Pojdi na vsebino

Hrosvita

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Albrecht Dürer (1501), lesorez: Hrosvita iz Gandersheima pod nadzorom opatinje Gerberge predstavlja postaranemu cesarju Otonu Velikemu svojo Gesta Oddonis

Hrotsvita je bila posvetna kanonica, ki je pod Otonsko dinastijo pisala drame in krščansko poezijo, * okoli 935, † 973.

Hrosvitino latinsko ime Hrotsvitha Gandeshemensis se pojavlja v različnih oblikah, vključno s Hrotsvit, Hrosvite, Rotsvita, Rosvit in Rosvindis[1] in pomeni "močan krik". Njeno ime simbolizira njeno željo poveličevati krščanske junake in legende ter vrednote, ki jih predstavljajo.[2]

Rojena je bila v Bad Gandersheimu v saški plemiški družini in kot kanonica vstopila v opatijo Gandersheim.[3] Velja za prvo pisateljico v germanski kulturni sferi, prvo zgodovinarko, prvo osebo po padcu Rimskega imperija, ki je pisala drame na latinskem zahodu[4] in prvo nemško pesnico. [5]

Hrosvitinih šest kratkih dram velja za njena najpomembnejša dela.[5] Bila je ena redkih žensk, ki so v zgodnjem srednjem veku pisale o svojem življenju, in edina, ki je zapisala zgodovino žensk tistega obdobja z ženske perspektive.[6] Imenovali so jo "najimenitnejša ženska svojega časa"[7] in "pomembna osebnost v zgodovini žensk".[3]

O Hrosvithinem osebnem življenju je malo znanega.[3] Vse njeno pisanje je v srednjeveški latinščini.[8] Njena dela je leta 1501 znova odkril humanist Conrad Celtes in jih leta 1600 prevedel v angleščino. [6]

Mnogi so dvomili v pristnost Hrosvitinega dela,[9] a so pregledi in zbirke njenih del, skupaj s številnimi zgodovinskimi in sodobnimi deli, ki govorijo o njej, dokazali, da je Hrosvitino delo pristno.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Hrosvitha | German poet«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 3. decembra 2019.
  2. ↑ Wilson, Katharina (2004). Hrotsvit Of Gandersheim. Toronto: University of Toronto Press. str. 3–10.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Sack, Harald (6. februar 2019). »Hrotsvitha of Gandersheim – The Most Remarkable Women of her Time«. SciHi Blog (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. novembra 2019.
  4. ↑ Ives, Margaret; Suerbaum, Almut (2000). A history of women's writing in Germany, Austria, and Switzerland. Catling, Jo. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-44482-9. OCLC 42004382.
  5. ↑ 5,0 5,1 Bayerschmidt, Carl F. (1. november 1966). »Hroswitha of Gandersheim. Her Life, Times and Works, and a Comprehensive Bibliography. Edited by Anne Lyon Haight«. The Germanic Review: Literature, Culture, Theory. 41 (4): 302–303. doi:10.1080/19306962.1966.11754646. ISSN 0016-8890.
  6. ↑ 6,0 6,1 Frankforter, A. Daniel (Februar 1979). »Hroswitha of Gandersheim and the Destiny of Women«. The Historian. 41 (2): 295–314. doi:10.1111/j.1540-6563.1979.tb00548.x. ISSN 0018-2370.
  7. ↑ Emily McFarlan Miller (20. marec 2019). »Hrotsvitha vs. Gobnait«. Lent Madness (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. novembra 2019.
  8. ↑ »Hrotsvitha - Name's Meaning of Hrotsvitha«. Name-Doctor.com. Pridobljeno 3. decembra 2019.
  9. ↑ Hudson, William Henry (1888). »Hrotsvitha of Gandersheim«. The English Historical Review. 3 (11): 431–457. ISSN 0013-8266. JSTOR 546611.
  10. ↑ Zeydel, Edwin (Julij 1947). »A Chronological Hrotsvitha Bibliography through 1700 with Annotations«. The Journal of English and Germanic Philology. 46 (3): 290–294. JSTOR 27712888.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hrosvita&oldid=6320461«