Pojdi na vsebino

Avtomontaža

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avtomontaža
Tipdružba
PanogaAvtomobilska industrija
Ustanovitev1933
SedežLjubljana 1000 Ljubljana
Zastava Slovenije Slovenija
Produktiizdelava nadgradenj za avtobuse

Avtomontaža je nekdanje slovensko avtomobilsko podjetje s sedežem v Ljubljani, ki se je ukvarjalo predvsem s predelavo avtobusov, pa tudi z izdelavo karoserij za tovornjake in druga lažja vozila.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prvotno poimenovanje je podjetja je bilo Automontaža, a se je leta 1936 preimenovala v Avtomontažo. Vmes je podjetje nekaj časa delovalo še z imenom Karoserija. V podjetju je od leta 1933 do začetka druge svetovne vojne deloval kot solastnik in glavni konstruktor inženir Stanko Bloudek. Svoje prostore je imelo podjetje tedaj na Kamniški ulici za Bežigradom. Bloudek je začel razvijati prvi domači osebni avtomobil, imenovan po Triglavu. Avtomobil je nastal na osnovi nemškega DKW z njihovim dvotaktnim motorjem, ki je poganjal prednji kolesi. Vozilo je stalo 40.000 takratnih dinarjev in bi se lahko še pocenilo ob serijski proizvodnji in še večji udeležbi domačih sestavnih delov, ki je že pri prototipu dosegala polovico vseh. V Automontaži so si zelo prizadevali za osvojitev izdelave v celoti in so začeli celo z razvojem lastnega motorja, ki bi bil sicer podoben DKW, le da naj bi bil zračno hlajen. Zakaj in kako so načrti zamrli, ni znano, kljub temu da so izdelali več Triglavov. Prvi prototip so predstavili v aprilu 1934, med drugimi je obstajal tudi dostavni model za podjetnike.

Mercedes-Benz O405N2 z Avtomontažino nadgradnjo, letnik 1997

Po drugi svetovni vojni so izdelovali predvsem nadgradnje-karoserij za trolejbuse in avtobuse, velikokrat tudi v sodelovanju z ljubljanskim javnim prevoznikom. Podjetje je nadgradnje izdelovalo na naslednjih šasijah:

Stečaj podjetja

[uredi | uredi kodo]

Avtomontaža je delovala vse do 30.12.1999 (na koncu pod imenom Avtomontaža - Bus), ko je z njenim stečajem ugasnilo najstarejše avtomobilsko podjetje v Sloveniji. Na mestu nekdanje tovarne ob Celovški cesti danes stoji soseska Celovški dvori.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]