Pojdi na vsebino

Gustav II. Adolf: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
ZimskoSonce (pogovor | prispevki)
11.962 urejanj
mBrez povzetka urejanja
 
(Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana)
Vrstica 14: Vrstica 14:
| father = [[Karel IX. Švedski|Karel IX.]]
| father = [[Karel IX. Švedski|Karel IX.]]
| mother = Kristina Holstein-Gottorpska
| mother = Kristina Holstein-Gottorpska
⚫
| birth_place = [[Tre Kronor (grad)]]
| birth_date = {{birth date|1594|12|9|df=y}}
| death_place =
⚫
| birth_place = grad Tre Kronor, [[Švedska]]
| death_date = {{Death date and age|1632|11|6|1594|12|19|df=yes}}
| death_place = [[Lützen]], Saška, [[Sveto rimsko cesarstvo]]
| burial_date = 22. junij 1634
| burial_date = 22. junij 1634
| burial_place = Riddarholmska cerkev, [[Stockholm]]
| burial_place = Riddarholmska cerkev, [[Stockholm]]
⚫
}}{{slog}}
| nickname = Lev severa
}}


'''Gustav II. Adolf''', [[Švedi|švedski]] [[kralj]], * [[9. december]] [[1594]], [[Stockholm]], [[Švedska]], † [[6. november]] [[1632]] [[Lützen]] ([[Lützun]]), [[Nemčija]].
'''Gustav II. Adolf''', [[Švedi|švedski]] [[kralj]], * [[9. december]] [[1594]], [[Tre Kronor (grad)]], [[Stockholm]], † [[6. november]] [[1632]] [[Lützen]], Saška, [[Sveto rimsko cesarstvo]]
⚫
{{slog}}


Adolf je postal [[kralj]], ko mu še ni bilo 17 let. Na začetku je doživel kar nekaj težav. Njegov oče [[Karel IX]]. si je prilastil krono zakonitega kralja Sigismunda, ki je bil tudi kralj [[Poljska|Poljske]]. Karel je moral v vojno s [[Poljska|Poljsko]] zaradi spornega ozemlja ob [[Baltik]]u in nasledstva ruske krone. Istočasno je izval vojno s starim nasprotnikom-[[Danska|Dansko]], čeprav je bil finančno in vojaško šibak. Dežela je bila notranjo razcepeljena in nezadovoljno švedsko [[plemstvo]] je Gustava sprejelo za kralja šele takrat, ko je podpisal [[listino]], s katero je bila njegova moč omejena.
Adolf je postal [[kralj]], ko mu še ni bilo 17 let. Na začetku je doživel kar nekaj težav. Njegov oče [[Karel IX]]. si je prilastil krono zakonitega kralja Sigismunda, ki je bil tudi kralj [[Poljska|Poljske]]. Karel je moral v vojno s [[Poljska|Poljsko]] zaradi spornega ozemlja ob [[Baltik]]u in nasledstva ruske krone. Istočasno je izval vojno s starim nasprotnikom-[[Danska|Dansko]], čeprav je bil finančno in vojaško šibak. Dežela je bila notranjo razcepeljena in nezadovoljno švedsko [[plemstvo]] je Gustava sprejelo za kralja šele takrat, ko je podpisal [[listino]], s katero je bila njegova moč omejena.
Vrstica 45: Vrstica 41:
== Zapuščina ==
== Zapuščina ==


Z Gustavovo smrtjo je propadel veliki načrt za ustanovitev [[protestantska zveza|protestanske zveze]] pod švedskim nadzorom. Švedska je do žalostnega konca vojne ostala pod vodstvom [[Oxensteirn]]a. Pri podpisu miru v [[Vestfalija|Vestfaliji]] leta 1648 je Švedska dobila več pomembnega ozemlja ob [[Baltik]]u. Še daleč v naslednje stoletje je ostala vladarica tega morja.
Z Gustavovo smrtjo je propadel veliki načrt za ustanovitev [[protestantska zveza|protestanske zveze]] pod švedskim nadzorom. Švedska je do žalostnega konca vojne ostala pod vodstvom [[Oxensteirn]]a. Pri podpisu miru v [[Vestfalija|Vestfaliji]] leta 1648 je Švedska dobila več pomembnega ozemlja ob [[Baltik]]u. Še daleč v naslednje stoletje je ostala vladarica tega morja. Prestolonaslednica je po njegovi smrti postala [[Kristina Švedska Katoliška|Kristina Švedska Katoliška.]]


