Brestova uhljevka
Brestova uhljevka | |
---|---|
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | Glive |
Oddelek: | Prostotrosnice |
Razred: | Listarice |
Red: | Uhljarji |
Družina: | Uhljarke |
Rod: | Uhljevke |
Vrsta: | A. mesenterica
|
Dvočlensko ime | |
Auricularia mesenterica (Dicks.) Pers. 1822 | |
Sinonimi | |
Brestova uhljevka (znanstveno ime Auricularia mesenterica) je gliva iz rodu uhljevk (Auricularia).
Značilnosti
urediKlobučki so najprej bledi, gumijasti in podobni gumbom, nato se razširijo do velikosti nekaj centimetrov in s staranjem otrdijo. Zgornja površina je siva do rjava ali rumenkasto rumena, žametasta, s koncentričnimi conami, medtem ko je spodnja stran gosto želatinasta, radialno nepravilno nagubana in rdečkasto rjava. Rob je valovit. Pogosto so nanizani v poličaste strukture, ki kot nekakšni strešniki potekajo vzdolž odmrlih debel.
Razširjenost in življenjski prostor
urediJe parazit ali saprofit na lesu listavcev. Raste čez vse leto, pogosteje jo najdemo v toplejših delih Slovenije.[1]
Mikroskopske značilnosti
urediTrosni prah je bele barve. Trosi so zaviti, klobasaste oblike in merijo 14–17 x 4,5 do 5 μm.[2]
Podobne vrste
uredi- bezgova uhljevka (Auricularia auricula-judae)
- škrlatni skladovec (Chondrostereum purpureum)
- pisana ploskocevka (Trametes versicolor)
Uporabnost
urediGoba je neužitna.[1]
Raziskave so pokazale, da so sposobne bioakumulacije težkih kovin iz okolja.[3]
V brestovih uhljevkah so našli visoke stopnje fenolov in flavonoidov, kar jo uvšča med potencialne vire antioksidantnih in protitumornih učinkovin.[4]
Taksonomija
urediBrestovo uhljevko je leta 1785 prvi opisal James Dickson kot Helvella mesenterica.[5] V rod uhljevk (Auricularia) jo je uvrstil Christiaan Hendrik Persoon leta 1822.[6] Vrsta je veljala za kozmopolitsko in so jo aplicirali na zbirke iz Amerike, Azije, Avstralije in Evrope.
Molekularne filogenetske analize so pokazale, da gre v resnici za kompleks vrst in da je brestova uhljevka v ožjem pomenu omejena na Evropo in Centralno Azijo, ter da so ostale ločene vrste, čeprav so si navzven podobne.[7]
Znanstveno ime izvira iz grške besede μεσεντέριον, mesentérion, 'želodec',[8] zaradi videza, ki spominja na drobovje oziroma vampe.
Galerija slik
urediZunanje povezave
urediSklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 »Auricularia mesenterica, brestova uhljevka - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 12. junija 2024.
- ↑ Wu, Fang; Tohtirjap, Ablat; Fan, Long-Fei; Zhou, Li-Wei; Alvarenga, Renato L. M.; Gibertoni, Tatiana B.; Dai, Yu-Cheng (3. november 2021). »Global Diversity and Updated Phylogeny of Auricularia (Auriculariales, Basidiomycota)«. Journal of Fungi. 7 (11): 933. doi:10.3390/jof7110933. ISSN 2309-608X. PMC 8625027. PMID 34829220.
- ↑ Keskin, Feyyaz; Sarikurkcu, Cengiz; Akata, Ilgaz; Tepe, Bektas (9. marec 2021). »Metal concentrations of wild mushroom species collected from Belgrad forest (Istanbul, Turkey) with their health risk assessments«. Environmental Science and Pollution Research. 28 (27): 36193–36204. doi:10.1007/s11356-021-13235-8. ISSN 0944-1344. PMID 33687630. S2CID 232145697.
- ↑ Payamnoor, Vahide; Kavosi, Mohammad Reza; Nazari, Jamile (7. marec 2019). »Polypore fungi of Caucasian alder as a source of antioxidant and antitumor agents«. Journal of Forestry Research. 31 (4): 1381–1390. doi:10.1007/s11676-019-00892-2. ISSN 1007-662X. S2CID 92384123.
- ↑ Dickson, James (1785). Fasciculus quartus plantarum cryptogamicarum Britanniæ (v latinščini). Zv. 1. London: G. Nicol. str. 20. Pridobljeno 25. decembra 2022.
- ↑ Persoon, C. H. (1822). Mycologia europaea (v latinščini). Zv. 1. Erlanga: I. I. Palmii. str. 97. Pridobljeno 25. decembra 2022.
- ↑ Wu, Fang; Yuan, Yuan; Rivoire, Bernard; Dai, Yu-Cheng (Junij 2015). »Phylogeny and diversity of the Auricularia mesenterica (Auriculariales, Basidiomycota) complex«. Mycological Progress (v angleščini). 14 (6): 42. doi:10.1007/s11557-015-1065-8. ISSN 1617-416X. S2CID 18106194.
- ↑ »Definition of Mesenteron«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 2. maja 2022.