Bitka pri Boliji

Bitka pri Boliji
	Del rimsko-germanskih vojn
Datum	469
Prizorišče	Rimska provinca Panonija
Izid	prepričljiva zmaga Ostrogotov
Udeleženci
Gepidi; Heruli; Rugi; Sarmati; Skiri; Svebi; s podporo:; Rimskega cesarstva	Ostrogoti
Poveljniki in vodje
Hunimund,; Edeko; Onoulf; Alaric	Teodemir
Moč
nezano	nezano
Žrtve in izgube
nezano	nezano

Bitka pri Boliji je bila bitka leta 469 med Ostrogoti (Amalski Goti) in koalicijo germanskih plemen v rimski provinci Panoniji.^[1] Bitka je potekala južno od Donave na njenem sotočju z reko Bolijo v sedanji Madžarski. Ostrogoti so v bitki zmagali in vzpostavili svoj primat v Panonski nižini in se kmalu zatem preselili v bolj bogate pokrajine na jugu.^[2]^[3]^[4]

Ozadje

Po Atilovi smrti so različna germanska in druga plemena poskušala doseči neodvisnost od naslednikov njegovega imperija.^[5] Plemena so se združila pod kraljem Gepidov Ardarikom in v bitki pri Nedavi leta 454 premagala Hune in njihove zaveznike.^[6] Vloga Ostrogotov v tej bitki je nejasna,^[6]^[7] tako kot njihova neodvisnost.^[8] Osamosvojena plemena so se naslednjih petnajst let zavzemala za prevlado v Panoniji in sčasoma postala federati Vzhodnega rimskega cesarstva.^[9]

Bitka

Amalske Gote je vodil Teodemir, svak ostrogotskega poglavarja Valamirja, ki je bil pred bitko ubit. H koaliciji so pristopili tudi Svebi pod Hunimundom, Skiri pod Hunulfom in Edekom, Sarmati, Gepidi, Rugi in zelo verjetno Heruli.^[3] Rimski cesar Leon I. Tračan je kljub nasprotnemu nasvetu svojega generala Asparja podprl antigotsko koalicijo.^[2] Ostrogoti so kljub temu, da je Valamir umrl, v bitki zmagali.^[10] Bitka je pomenila konec Skirov kot samostojnega ljudsta.^[1]

Lokacija

Nekateri avtorji^[11] so preprosto navedli, da reka Bolija ni znana. Ludwig Schmidt^[12] je Bolijo prepoznal v reki Ipel (madžarsko Ipoly), drugi^[13] pa so mu brez nadaljnjih analiz sledili.^[14] Ker na predlagani lokaciji ni ravnine, na kakršni naj bi po opisu potekala bitka,^[15] so bojišče prestavili 65 km proti zahodu na vzhodno stran Male madžarske ravnice.^[3] Reka Bolija je postala sedanja reka Concó pri Csému v madžarski Županiji Komárom-Esztergom.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Reynolds, Robert L.; Lopez, Robert S. (1946). "Odoacer: German or Hun?". The American Historical Review. 52 (1): 36–53. doi: 10.2307/1845067.
↑ ^2,0 ^2,1 Wolfram, Herwig (1990). The Ostrogothic Kingdom in Pannonia. History of the Goths. Berkeley, California: University of California Press. str. 264–265. ISBN 978-0-520-06983-1.
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 Gračanin, Hrvoje; Škrgulja, Jana (2014). "The Ostrogoths in Late Antique Southern Pannonia". Acta Archaeologica Carpathica. 49: 176.
↑ Christie, Neil (2007). From the Danube to the Po: The defence of Pannonia and Italy in the fourth and fifth centuries AD. In Poulter, Andrew G. (ur.). The Transition to Late Antiquity, On the Danube and Beyond. Proceedings of the British Academy. Oxford, England: Oxford University Press. str. 547–580. ISBN 978-0-19-726402-7.
↑ Maenchen-Helfen, Otto (1973). The World of the Huns: Studies in Their History and Culture. Berkeley, California: University of California Press. str. 143–144. ISBN 978-0-520-01596-8.
↑ ^6,0 ^6,1 Hodgkin, Thomas (1891). Theodoric the Goth: The Barbarian Champion of Civilization. New York: G.P. Putnam's Sons. str. 29. OCLC 218093.
↑ Wolfram 1990, str. 259.
↑ Kim, Hyun Jin (2013). The Huns, Rome and the Birth of Europe. Cambridge, England: Cambridge University Press. str. 113. ISBN 978-1-107-00906-6.
↑ Wolfram 1990, str. 260.
↑ Kim, Hyun Jin (2015). Huns. Milton Park, Oxfordshire: Routledge. str. 119. ISBN 978-1-317-34090-4.
↑ Thompson, E.A. (1982, 2002). Romans and Barbarians: The Decline of the Western Empire. Madison, Wisconsin: University of Wisconsin Press. str. 19. ISBN 978-0-299-08704-3.
↑ Schmidt, Ludwig (1934). Geschichte der deutschen Stämme bis zum Ausgang der Völkelrwanderung: Die Ostgermanen (nemško) (2. izdaja). Munich: C.H. Beck. str. 275. OCLC 895461758.
↑ Émilienne, Demougeot (1983). "Herwig Wolfram, Geschichte der Goten, 1979". Revue des Études Anciennes. 85 (3): 314–319 (francosko).
↑ Gračanin, Hrvoje; Škrgulja, Jana (2014). "The Ostrogoths in Late Antique Southern Pannonia". Acta Archaeologica Carpathica. 49: 165–205, str. 176, opomba 64.
↑ Jordanes. Getica LIII (paragraf 278).

