Diskretna matematika
Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture. Predmet proučevanja so objekti, ki se ne spreminjajo zvezno, ampak lahko zavzamejo samo posamezne vrednosti. Takšni objekti so cela števila, grafi in trditve v logiki. Diskretna matematika torej ne obravnava področij, kot so izračunavanja in matematična analiza. Obravnava samo števne množice, ki jih lahko oštevilčimo s celimi števili.
Natančnega obsega področij, ki jih obravnava diskretna matematika, ni natančno določena. Množica objektov, ki jih ta veja matematike obravnava, je lahko končna ali pa neskončna. Del matematike, ki obravnava končne množice, se imenuje končna matematika
Nasprotje diskretni matematiki je zvezna matematika, ki obravnava gladke in topološke strukture.
Področja diskretne matematike
[uredi | uredi kodo]Diskretna matematika pokriva izredno veliko precej različnih področij. Med njimi so najbolj pogosta:
- teoretično računalništvo
- teorija informacij
- logika
- teorija množic
- kombinatorika
- teorija grafov
- diskretna porazdelitev
- abstraktna algebra
- račun končnih razlik
- diskretna analiza
- diskretna geometrija
- topologija
- operacijske raziskave
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Fijavž, G. (2015). Diskretne strukture (slovensko)
- Zapiski predavanj Arhivirano 2011-12-16 na Wayback Machine. na Univerzi Yale (angleško)
- Diskretna matematika na Mathworld (angleško)
- Diskretne strukture (angleško)
- Knjiga diskretna matematika na Wikibooks (angleško)
- Knjiga Diskretna matematika Arhivirano 2011-03-02 na Wayback Machine. (angleško)
- Arhiv prispevkov o diskretni matematiki Arhivirano 2011-08-29 na Wayback Machine. (angleško)