== Viri ==
== Viri in sklici ==
{{opombe}}
{{opombe}}
* Floyd E. & Hindley G (1980). ''Kdo je ustvarjal zgodovino'' . London: Aldus Books.
* Floyd E. & Hindley G (1980). ''Kdo je ustvarjal zgodovino'' . London: Aldus Books.
Vrstica 61: Vrstica 57:
{{S-aft|after=[[Kristina (švedska kraljica)|Kristina Švedska Katoliška]]}}
{{S-aft|after=[[Kristina (švedska kraljica)|Kristina Švedska Katoliška]]}}
{{s-end}}
{{s-end}}
⚫
{{noble-stub}}


{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}
⚫
{{noble-stub}}

{{DEFAULTSORT:Gustav II. Adolf}}
{{DEFAULTSORT:Gustav II. Adolf}}
[[Kategorija:Švedski kralji]]
[[Kategorija:Švedski kralji]]

Trenutna redakcija s časom 16:26, 28. oktober 2021

Gustav II. Adolf
Portret Gustava Adolfa, ki se pripisuje Jacobu Hoefnagelu
Kralj Švedske
Vladanje30. oktober 1611 – 6. november 1632
Kronanje12. oktober 1617
PredhodnikKarel IX.
NaslednikKristina
Rojstvo9. (19.) december 1594[1]
Tre Kronor (grad)
Smrt6. (16.) november 1632[1] (37 let)
Lützen[d], Saška, Sveto rimsko cesarstvo[2][1]
Pokop22. junij 1634
Riddarholmska cerkev, Stockholm
ZakonecMarija Eleonora Brandenburška
PotomciGustav Vasaborški
Kristina Švedska Katoliška
RodbinaVasa
OčeKarel IX.
MatiKristina Holstein-Gottorpska
Religijaluteranska

Gustav II. Adolf, švedski kralj, * 9. december 1594, Tre Kronor (grad), Stockholm, † 6. november 1632 Lützen, Saška, Sveto rimsko cesarstvo

Adolf je postal kralj, ko mu še ni bilo 17 let. Na začetku je doživel kar nekaj težav. Njegov oče Karel IX. si je prilastil krono zakonitega kralja Sigismunda, ki je bil tudi kralj Poljske. Karel je moral v vojno s Poljsko zaradi spornega ozemlja ob Baltiku in nasledstva ruske krone. Istočasno je izval vojno s starim nasprotnikom-Dansko, čeprav je bil finančno in vojaško šibak. Dežela je bila notranjo razcepeljena in nezadovoljno švedsko plemstvo je Gustava sprejelo za kralja šele takrat, ko je podpisal listino, s katero je bila njegova moč omejena.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Vojna z Dansko se je leta 1613 naglo in ne preveč ugodno končala. Štiri leta kasneje je konec vojne v Rusiji je prinesel nove dežele ob finskem zalivu in tako pretrgal ruski dostop k Baltiku. Toda vojna s Poljsko se je še dolgo nadaljevala. Na domačem bojišču je Gustav pokazal spravljivo taktiko. Za novega kanclerja je imenoval Axela Oxenstierna, njuno sodelovanje je bilo plodno. Oxenstierna je izpeljal precej vladnih reform. Njegova reorganizacije državne blagajne je omogočila Švedski, da postane velika sila. Kralj je osnoval jasen sistem krajevne uprave, ki je bila neposredno odgovorna kroni. Izpeljal je pomembne refomre na področju izobraževanja, ki naj bi povečal število izobraženih ljudi za vedno obsežnejšo državno upravo.

