Horjul
Horjul | |
|---|---|
 Središče Horjula | |
  Horjul Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°1′22.64″N 14°17′53.28″E / 46.0229556°N 14.2981333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Horjul |
| Površina | |
| • Skupno | 4,6 km2 |
| Nadm. višina | 339,8 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 1.429 |
| • Gostota | 310 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1354 Horjul |
| Zemljevidi | |
Horjul - Vaško jedro | |
| Lega | Občina Horjul |
| RKD št. | 22320 (opis enote)[2] |
Horjul je naselje z okrog 2000 prebivalci in središče občine Horjul. Leži v najbolj razširjenem delu doline potoka Horjulščica. Na severnem gričevnem obrobju so na vršajih potokov njive in travniki. Prebivalstvo je v glavnem zaposleno v industriji. V starih časih[kdaj?] je bil Horjul kmečka vas, dandanes pa je ostalo le še nekaj kmetij. Horjul je ob delavnikih povezan z Ljubljano in Vrhniko z rednima avtobusnima linijama. V centru Horjula se nahaja sedež Občine Horjul, cerkev sv. Marjete, Osnovna šola Horjul in center starejših občanov Horjul (DEOS).
V Horjulu sta se mdr. rodila slovenski jezikoslovec Tine Logar ter pisateljica Kristina Brenk.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime se leta 1364 pojavi kot Cheryawl, 1410 Kriawl, 1427 Koriawl, 1433 Cheriawll, 1498 Chriaul in 1744 Herjul.[3]
Izvor toponima je nejasen. Lokalno je v dolinski govorici znan kot Hrjuj ali Hrjujc, v govorici višje živečih ljudi pa kot Frjuj.[4][5] Nekateri so menili, da toponim izhaja iz latinskega Forum Julii, keltskega andronima Ariolo, a jih je Marko Snoj označil za nezadostno pojasnene. Ime izhaja iz *Horjul-jь, ki pa sam z elipso in transonimizacijo izhaja iz slovanske ljubkovalnice *Horjul. Slednji je sestavljen iz antroponima *hor- in obrazil *jь in -ul. Poleg ojkonima 'Horjak' je Horjul najverjetneje edini toponim na slovenskem in južnoslovanskem območju, ki izhaja iz korena *horъ.[6]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V začetku 20. stoletja je bilo na robu vasi odkrito pozno-železnodobno keltsko pokopališče.[7] Čeprav so bile najdbe do danes izgubljene, je najdba pokopališča edini dokaz Keltov v Horjulški dolini. Odkrili so tudi rimski vodovod, ki pa je povezan z villo rustico v Polhovem Gradcu.[8]
Leta 1855 je bila v Horjulu ustanovljena začasna, leta 1861 pa stalna šola. Leta 1862 so stavbo bivše šole podrli in na novo zgradili. Današnje šolsko poslopje je iz leta 1975.[7]
Organizirano delovanje Osvobodilne fronte se je na območju Horjula pričelo junija 1941 po italijanski priključitvi ozemlja v okviru Ljubljanske pokrajine.[9] 14. junija 1942 so partizani mučili horjulškega župana Ivana Bastiča ter njegovo ženo Marjano ter kasneje oba ubili.[10][11] Novembra 1942 je bila v kraju ustanovljena prostovoljna protikomunistična milica. Postojanka je po italijanski kapitulaciji septembra 1943 postala domobranska. Novembra 1943 so vas bombardirale nemške letalske sile, več hiš je bilo uničenih. 8. septembra 1944 so partizanske sile Prešernove brigade neuspešno napadle domobransko postojanko.[9]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 22320«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Kosi, Miha; Seručnik, Matjaž (2021). Historična topografija Kranjske (PDF). Ljubljana: ZRC SAZU Zgodovinski inštitut Milka Kosa. str. 340-41. COBISS 50432003. doi:10.3986/9789612549749. ISBN 978-961-05-0519-8.
- ↑ Rupel, Mirko (1946). »Horjul ali Horjulj?«. Obzornik: 83.
- ↑ Planina, France (1963). Slovenija in njeni kraji. Ljubljana: Prešernova družba. str. 46.
- ↑ Torkar, Silvo (2017). »Odstiranje slovenskih krajevnih imen: Horjul in Hobovše«. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. Zv. 57, št. 3/4. str. 110–111. COBISS 42409005.
- ↑ 7,0 7,1 Savnik, Roman, izd. 1971. Krajevni leksikon Slovenije, zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 411–412.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 20895«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ 9,0 9,1 Mlakar, Boris. 1990. "Horjul." Enciklopedija Slovenije, zv. 4. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 42.
- ↑ »Dve novi žrtvi komunizma«. www.dlib.si. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. 19. junij 1942. Pridobljeno 21. oktobra 2023.
- ↑ Škerbec, Matija. 1957. Krivda rdeče fronte. Cleveland, samozaložba. str. 28–30.
