Srbski križ
Srbski križ (srbsko cirilsko Cрпски крст, latinizirano: Srpski krst), znan tudi kot ognjila (srbsko cirilsko Оцила, latinizirano: Ocila), je eden izmed narodnih simbolov Srbije, ki se med drugim pojavi na grbu in zastavi Srbije. Križ temelji na tetragramskem emblemu bizantinske cesarske rodbine Paleologos. Tetragram je navadno rumen na rdečem polju medtem ko je srbska različica večinoma bela.
Sestavlja ga Križ, ki je obdan s štirimi ognjiliI, v zgodnjih različicah štiri grške črke beta (Β). Srbska tradicija črke pripisuje srbskemu nadškofu svetemu Savi iz 13. stoletja, ognjila pa naj bi predstavljala štiri cirilične črke "S" (С), ki pomenijo slogan Samo sloga Srbina spasava (srbsko cirilsko Cамо слога Србина спасава, dob. Samo sloga reši Srbe). Srbski križ se v heraldiki pogosto pojavi skupaj s srbskim orlom, glavnim heraldičnim simbolom srbske narodne identitete.[1][2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Zgodnja uporaba
[uredi | uredi kodo]Križi z ognjili so bili kot emblemi v uporabi že v rimskih časih.[3] Nekateri zgodovinarji jih povezujejo z labarumom, praporom cesarja Konstantina Velikega.[3] V 6. stoletju se križ s štirimi polji pojavi na bizantinskih kovancih.[4] Simbol so prevzeli prvi križarji ob ljudski križarski vojni leta 1096.[4]
Mihael VIII. Paleolog je simbol prevzel ob obnovitvi cesarstva. Križ je vseboval začetnice (štiri črke β) cesarskega slogana Paleologov, "Kralj kraljev, pomagaj kralju" (starogrško Βασιλεύ Βασιλέων Βασιλεί Βοήθει; Basileu Basileōn, Basilei Boithi).[4] Uporabljal se je na zastavah in kovancih.[4] Pojavil se je tudi na divelionu (διβελλιον), glavnemu praporu, ki ga je Pseudo-Kodinos napačno[5] opisal kot "križ z ognjili" (σταυρον μετα πυρεκβολων),[6] in upodobil v delu Conosçimiento de todos los reynos (ok. 1350).[4][7] Aleksander Solovjev je zapisal, da se črke v zahodni heraldiki ne uporabljalo.[5]
Srbski križ
[uredi | uredi kodo]Najstarejši zgodovinski vir o srbski različici križa je dečanska oljna svetilka (Dečanski polijelej), ki je bila darilo kralju Stefanu Milutinu, ustanovitelju samostana Visoki Dečani. Svetilka se trenutno nahaja v samostanu Prohorja Pčinjskega.[8] Stojan Novaković je trdil, da se je kot narodni simbol križ začel uporabljati leta 1397, med vladavino Stefana Lazarevića,[9] medtem ko je srbski zgodovinar Stanoje Stanojević trdil, da se je uveljavil leta 1345, ko je Stefan Dušan postal cesar.[10] V srednjem veku se je na srbskem ozemlju uporabljala tako grška (z zaprtimi ognjili, β–B) kot srbska (z odprtimi ognjili, C-S) različica tetragramskega križa.[5]
Zemljevid Gabriela de Vallsece iz leta 1439 za oznako Srbije uporablja tako srbski križ kot orla.
Ilirski grbovniki
[uredi | uredi kodo]V Ilirskih grbovnikih je srbski križ prisoten v Grbovniku Korenić-Neorić (1595), kjer je grb Srbije (Svrbiae) prikazana kot bel križ na rdečem polju s štirimi ognjili. Grb rodbine Mrnjavčević je v zasnovi enak vendar z obratnimi barvami in srbskim orlom v sredi križa. Po Mavru Orbiniju, naj bi ga uporabljala kralj Vukašin Mrnjavčević in knez Lazar Hrebeljanović.[10] Zatem se križ pojavi še v drugem beograjskem grbovniku (ok. 1600–1620), Fojniškem grbovniku (med 1675 in 1688), Grbovniku Stanislava Rubčiča (ok. 1700), in grbovniku Stemmatographia (1741), poleg teh pa se je pojavil še v mnogih tujih grbovnikih.
