Himalija (luna)
 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | C. D. Perrine |
| Datum odkritja | 3. december 1904 |
| Oznake | |
| Jupiter VI | |
| Značilnosti tira | |
| Periapsida | 9,782.900 km |
| Apoapsida | 13,082.000 km |
Srednji polmer orbite | 11,460,000 km[1] |
| Izsrednost | 0,16[1] |
| 250,56 dni (0,704 let) [1] | |
Povp. tirna hitrost | 3,312km/s |
| Naklon tira | 27,50 ° (na ekliptiko) 29,59 ° (na Jupitrov ekvator) [1] |
| Obkroža | Jupiter |
| Fizikalne značilnosti | |
Srednji polmer | 85 km |
| ~90.800 km2 | |
| Prostornina | ~2,570.000 km3 |
| Masa | 6,7 ×1018 kg |
Srednja gostota | ~ 2,6 (?) g/cm3 |
| ~ 0,062 m/s2 | |
| ~0,100 m/s | |
Siderska vrtilna doba | 7,782 ur[2] |
| Albedo | 0,04[3] |
| Temperatura | ~124 K |
| 18,3 m | |
Himalija (grško Ἱμαλíα: Himalía) je Jupitrov naravni satelit. Je največja med Jupitrovimi nepravilnimi lunami. Spada v Himalijino skupino Jupitrovih lun.
Luno Himalijo je leta 1904 odkril Charles Dillon Perrine na Lickovem observatoriju [4][5][6][7]. Ime je dobila po Himaliji iz grške mitologije šele v letu 1975 [8], pred tem je bila znana kot Hestija [9] oziroma kot Jupiter VI.
Je največja luna iz skupine, ki nosi njeno ime (Himalijina skupina).
Fizikalne lastnosti
[uredi | uredi kodo]Luna Himalija je podolgovato telo, z dolžino med 150 ± 20 in 120 ± 20 km, kar je zelo blizu ocenam po meritvah iz Zemlje. Jupiter obkroži v malo več kot 250 dneh po tirnici, ki je zelo nagnjena (29,59°) na ravnino Jupitrovega ekvatorja. Njena gostota je precej visoka (2,6 g/cm3), kar kaže da je sestavljena iz kamnin. Njena površina je siva (podobno kot pri ostalih članicah skupine) z barvnim indeksom B-V=0,62, V-R= 0,4. Podobna je asteroidom tipa C.
Raziskovanja
[uredi | uredi kodo]Sonda Cassini je 19. decembra 2000 na svoji poti do Saturna posnela tudi površino Himalije. Posnetki ne kažejo nobene podrobnosti na površini. Spekter, ki ga je posnela sonda, kaže precej močno absorbcijo v delu spectra pri 3 μm, kar pomeni, da je na luni prisotna tudi voda.
Februarja in marca leta 2007 je Nasino vesoljsko plovilo New Horizons, ki je na poti do Plutona, naredilo večje število izredno zanimivih posnetkov (najbližje iz razdalje 8,000.000 kilometrov)
Opombe in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Jacobson, R. A. (2000). »The orbits of outer Jovian satellites«. Astronomical Journal. 120: 2679–2686. doi:10.1086/316817.
- ↑ Pilcher, Frederick; Mottola, Stefano; Denk, Tilmann (2012). »Photometric lightcurve and rotation period of Himalia (Jupiter VI)«. Icarus. 219 (2): 741–742. doi:10.1016/j.icarus.2012.03.021.
- ↑ Porco, Carolyn C.; in sod. (Marec 2003). »Cassini Imaging of Jupiter's Atmosphere, Satellites, and Rings«. Science. 299: 1541–1547. doi:10.1126/science.1079462.
- ↑ »Discovery of a Sixth Satellite of Jupiter«. Astronomical Journal. 24 (18): 154B, . 9. januar 1905.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) - ↑ »Sixth Satellite of Jupiter Confirmed (Himalaia)«. Harvard College Observatory Bulletin. 175: 1. 25. januar 1905.
- ↑ Perrine, C. D. (1905). »Discovery of a Sixth Satellite to Jupiter«. Publications of the Astronomical Society of the Pacific. 17: 22–23.
- ↑ Perrine, C. D. (1905). »Orbits of the sixth and seventh satellites of Jupiter«. Astronomische Nachrichten. 169: 43–44.
- ↑ Marsden, B. G. (7. oktober 1974). »Satellites of Jupiter«. IAUC Circular. 2846.
- ↑ Payne-Gaposchkin, Cecilia; Katherine, Haramundanis (1970). Introduction to Astronomy. Englewood Cliffs, N.J.: Prentice-Hall. ISBN 0-134-78107-4.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Navedeni po naraščajoči oddaljenosti od Jupitra. Začasna imena so zapisana ležeče. | |
| Notranji (Amaltejina skupina) | |
| Galilejevi sateliti | |
| Himalijina skupina | |
| Anankina skupina | |
| Karmina skupina | |
| Pasifajina skupina | |
