012 population and housing census. National institute of statistics of Rwanda. http://statistics.gov.rw/system/files/user_uploads/files/books/2012_Census_Final_Draft.pdf. Pridobljeno 17.2.2015.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Appiah, Kwame Anthony; Gates, Henry Louis, ur. (2010). »Kigali«. Encyclopedia of Africa. Oxford University Press. str. 651. ISBN 9780195337709.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Gasanabo, Jean-Damascene. »Kigali City, Rwanda (1907- )«. BlackPast.org. Pridobljeno 17. februarja 2015.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Kagwanja, Peter; Rutere, Mutuma (2002). »Kigali, Rwanda«. V Eyoh, Dickson; Tiyambe Zeleza, Paul (ur.). Encyclopedia of Twentieth-Century African History. Routledge. str. 832–834. ISBN 0203986571.
- ↑ »Massive population growth in Kigali asks for efficient urban health and environment services«. Belgian development agency. 11. junij 2013. Pridobljeno 17. februarja 2015.[mrtva povezava]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Kigali v Wikimedijini zbirki
- Kigali – potovalne informacije v Wikipotovanju
- Uradno spletno mesto