Pojdi na vsebino

Beneško obzidje Nikozije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Beneško obzidje Nikozije
Nikozija, Ciper in Severna Nikozija, Severni Ciper
Del beneškega obzidja
Nikozija leta 1597
Koordinati35°10′15.8″N 33°22′12.2″E / 35.171056°N 33.370056°E / 35.171056; 33.370056
VrstaMestno obzidje in zvezdna utrdba
Informacije o nahajališču
LastnikVlada Cipra[1].
Pod nadzoromOddelek za starine[2]
Odprto za
javnost		Yes
Stanjevelik del nedotaknjen
ArhitektGiulio Savorgnan
Zgodovina nahajališča
Zgrajeno1567–1570
ZgradilBeneška republika
Konflikti/vojneOsmansko–beneška vojna (1570–73)

Beneško obzidje je vrsta obrambnih zidov, ki obkrožajo Nikozijo, glavno mesto Cipra. Prva mestna obzidja so bila zgrajena v srednjem veku, vendar jih je Beneška republika sredi 16. stoletja popolnoma obnovila. Obzidje je še vedno večinoma nedotaknjeno in sodi med najbolje ohranjene renesančne utrdbe v vzhodnem Sredozemlju. So glavna turistična znamenitost.

Nikozija je bila tako kot Palmanova v Italiji in Valletta na Malti praktičen primer idealnega renesančnega mesta. To je bilo posledica njegovih utrdb in urbanega življenja v mestu.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prva utrdba v Nikoziji je bil grad, zgrajen leta 1211, v času Lusignanov. Velik stolp z imenom Margaretin stolp je zgradil kralj Peter I. leta 1368. Peter II. je zgradil prve utrdbe, ki obkrožajo celo mesto in porušil tudi Margaretin stolp.[4]

Ciper je postal del Beneške republike leta 1489. Čeprav so beneški guvernerji mesta poudarjali potrebo po utrditvi mesta, sprva ni bilo nič narejenega za izboljšanje utrdb.[5] To se je spremenilo po velikem obleganju Malte leta 1565, ko se je povečal strah pred osmansko širitvijo in so številne krščanske države v Sredozemlju začele krepiti svoje utrdbe.[6]

Leta 1567 so se Benečani odločili, da mesto okrepijo, in italijanskim vojaškim inženirjem Giulio Savorgnanu in Francescu Barbaroju naročili, naj oblikujejo nove utrdbe.[7] Srednjeveške utrdbe, za katere so se inženirji zdeli neustrezne za obrambo mesta, so bile porušene, da so omogočile nove zidove. Benečani so v mestu porušili tudi več hiš, cerkva in palač ter stavbe, ki ležijo zunaj novih obzidjev, tako za pridobivanje gradbenega materiala kot za jasnejše vidno polje za obrambo mesta.[8]

Hkrati je bila reka Pedieos preusmerjena zunaj mesta, da bi prebivalce zaščitila pred poplavami in zapolnila jarek, ki je obkrožal novo obzidje.

Četrta osmansko-beneška vojna je izbruhnila, ko so bile utrdbe še nedokončane. Osmani pod vodstvom Piali paša so napadle Ciper 1. julija 1570 in 22. julija začele oblegati Nikozijo. Mesto je zdržalo do 9. septembra, ko so Osmani prebili zid v bastijonu Podocattaro. Osmani so nato pobili branilce in zajeli preostale prebivalce.[9]

Po koncu obleganja je Lala Mustafa paša v mestu pustil posadko s 4000 vojaki in 1000 konjeniki. Mesto je nato začelo nazadovati.[10] Čeprav so Osmanlije po obleganju popravili utrdbe, so bile do začetka 17. stoletja »porušene ali propadle« in mesto je bilo praktično brez obrambe.[11]

