Ogled vira Znanost

{{Znanost}}
'''Znánost''' ({{jezik-la|scientia}} − ''[[znanje]]'') se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o [[narava|naravi]] in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. [[Znanstvena metoda]] temelji na skrbnem [[opazovanje|opazovanju]] in preskušanju [[teorija|teorij]] s [[eksperiment|preskusi]]. Znanost se deli na [[veda|vede]], vede pa na področja (discipline).

'''Temeljna ali bazična znanost''': znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti. V času odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti.

'''Uporabna ali aplikativna znanost''': izsledki aplikativne znanosti so uporabni v našem vsakdanu.

Človek, ki se ukvarja z znanostjo, se imenuje '''[[znanstvenik]]'''.

== Razvoj znanosti ==
=== Model razvoja znanosti po Thomasu Kuhnu ===
Za [[Thomas Kuhn|Kuhnovo]] najznamenitejše in najpomembnejše delo velja znanstvena monografija ''[[Struktura znanstvenih revolucij]]''. Izdana je bila leta 1962 v sklopu Mednarodne enciklopedije enotne znanosti. Temelji na predpostavki, da zgodovina znanosti igra ključno vlogo pri razvoju in razumevanju filozofije znanosti. V Strukturi znanstvenih revolucij Kuhn razvoj znanosti prikaže na nov način. Spodbija idejo uniformnega razvoja znanosti in zanika zamisel o razvijanju znanosti s kopičenjem resnic. Pred časom njegovega modela razvoja znanosti je prevladoval »junaški« vidik znanstvenega napredka, ki je znanost predstavljal kot proces linearnega kopičenja resnic, pri čemer je sam napredek garantiran znanstvenostjo apliciranih metod in četudi se lahko pospeši v rokah talentiranega znanstvenika, nazadovanje tudi v nesposobnih rokah ni mogoče. V Strukturi Kuhn to uveljavljeno idejo o neizpodbitnosti napredka razbije in jo nadomesti z dvema fazama razvoja znanosti. Poimenuje ju "normalna" in "revolucionarna", oziroma izjemna faza. Normalno fazo definira kot na videz podobno standardni kumulativni podobi znanstvenega razvoja, vendar ji ni istovetna. Deluje po »puzzle-solving« principu - principu reševanja vsakodnevnih logičnih problemov. Pri njih lahko namreč ta, ki uganko rešuje, goji realna pričakovanja, da mu bo uganko uspelo razrešiti, da je njegov uspeh odvisen predvsem od njegovih sposobnosti ter da obstaja visoka stopnja podobnosti med problemom in apliciranimi metodami razrešitve. V fazi normalne znanosti znanstvenik tako ne vstopa na povsem neraziskan teren. Na račun podobnosti metode in rešitve problema v tej fazi prihaja do nabirajočega spektra znanja – zaloga rešitev »ugank« je rastoča. Vsake toliko časa pa normalno fazo preseka znanstvena revolucija, ki v prvi vrsti vsebuje revizijo že obstoječih praks in prepričanj. Znanstveno revolucijo sprožijo anomije v znanstvenih teorijah, kadar je njihova zaloga tako velika, da jih znanstveniki ne morejo več enostavno odmisliti ali ignorirati in postane očitno, da nakazujejo na napako v sistemu. Kakor so znanstvene revolucije v standardnem pogledu smatrane zgolj kot boljša izvedba normalne znanosti, pravi Kuhn, bo tudi revolucionarna znanost sprejeta kot pozitivna in dobrodošla, tista, h kateri naj bi znanstveniki stremeli. Takšen kritičen pogled pa hkrati vsebuje predpostavko, da revolucionarne faze ne preživijo vsi predhodni dosežki, kar ima lahko za posledico izgubo razlag za fenomene, ki so že veljali za razumljene in razložene. Ta aspekt je postal poznan pod imenom izguba po Kuhnu, v izvirniku poimenovan »Kuhn-loss«.

