Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antimon, 51Sb |
|
Izgovarjava | IPA: [antiˈmoːn] |
---|
Videz | srebrno bleščeč siv |
---|
Standardna atomska teža Ar, std(Sb) | 121,760(1)[1] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 51 |
---|
Skupina | skupina 15 (pniktogeni) |
---|
Perioda | perioda 5 |
---|
Blok | blok p |
---|
Razporeditev elektronov | [Kr] 4d10 5s2 5p3 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 18, 5 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Tališče | 630,63 °C |
---|
Vrelišče | 1635 °C |
---|
Gostota (blizu s.t.) | 6,697 g/cm3 |
---|
v tekočem stanju (pri TT) | 6,53 g/cm3 |
---|
Talilna toplota | 19,79 kJ/mol |
---|
Izparilna toplota | 193,43 kJ/mol |
---|
Toplotna kapaciteta | 25,23 J/(mol·K) |
---|
Parni tlak
P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
pri T (°C)
|
534
|
603
|
738
|
946
|
1.218
|
1.585
|
|
|
Oksidacijska stanja | −3, −2, −1, 0,[2] +1, +2, +3, +4, +5 (amfoterni oksid) |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 2,05 |
---|
Ionizacijske energije | - 1.: 834 kJ/mol
- 2.: 1594,9 kJ/mol
- 3.: 2440 kJ/mol
- (več)
|
---|
Atomski polmer | empirično: 140 pm |
---|
Kovalentni polmer | 139±5 pm |
---|
Van der Waalsov polmer | 206 pm |
---|
Spektralne črte antimona |
|
Pojavljanje v naravi | prvobitno |
---|
Kristalna struktura | romboedrična |
---|
Hitrost zvoka tanka palica | 3420 m/s (pri 20 °C) |
---|
Temperaturni raztezek | 11 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) |
---|
Toplotna prevodnost | 24,4 W/(m⋅K) |
---|
Električna upornost | 417 nΩ⋅m (pri 20 °C) |
---|
Magnetna ureditev | diamagnetik[3] |
---|
Magnetna susceptibilnost | −99,0·10−6 cm3/mol[4] |
---|
Youngov modul | 55 GPa |
---|
Strižni modul | 20 GPa |
---|
Stisljivostni modul | 42 GPa |
---|
Mohsova trdota | 3,0 |
---|
Trdota po Brinellu | 294–384 MPa |
---|
Številka CAS | 7440-36-0 |
---|
|
Odkritje | Arabski alkimisti (pred 815 našega štetja) |
---|
Simbol | "Sb": iz lat. stibium 'antimonit' |
---|
|
|
Kategorija: Antimon prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51. Ta polkovina ima štiri alotropne oblike. Najstabilnejša oblika antimona je modro-bela kovina. Rumeni in črni antimon sta nestabilni nekovini. Uporablja se v požarni izolaciji, barvilih, keramiki, enamelih, številnih zlitinah in gumi. Je negorljiv material, zato ga uporabljajo za obleke gasilcev.