Pag

Pag

Površje otoka Pag
Geografija
Lega	Jadransko morje
Otočje	Severnodalmatinsko otočje
Površina	284,182 km2
Dolžina	58,25 km
Širina	2−10 km
Dolžina obale	302,474 km
Najvišja nadm. višina	349 m
Najvišji vrh	Sveti Vid
Uprava
Hrvaška
Županija	Liško-senjska in Zadrska
Registrska oznaka cestnih vozil	GS, ZD
Registrska oznaka plovil	PG
Demografija
Demonim	Pažan, Pažanka
Prebivalstvo	9.059 (leta 2011)
Gostota	31,9 preb./km2
Etnične skupine	Hrvati

Pag (latinsko Pagus, italijansko Pago) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov. Leži v severnem Jadranu južno od Raba in vzhodno od Oliba ter Silbe. S površino 284 km² je peti največji, hkrati pa je najbolj razčlenjen otok na Hrvaškem, zaradi česar ima tudi najdaljšo obalo med vsemi jadranskimi otoki (302,5 km). Na jugu ga s celino v bližini naselja Rtina povezuje Paški most, na severu pa trajektna linija Prizna - Žigljen.

Upravnoteritorialno je otok razdeljen na dvoje, tako da mesto Pag spada pod Zadrsko županijo, mesto Novalja pa v Liško-senjsko županijo.

Geografija

Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok. Je dolg in ozek otok, ki se razprostira ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Jugozahodna obala otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Na severovzhodni obali sta Paški zaliv, na koncu katerega leži zaliv Caska, in zaliv Stara Novalja. Največji del otoka je kamnit, manjše površine prekriva makija. Podnebje je mediteransko. Stalnih tekočih voda na otoku ni. Izviri pitne vode so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih dolinah (Novaljska, Kolanska, Povljanska Vlašićka dolina) gojijo vinsko trto in sadje.

Podnebje

Noben večji hrvaški otok ni izpostavljen tako silovitim udarom burje kot Pag. Veter, ki piha čez Velebitski kanal, nosi s seboj slano meglico, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana ovcam. Od tod izvirajo znani paški prehrambeni izdelki, kot so: paški sir, paški pršut in paška jagnetina.

Naselja

Največje naselje na otoku je istoimenski Pag; večji naselja sta še Novalja in Lun. Ostala manjša naselja in zaselki so Caska, Jakišnica, Kolan, Košljun, Metajna, Miškovići, Dinjaška, Povljana, Potočnica, Vlašići, Smokvica, Stara Novalja, Tovarnele in Kustići.

Prebivalstvo

Na otoku stalno živi 9.059 prebivalcev (popis 2011).

Zgodovina

V prazgodovini so otok naseljevali Liburni, kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih Kolan, Novalja in drugje.

Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili Rimljani, ki so pričeli na različnih krajih na otoku postavljati obrambne objekte. Ti so služili za obrambo pred Iliri. Zgradili so večje obrambne objekte v Cissi ( današnji Caski), Novalii (Novalji), in manjših objektov v Košljunu, na rtu Zaglav in drugod; postavili so tudi več večjih in manjših neutrjenih naselij.

V srednjem veku je otok izmenoma pripadal Rabu in Zadru, od leta 1409 do 1797 so bili njegovi lastniki Benečani, nato pa je doživel usodo drugih dalmatinskih otokov in postal del avstrijskega cesarstva.

Glej tudi

• seznam otokov na Hrvaškem

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Otok Pag v Wikimedijini zbirki
• Turistična skupnost Pag