== Veje znanosti ==
Znanstveno področje se v splošnem deli v dve veliki skupini: [[naravoslovje]], ki proučuje naravne pojave (vključno z [[biologija|biološkim življenjem]]) in [[družboslovje]], ki preučuje obnašanje ljudi in [[družba|družbe]]. Ti dve skupini temeljita na opazovanju [[pojav]]ov, ki jih lahko drugi raziskovalci preverijo pod enakimi pogoji.{{sfn|Popper|2002|p=20}} Obstajajo tudi sorodne discipline, ki so združene v interdisciplinarne [[uporabne vede|uporabne znanosti]], kot so [[inženirstvo]] in [[medicina]]. Znotraj teh kategorij so specializirana znanstvena področja, ki lahko vključujejo dele drugih znanstvenih disciplin, vendar vsebujejo pogosto lastno [[nomenklatura|nomenklaturo]] in strokovno znanje. <ref>Glej: {{navedi splet | author=Editorial Staff | date=March 7, 2008 | url=http://www.seedmagazine.com/news/2007/03/scientific_method_relationship.php | title=Scientific Method: Relationships among Scientific Paradigms | publisher=Seed magazine | accessdate=2007-09-12 | archive-date=2007-09-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070929092138/http://www.seedmagazine.com/news/2007/03/scientific_method_relationship.php | url-status=dead }}</ref>

[[Matematika]], ki je razvrščena med [[formalna znanost|formalne znanosti]],<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.cambridge.org/gb/knowledge/isbn/item1173067/?site_locale=en_GB |author= Tomalin, Marcus |year=2006| title=Linguistics and the Formal Sciences |doi=10.2277/0521854814 |publisher=Cambridge.org |accessdate=2012-02-05}}</ref><ref>[[Benedikt Löwe]] (2002) [http://www.jstor.org/pss/20117289 "The Formal Sciences: Their Scope, Their Foundations, and Their Unity"]</ref> je hkrati podobna in se razlikuje od empiričnih znanosti (naravoslovne in družbene vede). Empiričnim znanostim je podobna v tem, da vključuje objektivno, natančno in sistematično raziskavo na področju znanja; je pa drugačna zaradi svoje metode preverjanja znanja, raje uporablja ''[[a priori]]'' namesto empiričnih metod.{{sfn|Popper|2002|pp=10–11}} Formalne znanosti, ki vključujejo tudi [[statistika|statistiko]] in [[logika|logiko]], so ključne pri empiričnih znanostih. Večja odkritja v formalnih znanostih so pogosto privedla do velikega napredka v empiričnih znanostih. Formalne znanosti so bistvene pri oblikovanju [[hipoteza|hipotez]], [[teorija|teorij]] in [[fizikalni zakon|zakonov]] {{sfn|Popper|2002|pp=79–82}}, tako pri odkrivanju in opisovanju kako stvari delujejo (naravoslovje) in kako ljudje mislijo in delujejo (družboslovje).

Poleg širokega pomena, se beseda »Znanost« včasih nanaša izrecno na [[temeljno znanost|temeljne znanosti]] (matematike in naravoslovne vede). 

=== Eksaktne in naravoslovne znanosti ===
[[Matematika]] - [[logika]] - [[kibernetika]] - [[mehanika]] - [[fizika]] - [[astronomija]] - [[kemija]] - [[biologija]] - [[botanika]] - [[zoologija]] - [[genetika]] - [[biokemija]] - [[biofizika]] - [[ekologija]] - [[geologija]] - [[paleontologija]] - [[meteorologija]] - [[geofizika]] - [[geografija]] - [[ekologija]] - [[kozmologija]]

=== Tehniške znanosti (vede, stroke) ===
[[Metalurgija]] - [[rudarstvo]] - [[geodezija]] - [[geotehnika]] - [[gradbeništvo]] - [[strojništvo]] - [[elektrotehnika]] - [[elektronika]] - [[računalništvo]] - [[telekomunikacije]] - [[aeronavtika]] - [[kemijska tehnologija]] - [[tekstilna tehnologija]] - [[vodarstvo]]

=== Medicinske znanosti ===
[[Medicina]] - [[mikrobiologija]] - [[stomatologija]] - [[farmacija]] - [[anatomija]] - [[defektologija]] - [[pediatrija]] (-- veterina?)

