Wikipedija

V izdelavi

Wikipedija je večjezikovni spoj odprte vsebine enciklopedije in zbornika, ki se razvija skupinsko in ga upravlja in streže neprofitna ustanova Wikimedije. Do novembra 2004 je pokrila velik obseg tem in ima preko 400.000 člankov v angleščini (po svojem štetju). Vsebuje tudi preko 75.000 člankov v drugih jezikih.

Projekt se je začel v angleščini 15. januarja 2001 in kasneje so se začela še druga v drugih jezikih.

Glavne značilnosti

Wikipediji ima tri bistvene značilnosti, ki določajo njen kotiček na svetovnem spletu:

1. Prvenstveno je oziroma si želi postati enciklopedija (s podprtimi podatki v obliki zbornika).
2. Je wiki kar pomeni, da jo lahko urejuje kdorkoli (z nekaj izjemami).
3. Ima odprto vsebino in uporablja GNU licenco proste dokumentacije.

Wikipedijo tako kot Nupedijo (podoben projekt proste enciklopedije) podpira zastopnik proste programske opreme Richard Stallman in Free Software Foundation. Stallman je očlenil koristnost "proste splošne enciklopedije" še preden sta bili ustanovljeni Wikipedija in Nupedija.

Odprtost Wikipedije ima tudi nekaj slabih lastnosti: članki, katerih tematiko pozna malo urednikov, so netočni oziroma vprašljivi, a nekateri uporabniki Wikipedije trdijo, da se netočnosti s časom zmanjšajo.

Druga pomankljivost odprtosti so uporabniki, ki ne nameravajo prispevati k točnosti vsebine, temveč pišejo članke v stilu "žbljkfmb dfkjsdflsd".
Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča takšen »vandalizem«, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe oziroma povrniti prejšnjo različico. Če so vandali vztrajni, imajo administratorji še vedno na voljo »zaščito strani pred pisanjem«, ki omogoči urejanje samo drugim administratorjem.

Dogovori

Sodelavci Wikipedije sledijo nekaj preprostim dogovorom, katere po možnosti tudi uveljavljajo. Ti dogovori omogočajo, da projekt tekoče deluje in da so sodelavci produktivni. Tukaj je naštetih le nekaj dogovorov, ostale pa si lahko ogledate v Pravila in smernice.

1. Najprej morate razumeti, da je sodelavcev Wikipedije ogromno in da prihajajo z različnih delov sveta. So različnih starosti, spolov in imajo različne predstave in nazore.
Wikipedijini članki naj bi bili predstavljeni čimbolj uravnovešeno, a ne nujno objektivno. Predstavljeni naj bodo s splošnega stališča videnja, ne le tako, kot nek posameznik vidi stvar, temveč mora članek zaobjeti vse resnične poglede. Za pogovor in več informacij glejte Nepristransko stališče videnja. Pogovor o nevtralnosti, stališčih, tehničnih težavah in principu Wikipedije poteka pod lipo. Glavna stran za pogovor o razvoju Wikipedije (zaenkrat le v angleškem jeziku) je Meta-Wiki.

2. Pravilno pomenujte svoje strani. Dogovori na tej strani bodo pomagali pri razrešitvi marsikatere dvoumnosti in nejasnosti.

3. Wikipedijanti ne vpisujejo svojih komentarjev v članek, temveč uporabljajo pogovorne strani. Vsak članek ima povezavo "pogovor", kjer lahko sporočite svoje dvome in predloge. Seveda pa v primeru trdnega prepričanja v potrebnost spremembe le-to vključite v članek. Poglejte si tudi članka o pogovorni strani in pravilih urejanja. Če naletite na nepremostljive težave jih omenite pod lipo, če pa želite aktivno sodelovati pri razrešitvi, je to mogoče na Meta-Wikiju.

4. Obstaja množica člankov, ki v Wikipediji nimajo kaj iskati, ker niso enciklopedični članki. To so na primer geselski članki iz slovarjev, klepeti in reklame. Za več podatkov si poglejte Kaj Wikipedija ni.

5. Najrazličnejših pravil oziroma dogovorov o življenju z Wikipedijo je še mnogo. Nekatera so zelo splošno sprejeta, druga vzbujajo dvome in nestrinjanja.
Najbolj splošno podprto pravilo je: »Če vas pravila spravljajo v slabo voljo in vas odvračajo od sodelovanja, jih zanemarite in sledite svojim pogledom.« Marsikoga preseneča, da zaradi tega pravila Wikipedija deluje in je še vedno uporabna.
Za druge dogovore in pogovor o njih imate na voljo članek Pravila in smernice.

Osebje

Wikipedijo gradi na tisoče prostovoljcev: učitelji, študentje, zanesenjaki, izvedenci - ljudje z nekaj znanja od vsepovsod, ki so se znašli na spletni strani in videli, kako aktivna in preprosta za urejanje je Wikipedija. Odločili so se, da postanejo Wikipedijanti in darujejo nekaj svojega znanja za bolj natančno sliko stvarstva.
Število sodelavcev se stalno povečuje - tako zanesenjakov kot strokovno izobraženih ljudi.

Wikipedija nima »glavnega urednika«. Njena ustanovitelja, Jimmy Wales (izvršilni direktor majhnega spletnega podjetja Bomis) in Larry Sanger se vidita kot udeleženca, ki skrbita, da projekt ne zaide na stranpoti.

Prvih nekaj let Wikipedije je bil Larry plačan uslužbenec, zadolžen za nadzor Wikipedije (in Nupedije). S pomočjo nasvetov skupnosti je odločal o vprašanjih, kjer ni bilo mogoče doseči dogovora. Ko je zmanjkalo denarja za njegovo delovno mesto, je dal odpoved.

Nekaj Larrijevih prejšnjih odgovornosti so prevzeli Jimmy in skupnost Wikipedijantov. Druga dva uslužbenca Bomisa, ki sta in še prispevata k enciklopediji, sta Tim Shell, soustanovitelj Bomisa, in programerja Jason Richey ter Toan Vo.

Zgodovina

Wikipedija nepretrgoma deluje od 10. januarja, 2001. Slovenska različica deluje od 8. marca 2002. Več informacij je na strani Zgodovina Wikipedije.

Program in strojna oprema

Wiki programje, ki je gnalo prvo različico Wikipedije je [UseModWiki]], ki ga je napisal Clifford Adams (»Phase I«). Januarja 2002 je Wikipedija presedlala na PHP wiki programsko opremo Magnusa Manske (»Phase II«), ki je uporabljala MySQL bazo podatkov, dodala mnogo funkcij in bila napisana posebej za ta projekt.
Čez nekaj časa je stran začela delovati tako počasi, da je urejanje postalo zelo oteženo. Večkratni popravki programske opreme so pomagali le začasno. Nato pa je Lee Daniel Crocker napisal programsko opremo od začetka - Nova različica, ki teče od julija 2002 (»Phase III«), je prinesla veliko izboljšav.
Zadolžitev za popravke programa in optimizacije podatkovne baze je takrat prevzel Brion Vibber.

Projekt teče na lastnem strežniku v San Diegu, ki žene vse Wikipedije v različnih jezikih ter poštna razpošiljanja. Je dvoprocesorski Athlon 1700+ z dvema GB RAM-a. Na njem tečeta Red Hat Linux is spletni strežnik Apache.

Nalaganje podatkovne baze

Glej tudi: enciklopedija, Britannica, Microsoft Encarta

Če si želite postati Wikipedijant, prosimo poglejte na stran z dobrodošlico.