Velika nagrada Italije 1936

Velika nagrada Italije 1936 je bila četrta in zadnja dirka v sezoni 1936 Evropskega avtomobilističnega prvenstva. Potekala je 13. septembra 1936 na italijanskem dirkališču Autodromo Nazionale Monza.

  Velika nagrada Italije 1936

Podrobnosti o dirki
4. dirka Evropskega prvenstva od 4-ih v sezoni 1936.
Datum	13. september 1936
Urad. ime	XIV Gran Premio d'Italia
Lokacija	Autodromo Nazionale Monza Monza, Italija
Dirkališče	Stalno dirkališče, 6,89 km
Razdalja	72 krogov, 496,1 km
Najboljši štartni položaj
Dirkač	Bernd Rosemeyer	Auto Union
Čas	2:56,4
Najhitrejši krog
Dirkač	Bernd Rosemeyer	Auto Union
Čas	2:59,6	(v 14. krogu)
Stopničke
Prvi	Bernd Rosemeyer	Auto Union
Drugi	Tazio Nuvolari	Alfa Romeo
Tretji	Ernst von Delius	Auto Union

Plakat za dirko

Poročilo

Pred dirko

Steza je bila enaka kot lani, dodane so bile le štiri šikane za upočasnitev dirkačev. Dirkači Mercedes-Benza so dirko izpustili, nastopali pa so dirkači ostalih treh večjih moštev, Auto Uniona, Scuderie Ferrari in Maseratijevi dirkači. Med prostim treningom je Elly Beinhorn-Rosemeyer, žena Bernda Rosemeyerja, naredila dva kroga po stezi v dirkalniku Auto Union Typ C.

Dirka

Najbolje je iz tretjega štartnega mesta štartal Tazio Nuvolari in prevzel vodstvo, ki ga je držal do tretjega kroga, ko ga je prehitel zmagovalec zadnjih dveh prvenstvenih dirk Rosemeyer. V sedemnajstem krogu je Auto Union ostal brez dveh dirkalnikov od štirih, ko je Achille Varzi odstopil zaradi okvare motorja, Hans Stuck pa je prepozno zaviral pred tretjo šikano in doživel še drugo hudo nesrečo v zadnjem mesecu. Njegov dirkalnik je šel naravnost preko šikane in trčil v drevo. Pri tem je dirkalnik obrnilo, Stucka pa je vrglo ven. Dirkalnik je po prevračanju ponovno pristal na kolesih zraven Stucka, ki je ležal sredi steze, a je ostal praktično nepoškodovan, saj je utrpel le lažji pretres možganov. S tem je bila Rosemeyerju še dodatno olajšana pot do svoje pete in zadnje zmage sezone, drugo mesto je osvojil Nuvolari, tretje Ernst von Delius, za katerim sta se uvrstila še dva Ferrarijeva dirkača, René Dreyfus in Carlo Pintacuda.

Rezultati

Dirka

Poz	Št	Dirkač	Moštvo	Dirkalnik	Krogi	Čas/Odstop	Št. m.	Toč
1	4	Bernd Rosemeyer	Auto Union	Auto Union C	72	3:43:25.0	1	1
2	18	Tazio Nuvolari	Scuderia Ferrari	Alfa Romeo 12C-36	72	+2:05.3	3	2
3	8	Ernst von Delius	Auto Union	Auto Union C	70	+2 Kroga	4	3
4	24	René Dreyfus	Scuderia Ferrari	Alfa Romeo 12C-36	70	+2 Kroga	8	4
5	20	Carlo Pintacuda	Scuderia Ferrari	Alfa Romeo 8C-35	68	+4 Krogi	7	4
6	16	Piero Dusio	Scuderia Torino	Maserati 6C-34	59	+13 Krogi	10	4
Ods	22	Giuseppe Farina	Scuderia Ferrari	Alfa Romeo C	57	Mehan. napaka	6	4
7	10	Carlo Felice Trossi	Scuderia Torino	Maserati V8-RI	49	+23 Krogov	9	5
		Ettore Bianco
Ods	12	Clemente Biondetti	Scuderia Maremmana	Maserati 6C-34	30		11	6
Ods	6	Achille Varzi	Auto Union	Auto Union C	17	Motor	5	7
		Rudolf Hasse
Ods	2	Hans Stuck	Auto Union	Auto Union C	17	Trčenje	2	7
Ods	14	Pietro Ghersi	Scuderia Maremmana	Maserati 6C-34	2		12	7
DNS		Rudolf Hasse	Auto Union	Auto Union C		Rezervni dirkač		8
DNS	12	Clemente Biondetti	Scuderia Maremmana	Maserati 8CM		Rezervni dirkalnik		8
DNS	12	Jacques de Rham	Scuderia Maremmana	Maserati 8CM		Rezervni dirkač		8
DNS		Ettore Bianco	Scuderia Torino	Maserati 6C-34		Rezervni dirkač		8

Zunanje povezave

• Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »XIV° Gran Premio d'Italia«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 27. februarja 2007.
• Galpin, Darren. »XIV Gran Premio d'Italia«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 22. aprila 2015.