Vojskovanje

[uredi | uredi kodo]

Bil je dobro izobražen v vojskovanju in k načinu bojevanja je prispeval veliko taktičnih novosti, med njimi lažje in mobilnejše topništvo ter njegove prožnejše enote. Bil je pogumen poveljnik. V vojskovanju je užival, tako kot sredi največjega boja, kar je tudi vzrok njegove smrti.

Tridesetletna vojna

[uredi | uredi kodo]
Izkrcanje Gustava II. Adolfa v Pomeraniji

Švedsko posredovanje v tridesetletni vojni ni bilo le želja rešiti luteranstvo. Gustav si je dvanajst let prizadeval da se ne bi neposredo zapletel v spopad. Dovolj težev je imel že s Poljsko. Hitro napredovanje cesarske vojske čez severno Nemčijo in neprikrita habsburška želja, da bi imeli pod nadzorom trgovino ob Baltiku, čemur je sledila še osvojitev vseh pristanišč ob Baltiku -razen štirih- vse to pojasnuje nadaljnji razvoj dogodkov. S francosko pomočjo je bil s Poljsko sklenjen sporazum in leta 1630 je Gustav z vojsko pristal na Peenemundeju.

Presnetljivo je, da pri tem ni imel nemškega zaveznika. Za množice je bil res rešitelj, vendar se je nemškim protestanskim knezom zdel sumljiv. Sčasoma mu je useplo da si je pridobil njihovo nejevoljno sodelovanje. Medtem je cesarjeva vojska pod sijajnim generalom Tillyem žela uspeh za uspehom. Septembra leta 1631, dobro leto po prihodu je Gustav uničil Tillyjevo cesarsko vojsko v Brietenfeldu blizu Leipziga. Oslabljena je zbežala v severozahodno Nemčijo, Gustav pa je svojo vojsko zmagoslavno pripeljal v Porenje. Pozimi leta 1631-1632 se je ustalil v Mainzu, središču zapletene politike, ki je bila vir nasprotij. Švedska vojska je nadozorovala polovico Nemčije. Tokrat je švedski kralj delal kupčije z različnimi interesi Francozov, Angležev, Madžarov in drugih sil. Hotel je ustvariti močno zvezo protestanskih germanskih držav pod švedskim nadzorstvom. Zamisli so nasprotovali knezi, ki so se bali da bi enega cesarja zamenjal drugi.

Spomladi se je Gustav s svojo vojsko začel pomikati vzdolž Donave. Hotel je uničiti habsburško vojsko. Načrte mu je prekrižal izvrstni general Wallenstein ki je napadel Saško. Gustav je bil prisiljen, da se umakne na sever. Po mesecih čakanja so Švedi napadli Wallensteina blizu Nurnberga in doživeli polom. Morala je padla in tretjina vojske je dezertirala. Novembra je imel Gustav priložnost, da ujame Walensteina, ker se je njegova vojska razkropila. Megla je Gustavu preprečila, da uporabi svojo izvirno strategijo. Švedi pa so doživeli še en poraz, ko je bil Gustav smrtno ranjen. Njegov namestnik Bernard je skorajšen poraz preobrnil v zmago.

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Z Gustavovo smrtjo je propadel veliki načrt za ustanovitev protestanske zveze pod švedskim nadzorom. Švedska je do žalostnega konca vojne ostala pod vodstvom Oxensteirna. Pri podpisu miru v Vestfaliji leta 1648 je Švedska dobila več pomembnega ozemlja ob Baltiku. Še daleč v naslednje stoletje je ostala vladarica tega morja. Prestolonaslednica je po njegovi smrti postala Kristina Švedska Katoliška.

Viri in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Gustav II Adolf — 1917.
  2. ↑ Record #118543733 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  • Floyd E. & Hindley G (1980). Kdo je ustvarjal zgodovino . London: Aldus Books.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gustav II. Adolf
Gustav II. Adolf
Dinastija Vasa
Rojen: 9. december 1594 Umrl: 6. november 1632
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Karel IX. 		Kralj Švedske
1611–1632 		Naslednik: 
Kristina Švedska Katoliška
Stub icon

Ta biografija o plemiču ali članek o plemstvu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gustav_II._Adolf&oldid=5593291«