Franc Talanyi
| Franc Talanyi | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 23. maj 1883[1] Brezovci[1] |
| Smrt | 9. julij 1959[1] (76 let) Murska Sobota[1] |
| Državljanstvo |  SFRJ Kraljevina Jugoslavija SHS Translajtanija |
| Poklic | pisatelj, slikar, pesnik, novinar, partizan |
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Franc Talanyi-Očka (roj. Franc Temlin, madžarsko Talányi Ferenc, prekmursko Ferenc Talanji),[navedi vir] slovenski pisatelj, pesnik, novinar in partizan, * 23. maj 1883, Brezovci, Puconci, † 9. junij 1959, Murska Sobota.
Rodil se je v evangeličanski kmečki družini, njegova starša sta bila Mihael Temlin in Katarina Franko. Osnovno šolo je končal v Puconcih. V mladosti je bil pristaš madžarizacije[navedi vir], zato je pomadžaril svoje ime v Ferenca Talányija. V mladih letih je sestavil prekmurski koledar Dober pajdás, s katerim je propagiral in zagovarjal madžarizacijo Slovencev na Ogrskem. V Budimpešti je študiral gostinstvo, kasneje je odšel v Nemčijo in v Berlinu nadaljeval študij gostinstva. Obiskoval je tudi večerno likovno šolo. Pred prvo svetovno vojno je bil zaposlen na Madžarskem. V Budimpešti je spoznal svojo bodočo ženo Szerafin Reigli, s katero sta imela štiri otroke.
V Madžarski sovjetski republiki je postal član Komunistične Partije v Budimpešti, leta 1919 sodeloval v revoluciji ter pri ustanavljanju Madžarske sovjetske republike pod vodstvom Béle Kuna, ki je trajala le nekaj več kot štiri mesece. Še naprej je podpiral madžarizacijo[navedi vir], saj so madžarski komunisti verjeli, da v internacionalizmu ne bo manjšin, vsak bo složno Madžar. Ko je Madžarska sovjetska republika propadla, se je Talanyi preselil na Štajersko. Živel je v Vidmu (danes Sveti Jurij ob Ščavnici), Ormožu in na Kapeli. Večinoma je delal v Gornji Radgoni, nekaj časa je bil tudi radgonski župan.
V Murski Soboti je bil urednik Prekmurskega glasnika, Našega slovenskega koledarja (skupaj z Jožefom Kološo) in tudi urejal Dober pajdás. V tem času se je distanciral od madžarizacije in začel podpirati širjenje slovenskega knjižnega jezika namesto prekmurščine, zato je začel pisati Dobrega pajdaša v slovenščini. Delal je tudi kot amaterski slikar in naslikal 40 olj na platno.
Leta 1930 je razkril svojo komunistično preteklost, zato so ga v Lepoglavi zaprli v ječo. Leta 1941 je madžarska vojska okupirala Prekmurje. Takrat je Talanyi spet začel pisati Dobrega pajdaša v prekmurščini (do leta 1943). Talanyi se je tik pred izbruhnom vojne s Kapele, kjer je tedaj bival, umaknil v Mursko Soboto in se kasneje vključil v NOB ter kot ilegalec nosil partizansko ime Očka. V partizanih je pisal pesmi v madžarskem in slovenskem jeziku.
Januarja 1945 je bil aretiran in na madžarskem vojnem sodišču obsojen na devet let zapora, ki ga je do konca vojne prestajal najprej na Madžarskem, nato v Nemčiji.
Franc Talanyi je eden od najbolj protislovnih oseb v zgodovini Prekmurja. V Jugoslaviji je bil spoštovan, čeprav je pred drugo svetovno vojno podpiral kulturno in politično asimilacijo Slovencev na Madžarskem.[navedi vir]
Njegova hči Lea je izdala očetov rokopis Partizani ob Muri. Na RTV Slovenija je v treh delih sodelovala v oddaji "Spomini".
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- »Talanyi Franc«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
- Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem
- Narodnoosvobodilni boj
- Lea Talanyi Pfeifer
| Splošno | |
|---|---|
| Biografski slovarji | |
