Ivan Merhar

Ivan Merhar, slovenski jezikoslovec, kritik in publicist, * 9. november 1874, Prigorica pri Ribnici, † 4. julij 1915, Martinščina pri Zagraju.

Ivan Merhar
Rojstvo	9. november 1874({{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) Prigorica
Smrt	4. julij 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (40 let) Martinščina
Narodnost	Slovenec
Državljanstvo	Avstro-Ogrska
Poklic	učitelj, jezikoslovec, publicist, kritik

Življenje in delo

Ivan Merhar se je rodil očetu Jožefu in materi Mariji (rojena Šobar). Bil je oče akademika Borisa Merharja, je ljudsko šolo obiskoval v Dolenji vasi, gimnazijo pa v Kočevju, kjer je leta 1895 tudi maturiral. Na dunajski Univerzi je študiral klasično filologijo in slovanske jezike. Poleg jezikoslovja je Merharja zanimala tudi etnografija in prav s tezo o Valvasorju kot etnologu je leta 1901 na Dunaju doktoriral. Oktobra 1900 je postal suplent na gimnaziji v Trstu, 1905 učitelj in 1908 profesor slovenskega jezika. Na gimnaziji je poučeval do vpoklica v Avstro-ogrsko vojsko. Svoje narodnopisne prispevke in literarne kritike je objavljal v časopisu Ljubljanski zvon in goriški reviji Naši zapiski. Zlasti obširno je ocenjeval dela Ivana Cankarja. Bil je aktiven član slovenskih društev v Trstu, sodeloval v tržaški Družbi svetega Cirila in Metoda in predaval na Ljudskem odru. Padel je 4. julija 1915 pri Martinščini kot rezervni nadporočnik avstrijske vojske.

Izbrana bibliografija

• Valvasor als Ethnograph : eine Charakteristik (COBISS)