=== Agrarne (biotehniške) znanosti ===
[[Agronomija]] - [[gozdarstvo]] - [[lesarstvo]] - [[živilska tehnologija]] - [[veterina]] - krajinarstvo/[[krajinska arhitektura]]? - [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]]... 

=== Družbene znanosti ===

[[antropologija]] - [[arheologija]] - [[ekonomija]] - [[etnologija]] - [[geografija]] - [[informatika]] - [[komunikologija]] - [[psihologija]] - [[politologija]] - [[sociologija]] - [[demografija]] - [[statistika]] - [[zgodovina]]

=== Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti ===
[[Filozofija]] - [[estetika]] - [[filologija]] - [[lingvistika]]/[[jezikoslovje]] - [[psihologija]] - [[pedagogika]] in [[didaktika]] - [[andragogika]] - [[literarna zgodovina]] - [[umetnostna zgodovina]] - [[muzikologija]] - [[simbolika]]

==Sklici==
{{sklici|1}}
{{refbegin|30em}}
* {{navedi knjigo
| last=Popper | first=Karl R. | year=2002 | title=[[The Logic of Scientific Discovery]] | origyear=1959 | edition= | publisher=Routledge Classics | location=New York, NY | isbn=0-415-27844-9 | oclc=59377149  }}
{{refend}}

== Viri == 
* Thomas Kuhn. Stanford Encyclopedia of Science. 

== Glej tudi ==

* [[znanstvenik]], [[osnovne znanstvene teorije]], [[odpadna znanost]], [[patološka znanost]]. [[filozofija znanosti]], [[protoznanost]], [[psevdoznanost]], [[znanstveno izobraževanje]], [[klasifikacija znanosti]], [[seznam akademskih disciplin]], [[veda]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|znanost|Znanost}}
; v angleščini
* [http://unisci.com/science2.shtml UniSci: Zakaj znanost? (Why Science?)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040214181955/http://unisci.com/science2.shtml |date=2004-02-14 }}
* [http://www.mit.edu/~bkrupa/whyscience.html Boris Krupa: Zakaj znanost? (Why science?)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040202202845/http://www.mit.edu/~bkrupa/whyscience.html |date=2004-02-02 }}
* [http://www.people.virginia.edu/~rjh9u/studysci.html Zakaj študirati znanosti? (Why Study Science?)]
* [http://www.scienceandyou.org/articles/ess_01.shtml Zakaj znanost in ti (Why Science & You)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040216074147/http://www.scienceandyou.org/articles/ess_01.shtml |date=2004-02-16 }}
* [http://www.epinions.com/content_2841616516 Zakaj znanost ne more biti demokratična|Why science cannot be democratic)]
* [http://physicsweb.org/article/world/13/5/2 Zakaj znanost uspeva zaradi kritike (Why science thrives on criticism)]
* [http://www.edge.org/documents/archive/edge53.html Ali znanost ubija dušo? Razprava med Stevenom Pinkerjem in Richardom Dawkinsom (Is Science Killing the soul? A discussion between Steven Pinker and Richard Dawkins)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040213034030/http://www.edge.org/documents/archive/edge53.html |date=2004-02-13 }}
* [http://www.thehumanist.org/humanist/articles/dawkins.html Esej Richarda Dawkinsa: Ali je znaost religija? (Richard Dawkins essay: Is Science a Religion?)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121030144700/http://www.thehumanist.org/humanist/articles/dawkins.html |date=2012-10-30 }}
* [http://textbook.wikipedia.org/wiki/General_Science Wikiknjige - GSCE znanstveni učbenik (Wikibooks - GSCE science textbook)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031017083430/http://textbook.wikipedia.org/wiki/General_Science |date=2003-10-17 }}
* Abecedni in zložen seznam znanosti, prirejen iz članka spletne enciklopedije, »Science« [http://www.internet-encyclopedia.info/wiki.phtml?title=Science Spletna enciklopedija 14. marec 2003]

{{portal|Znanost}}
[[Kategorija:Znanost| ]]
{{normativna kontrola}}