Sredi 19. stoletja je mesto začelo oživljati. Še vedno je bilo zaprto znotraj obzidja, ko so Britanci leta 1878 zasedli Ciper. Leta 1879 so odprli vrata blizu Pafoških vrat, da bi olajšali dostop do okolice. Nadaljnje odprtine so bile narejene znotraj obzidja v 20. stoletju.[12]

Lega

[uredi | uredi kodo]
Pogled na del beneških zidov in bližnje vrtove

Beneško obzidje Nikozije ima krožno obliko, obseg okoli 5 km. Obzidje vsebuje enajst peterokotnih bastijonov z zaobljenimi oriloni, podobno kot bastijoni Palmanove. Bastijoni so poimenovani po enajstih družinah, stebrih italijanske aristokracije v mestu, ki so donirale sredstva za gradnjo obzidja. Enajst bastijonov je:

  • Bastijon Caraffa
  • Bastijon Podocattaro
  • Bastijon Constanza
  • Bastijon D'Avila
  • Tripolski bastijon
  • Bastijon Roccas
  • Bastijon Mula
  • Kvirinijev bastijon
  • Bastijon Barbaro
  • Bastijon Loredan
  • Bastijon Flatro

Od bastijona Caraffa do Tripolskega obzidje leži v južni polovici mesta v Republiki Ciper. Od bastijona Roccas do Loredan leži na severu, ki ga zasedajo Turki, medtem ko bastijon Flatro leži v tamponski coni ZN.

Vrata Famagusta.

Mesto ima tri vrata:

Strokovnjaki menijo, da je obzidje odličen primer vojaške arhitekture 16. stoletja. Njegova zasnova vključuje posebne inovativne tehnike, ki označujejo začetek renesančne dobe v gradnji utrdb. Sem spada namestitev vrat z bastijonoma ob strani, tako da bi jih bilo lažje zaščititi v času obleganja in pustiti zgornjo polovico obzidja neobdelanega z zidom, da bi povečali njegovo sposobnost absorbiranja udarcev iz topovskih strelov.

Kljub temu so imele utrdbe več pomanjkljivosti, predvsem ker so bile še vedno nepopolne, ko so jih zajeli Osmani. Bastijoni nimajo piazza-basse ali kavalirjev, kurtine pa so precej nizke v primerjavi z drugimi sodobnimi mestnimi obzidji, kot so utrdbe Herakliona in utrdbe Vallette. Utrdbe tudi niso imele nobenih zunanjih delov.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Polovica obzidja leži v Severni Nikoziji v turški republiki Severni Ciper. Deli obzidja ležijo tudi v varovalnem pasu Združenih narodov na Cipru]]
  2. ↑ »European Heritage Label listing – Application form for the Fortifications of Nicosia - Nicosia, Cyprus« (PDF). Department of Antiquities. Ministry of Communications and Works. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. julija 2015.
  3. ↑ Cosmescu, Dragos. »Nicosia«. fortified-places.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2015.
  4. ↑ »The fortifications during the Lusignan period: 1192-1489 AD«. Nicosia Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2015.
  5. ↑ »The Venetian administration and the new fortifications«. Nicosia Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2015.
  6. ↑ »Part four - Nicosia - Walls and Houses«. romeartlover.tripod.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2014.
  7. ↑ »The new fortifications by Julio Savorgnano«. Nicosia Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2015.
  8. ↑ »The construction of the new walls«. Nicosia Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2015.
  9. ↑ »The Siege of Nicosia«. Nicosia Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2015.
  10. ↑ »Nicosia during the Ottoman period«. Nicosia Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2015.
  11. ↑ »Nicosia seen by travelers«. Nicosia Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2015.
  12. ↑ »Urban development«. Nicosia Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2015.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Zehra Öngül: Historical development of Nicosia Fortifications and its texture along with the Fortification Walls, in: Giorgio Verdiani (Hrsg.): Defensive Architecture of the Mediterranean XV to XVIII Centuries, Bd. III, Dipartimento di Architettura, Florenz 2016, S. 193–200.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Beneško obzidje Nikozije.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beneško_obzidje_Nikozije&oldid=6260465«