[ref1-1] 1,0 ^1,1 Reynolds, Robert L.; Lopez, Robert S. (1946). "Odoacer: German or Hun?". The American Historical Review. 52 (1): 36–53. doi: 10.2307/1845067.

[ref2-2] 2,0 ^2,1 Wolfram, Herwig (1990). The Ostrogothic Kingdom in Pannonia. History of the Goths. Berkeley, California: University of California Press. str. 264–265. ISBN 978-0-520-06983-1.

[ref3-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 Gračanin, Hrvoje; Škrgulja, Jana (2014). "The Ostrogoths in Late Antique Southern Pannonia". Acta Archaeologica Carpathica. 49: 176.

[4] Christie, Neil (2007). From the Danube to the Po: The defence of Pannonia and Italy in the fourth and fifth centuries AD. In Poulter, Andrew G. (ur.). The Transition to Late Antiquity, On the Danube and Beyond. Proceedings of the British Academy. Oxford, England: Oxford University Press. str. 547–580. ISBN 978-0-19-726402-7.

[5] Maenchen-Helfen, Otto (1973). The World of the Huns: Studies in Their History and Culture. Berkeley, California: University of California Press. str. 143–144. ISBN 978-0-520-01596-8.

[ref6-6] 6,0 ^6,1 Hodgkin, Thomas (1891). Theodoric the Goth: The Barbarian Champion of Civilization. New York: G.P. Putnam's Sons. str. 29. OCLC 218093.

[7] Wolfram 1990, str. 259.

[8] Kim, Hyun Jin (2013). The Huns, Rome and the Birth of Europe. Cambridge, England: Cambridge University Press. str. 113. ISBN 978-1-107-00906-6.

[9] Wolfram 1990, str. 260.

[10] Kim, Hyun Jin (2015). Huns. Milton Park, Oxfordshire: Routledge. str. 119. ISBN 978-1-317-34090-4.

[11] Thompson, E.A. (1982, 2002). Romans and Barbarians: The Decline of the Western Empire. Madison, Wisconsin: University of Wisconsin Press. str. 19. ISBN 978-0-299-08704-3.

[12] Schmidt, Ludwig (1934). Geschichte der deutschen Stämme bis zum Ausgang der Völkelrwanderung: Die Ostgermanen (nemško) (2. izdaja). Munich: C.H. Beck. str. 275. OCLC 895461758.

[13] Émilienne, Demougeot (1983). "Herwig Wolfram, Geschichte der Goten, 1979". Revue des Études Anciennes. 85 (3): 314–319 (francosko).

[14] Gračanin, Hrvoje; Škrgulja, Jana (2014). "The Ostrogoths in Late Antique Southern Pannonia". Acta Archaeologica Carpathica. 49: 165–205, str. 176, opomba 64.

[15] Jordanes. Getica LIII (paragraf 278).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]