17. stoletje do danes
[uredi | uredi kodo]Leta 1691 ustanovljena Karlovaška metropolija je križ uporabljala na pečatu.
Po srbski revoluciji se je križ pojavljal na vseh uradnih grbih Srbije z izjemo grba iz leta 1947, ki je vseboval ognjila vendar brez križa. Jugoslovanska vlada je križ odstranila, da "socialno in politično omeji verske skupnosti in vero v splošnem".[11] Miloš Obrenović je srbski križ uporabil na vojni zastavi ob oblikovanju prvih enot redne vojske leta 1825.[12]
Galerija
[uredi | uredi kodo]Zgodovinska uporaba
[uredi | uredi kodo]Zastave
[uredi | uredi kodo]-
Revolucionarna Srbija (1804-1812)
-
Kneževina Srbija (1835)
-
Kneževina Srbija (1835–1882)
-
Srbska vojvodina (1848–1849)
-
Kraljevina Srbija (1882–1918)
-
Srbska republika Krajina (1992–1995)
-
Vzhodna Slavonija, Baranja in zahodni Srem (1995–1998)
-
Republika Srbija (2004–2010)
Grbi in pečati
[uredi | uredi kodo]-
Rodbina Mrnjačević
(c. 1370) -
Srbsko cesarstvo na zemljevidu G. de Vallsece (1439)
-
Srbi v delu Regno degli Slavi Mavra Orbinija (1601)
-
Srbija v Fojniškem grbovniku
(1675–1688) -
Karlovaška Metropolija (1713)
-
Karađorđeva Srbija (1805–1813)
-
Knez Miloš I.
(1817–1835) -
Kneževina Srbija
(1835–1882) -
Srbska vojvodina
(1848–1849) -
Vojvodina Srbija in Temišvarski banat
(1849–1860) -
Kralj Milan I. (1878–1889)
-
Kralj Peter I.
(1903–1918) -
Rodbina Obrenović (1882–1903)
-
Rodbina Karađorđević
(1903–1918) -
Kraljevina Srbija (1882–1918)
-
Kraljevina Jugoslavija (1918–1944)
-
Vlada narodne osvoboditve (1941–1944)
-
Socialistična republika Srbija (1947–1992) in Republika Srbija (1992–2004)
-
Srbska republika Krajina (1992–1995)
-
Republika Srpska (1992–2006)
-
Vzhodna Slavonija, Baranja in zahodni Srem (1995–1998)
-
Republika Srbija (2004–2010)
-
Republika Srbija (2004–2010)
Trenutna uporaba
[uredi | uredi kodo]Državna uporaba
[uredi | uredi kodo]-
Zastava Republika Srbije
-
Veliki grb Republike Srbije
-
Mali grb Republike Srbije
Regionalna uporaba
[uredi | uredi kodo]-
Tradicionalna zastava Vojvodine
-
Tradicionalni grb Vojvodine
Krajevna uporaba
[uredi | uredi kodo]-
Aranđelovac (Srbija)
-
Barajevo (Srbija)
-
Kragujevac (Srbija)
-
Ljubovija (Srbija)
-
Mladenovac (Srbija)
-
Rača (Srbija)
-
Srpska Crnja (Srbija)
-
Surdulica (Srbija)
-
Varvarin (Srbija)
-
Voždovac (Srbija)
-
Vračar (Srbija)
-
Zemun (Srbija)
-
Zvezdara (Srbija)
-
Gradiška
(Republika Srpska, BiH) -
Istočno Novo Sarajevo
(Republika Srpska, BiH) -
Kotor Varoš
(Republika Srpska, BiH) -
Laktaši
(Republika Srpska, BiH) -
Srbac
(Republika Srpska, BiH) -
Šipovo
(Republika Srpska, BiH) -
Višegrad
(Republika Srpska, BiH) -
Staro Nagoričane
(Severna Makedonija)
Druge uporabe
[uredi | uredi kodo]Vojska
[uredi | uredi kodo]-
Ramenski našitek na službenih uniformah srbske vojske
-
Ramenski našitek na vojnih uniformah srbske vojske
Paravojaške organizacije
