Pojdi na vsebino

Šoštanjski prelom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Šoštanjski prelom je geološki prelom v Sloveniji.[1] Povezuje periadriatsko prelomno cono z Lavantalskim prelomom in poteka v smeri SZ–JV. Premiki vzdolž preloma so pliocensko-kvartarni[2] desni zdrsi[3][4] ali desni transtenzijski zmiki.[5] Vpadna ploskev meri 75° proti S–SZ. Prelom je s Savskim, Labotskim in Peradriatskim (lokalno Smrekoviškim) prelomom sestavni del širšega Peradriatskega prelomnega sistema (PPS).[6] Prelom je poimenovan po Šoštanju.

Nekateri geologi Šoštanjski prelom obravnavajo kot mejo med Savinjskimi Alpami in Karavankami.[7] Šoštanjski prelom tako skupaj s Smrekoviškim prelomom definira Velenjsko kotlino, pri čemer je Šoštanjski prelom s pogrezanjem močno oviral siceršnjo lokalno orogenezo Smrekoviškega preloma.[8] Zahodno od Belavskega vrha se mu pridruži lokalni Vitanjski prelom (smer Belavski vrh–Kozjak–Vitanje).[9]

Šoštanjski prelom je del Velike geodinamične mreže premogovnika Velenje, predvsem zaradi njegove možne seizmičnosti.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Nicholas Pinter, ur. (2006). The Adria microplate : GPS geodesy, tectonics and hazards : [proceedings of the NATO Advanced Research Workshop on the Adria Microplate: GPS Geodesy, Tectonics and Hazards, Veszprem, Hungary, April 4-7, 2004]. Dordrecht: Springer. ISBN 978-1-4020-4233-1.
  2. Vrabec, Marko; Prešeren, Polona; Stopar, Bojan (2005). »Hitrosti premikov ob prelomih v Vzhodni Sloveniji: opazovanja iz let 1996, 1999 in 2002«. Geodetski vestnik.
  3. Celarc, Bogomir; Vrabec, Marko; Rožič, Boštjan; Kralj, Polona; Rupnik, Petra Jamšek; Kolar - Jurkovšek, Tea; Gale, Luka; Šmuc, Andrej. »Field Trip A1: Southern Alps of Slovenia in a nutshell: paleogeography, tectonics, and active deformation« (PDF). Berichte der Geologischen Bundesanstalt. 99. Pridobljeno 10. avgusta 2014.
  4. Vrabec, Marko; Pavlovčič Prešeren, Polona; Stopar, Bojan (2006). »GPS study (1996—2002) of active deformation along the Periadriatic fault system in northeastern Slovenia: tectonic model«. Geologica Carpathica. 57. Pridobljeno 10. avgusta 2014.[mrtva povezava]
  5. Vrabec, Pavčič Prešeren & Stopar 2005, str. 84.
  6. Vrabec, Pavčič Prešeren & Stopar 2005, str. 83.
  7. Brezigar et al. 1987, str. 56.
  8. Brezigar et al. 1987, str. 58.
  9. Brezigar et al. 1987, str. 34.
  10. Vrabec, Pavčič Prešeren & Stopar 2005, str. 85.