Pojdi na vsebino

Cojzit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cojzit

Kristal rumenega cojzita; velikost: 17 x 10 x 8 mm
Splošno
KategorijaVIII. razred - Silikati,
podrazred: otočni silikati (sorosilikati),
epidotska skupina
Kemijska formulaCa2Al3(SiO4)(Si2O7)O(OH)
Strunzova klasifikacija09.BG.10
Klasifikacija DANA58.02.01b.01
Kristalna simetrijaOrtorombska bipiramidna
(2/m 2/m 2/m),
prostorska skupina P nmc
Osnovna celicaa = 16,24 Å, b = 5,58 Å, c = 10,1 Å,
Z = 4, V = 915,25 Å3
Lastnosti
Molekulska masa454,36 g/mol
BarvaBela, siva, zelenkasto rjava, zelenkasto siva, jabolčno zelena, rjava, modra, rožnato rdeča, škrlatna
Kristalni habitStolpičast, prizmatičen, nažlebljen
Kristalni sistemOrtorombski
RazkolnostPopolna na {001}
LomRaven
Trdota6,5
SijajSteklast, bisern
Barva črteBela
ProzornostProzoren do polprozoren
Gostota3,3 g/cm3,
izračunana: 3,30 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,696 – 1,700,
nβ = 1,696 – 1,702
nγ = 1,702 – 1,718
Dvolomnostδ = 0,006 - 0,018
Pleohroizemx: bledo rožnat do rdeče vijoličen,
y: skoraj brezbarven do živo rožnat ali temno moder,
z: bledo rumen do rumeno zelen
Kot 2VIzračunan: 0 – 40,
izmerjen: 0 - 70
DisperzijaRelativno močna
Ultravijolična fluorescencaNe
Sklici[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imenaAniolit (zelen), tanzanit (moder, primesi Cr in Sr), tulit (rdeč, primesi Mn)

Cojzit je precej redek kalcijev aluminijev hidroksi silikat iz epidotske skupine s kemijsko formulo Ca2Al3(SiO4)3(OH) in strukturno formulo Ca2AlOAl2(SiO4)(Si2O7)(OH).

Ime je dobil po ljubljanjskem podjetniku, mineralogu in mecenu baronu Žigi Zoisu (1747–1819), ki je ugotovil, da mineral, ki ga je leta 1805 odkril trgovec z minerali Simon Prešern na Svinški planini (Saualpe) na Koroškem, še ni poznan. Mineral so po njegovi tipski lokaciji poimenovali zaualpit.

Cojzit kristalizira v prizmatičnih ortorombskih kristalih s simetrijo (2/m 2/m 2/m), lahko pa je tudi masiven. Pojavlja se v metamorfnih ali pegmatitskih kamninah. Barva je lahko modra do vijolična, zelena, rjava, rožnata, rumena, siva ali brezbarvna. Ima steklast sijaj in školjkast do neraven lom. Kristali z zaključenimi kristalnimi ploskvami so vzporedno z glavno osjo (os c) nažlebičeni. Cojzit ima popolno razkolnost vzporedno z glavno osjo. Njegova trdota je malo večja od 6, njegova gostota pa je odvisna od različka in meri od 3,10 do 3,38 g/cm3. Mineral je krhek in ima belo barvo črte. Bolj pogost polimorf cojzita je monoklinski klinocojzit.

Aniolit iz Tanzanije, v katerem sta poleg zelenega cojzita tudi črni čermakit in rdeči rubin; velikost: 12 cm

Prozorni primerki cojzita se brusijo v poldrage kamne, medtem ko se prosojni in neprozorni primerki običajno rezbarijo. Metamorfna kamnina aniolit je sestavljena iz zelenega cojzita in kristalov črnega čermakita in rdečega rubina.[4][5] Rubini niso dovolj kakovostni za izdelavo nakita, njihova barva pa poudarja barvo zelenega cojzita in daje izdelkom posebno privlačnost.

Glavna nahajališča cojzita so v Tanzaniji (tanzanit), Keniji (aniolit), Norveški (tulit), Švici, Avstriji, Indiji, Pakistanu in ZDA (Washington).

V Sloveniji so cojzit našli v eklogitu na Pohorju pri Visolah nad Slovensko Bistrico,[6] v bližini Radelj in ob potoku Polskava.[7]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/zoisite.pdf Handbook of Mineralogy
  2. ↑ http://www.mindat.org/min-4430.html Mindat
  3. ↑ http://webmineral.com/data/Zoisite.shtml Webmineral data
  4. ↑ http://www.mindat.org/min-27151.html Mindat
  5. ↑ http://www.cst.cmich.edu/users/dietr1rv/zoisite.htm Gemrocks
  6. ↑ R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slobenije, Ljibljana (2002), str. 88-89.
  7. ↑ Podgoršek, Vili (23. marec 2005). »Zoisit - imenovan po Žigi Zoisu«. Gore-ljudje.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cojzit&oldid=6268252«