[uredi | uredi kodo]-
Emblem Srbskega prostovoljnega korpusa (Ljotićevci)
(1941–1945) -
Emblem Srbske prostovoljne garde (Arkanovci) (1990–1996)
Policija
[uredi | uredi kodo]-
Emblem Policijskega tehničnega direktorata
Obveščevalne službe
[uredi | uredi kodo]-
Emblem Direktorija državne varnosti (1991-2002)
Redi in odlikovanja
[uredi | uredi kodo]Znanost in umetnost
[uredi | uredi kodo]-
Članska značka Srbske akademije znanosti in umetnosti
Vera
[uredi | uredi kodo]-
Zastava Srbske pravoslavne cerkve
-
Srbski križ na kupoli stolnice svetega Save v Beogradu
Šport
[uredi | uredi kodo]-
Logotip Olimpijskega komiteja Srbije
Razno
[uredi | uredi kodo]-
Srbski božični kruh Česnica
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Atlagić 2009, str. 180.
- ↑ Anarheologija Arhivirano 2011-07-11 na Wayback Machine. Slika 5: Srpski štit, grb Despotovine od početka XV veka.
- ↑ 3,0 3,1 Atlagić 1997, str. 1.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Atlagić 1997, str. 2.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Atlagić 1997, str. 3.
- ↑ Palavestra 1998, str. 1.
- ↑ »Other Byzantine flags shown in the "Book of All Kingdoms" (14th century)«. Flags of the World. Pridobljeno 10. oktobra 2010.
- ↑ Atlagić 2009, str. 182.
- ↑ Atlagić 1997, str. 4.
- ↑ 10,0 10,1 Atlagić 1997, str. 5.
- ↑ Mitja Velikonja (2003). Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina. Texas A&M University Press. str. 187–. ISBN 978-1-60344-724-9.
nations (in a symbolical sense as well, for example, by removing the cross from the Serbian coat of arms but keeping the four stylized esses), and to socially curtail and politically marginalize religious communities and religion in general.
- ↑ Posebna izdanja 295. SANU. 1957. str. 133.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Atlagić, Marko (1997). »The cross with symbols S as heraldic symbols« (PDF). Baština. 8: 149–158. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. maja 2013.
- Atlagić, Marko (2009). »Određivanje nacionalnih heraldičkih simbola na primjeru Srba i Hrvata« [Étude des symboles nationaux héraldiques à l' exemple des Serbes et des Croates] (PDF). Zbornik radova Filozofskog fakulteta u Prištini. 39: 179–188.
- Atlagić, Marko (2007). »Dečanski polijelej« (PDF). Baština. 22: 245–250.
- Milićević, Milić (1995). Grb Srbije: razvoj kroz istoriju. Službeni glasnik. ISBN 9788675490470.
- Palavestra, Aleksandar (Junij 1998). »O ocilima« (PDF). Glasnik SHD (v srbščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. oktobra 2013.
- Solovjev, Aleksandar Vasiljevič (1958). Istorija srpskog grba. Srpska misao.
- Stanojević, Stanoje (1934). »O srpskom grbu«. Iz naše prošlosti. Belgrade: Geca Kon A. D. str. 85–90.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Борис Субашић (16. marec 2014). »Србија сачувала симболе Византије« (v srbščini). Novosti.